SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. F» polti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman velja*. Za celo leto gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnižtvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. Letiiilt XVII. Štev. 45. Stebli Avstrije naše in varuhi njihovi. Avstrija je velikanska stavba, koja stoji na lojalnosti svojih narodov, kakor na mogočnih stebrih. Dokler bodo vsi narodi našega cesarstva zvesto držali s cesarjem in dinastijo, tako dolgo se v Avstriji ni bati razpada ali pogina; kadar bo pa začela pešati udanost in zvestoba do cesarja, takrat bo pa nevarnost blizu. Kdorkoli Avstrijo ljubi — in vsak veren Slovenec jo ljubi — mora skrbeti, da se ohrani lojalnost v narodu. Kako se pa lojalnost ohrani med ljudmi? Dva vzroka sta, ki to napravita. Prvi je čisto navadni vzrok koristi in veljave svetne. Tisti ljudje, ki gospodujejo ali očitno ali skrivno, tisti so lojalni, ker in dokler jim to nosi koristi in hrani veljavo. Zato se nekateri Nemci nagibajo k Prusiji, Lahi k Crispiju, itd. Ako se korist in moč ne vjemata z lojalnostjo, denejo jo na stran za nekaj časa, in kolikor si upajo ter se jim zdi umestno, toliko skrivnostno ali javno s sosedi koketujejo. Primeri Nemce v renski zvezi, primeri vojsko 1866. leta, primeri liste liberalne nemške in slovenske, tu je vse to stokrat potrjeno. Drugi vzrok lojalnosti pa sloni na veri. Naša vera naklada udanost in zvestobo do cesarja kot dolžnost. „Dajte cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega." Vera ne vpraša, koliko dobička, koliko veljave in slave nam prinese, če smo lojalni, ali pa če nismo lojalni. Dokler je cesar moj postavni vladar, moram mu zvest biti v vsem, kar ni zoper voljo božjo. To je temelj katoliške lojalnosti, kakoršni zastonj iščete drugod. Taka iz vere vzrasla zvestoba cesarju je vsakemu Slovencu in Nemcu potrebna, da, mi naravnost trdimo: prava neomahljiva lojalnost je samo ua podlagi vere mogoča, ker lojalnost je tako trdna, kakor trden je vzrok, iz katerega izvira. Vzrok verski pa je nepremenljiv, dočim so vsi posvetni oziri zelo premenljivi. V Ljubljani, v soboto 23. februarija 1889. Če je pa verska podlaga sploh potrebna za trdno zvestobo, je pri malih, tlačenih narodih edino mogoča. Koristi, moč, veljava in slava narodnega imena jih ne veže toliko na cesarja, 6ploh nimate trdne druge vez!, kot vez verske dolžnosti. Premislite stanje ubogega Slovaka, Rusina, Iiu-munca, Srba na Ogerskem, Slovenca na Laškem in Ogerskem, ki nima skoraj druge pravice, kot dihati in davek plačevati, in vendar je vse lojalno, vse verno udano cesarju. Tudi za nas Slovence (tostranske) ima ta vzrok odločilno moč. Hvaležno priznamo, da je bolje za nas biti v Avstriji, nego v Italiji ali Prusiji, ker je naš cesar katoliški ter zato pravičen in usmiljen, ker je Avstrija mnogojezična država, kjer drug druzega vsaj nekoliko varuje pogaženja; vendar bi brezver-nemu Slovencu lahko prišlo na misel, da bi vse drugače slovelo slovensko ime, ko bi počivali Slovenci pod krilom svete Rusije. Skušnja nas uči, da je vse to mogoče. Vera je torej najmočnejša vez lojalnosti. Kdor vero zaničuje in izpodkopava, ta tudi lojalnost trga iz src narodov. Naši liberalci nemški in slovenski pa vero povsod ovirajo, zato tudi lojalnost slabe in izpodkopavajo. Seveda, zoper to ugovarjajo, češ, da vere ne napadajo, ampak le duhovnike napadajo; a to ve vsak otrok, da katoliška vera stoji in pade s katoliško duhovščino. Vestaboj zjedinjenih nemških in slovenskih liberalcev zoper duhovščino je boj zoper vero, je izpodkopa-vanje lojalnosti med ljudmi. Zlegla se je ta bojevita misel zadnje dni v kazinskih nemško-libe-ralnih krogih, prešla v narodno liberalni tabor in od tam je prišla po znani poti med ljudi. Ne čudimo se, da liberalci vsake vrste sovražijo cerkev, duhovščino in vse, karkoli po veri diši, ker to je druga narava čistega liberalca; čudimo pa se bolj, da so vplivne in merodanje osebe mirno gledale na to početje. Duhovščina slovenska na Kranjskem je pokazala gotovo toliko dokazov svoje lojalnosti v teku zadnjih 40 let, da ni mogel imeti nikdo pametnega vzroka sumničiti jo in natolcevati, da je čez noč mogla postati nelojalna. Ne bomo naštevali, da se vsak dan pri vseh sv. mašah moli v „canonu missae" ali med „tiho" molitvijo tudi za cesarja, — „tiha" molitev slovenskim liberalcem nič ne velja. Dobro, da vsaj pred Begom še velja! Kdor hodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih k slovesni sv. maši, lahko sliši na svoja ušesa moliti za cesarja, a to je našim liberalcem neznano, ker k sv. maši ne hodijo. Cesarjev god in rojstveni dan se praznujeta povsod bolj slovesno, in da kdo ne pozabi, opomni ga na to cerkvena pratika. To je znauo vsem ljudem razven liberalcem. Slovesnega praznovanja 401etnice cesarjevega vladanja pa menda vsaj niso še pozabili, ker je komaj dva meseca preteklo, da je utihnil zadnji mogočni glas. Kranjska dežela, na čelu slovenska duhovščina, je v tej zadevi primeroma več storila, kot katerakoli avstrijska dežela, tako da se jim je celo na Dunaju že preveč zdelo in so po deželni vladi objavili, da na daljne izjave lojalnosti ne bodo več odgovarjali, ker so že o njej popolnoma prepričani. Upali smo, da bo vsaj za 10 let ta dobri vtis ostal pri višjih krogih, pa motili smo se nepričakovano. Komaj pride čez mesec dni mala poskušnja, že vse kriči: nelojalnost, netaktnost itd. cerkve, duhovščine in vseh, ki še niso pozabili cerkve! S početka se nam je to skoraj neverjetno zdelo, ker smo zidali na to, da bodo mogočni gospodje, koji so tolikokrat pričujoči bili pri teh splošnjih, izjavah udanosti do cesarja, svojo veljavno besedo povzdignili in ne bodo pustili tako trdno in zanesljivo cesarju zvestega stanu krivično napadati. Enako so bili gotovo gospodje pri deželni vladi — blago-rodnega gosp. deželnega predsednika ni bilo doma — prepričani, da je duhovščina lojalna, kakor da je sneg bel. Ta udarec je ranil srca duhovnikov, a ne osramotil pa tudi lojalnosti ni omajal, ker sloni na sv. veri, ki se ne d& omajati po tacih bridkih skušnjah. Upamo, da se kmalu resnica pokaže na dan LISTEK. S v i f t i j a 4 a. (Sedemmštirideseti spev.) Nekdanji Grki, ki so bili klasičen narod, imeli so samo sedem svetovnih čudežev. Mnogo srečnejši smo Slovenci. Borimo so še vedno za svojo klasično veljavo in vendar imamo vže mnogo občudovanja vrednih zanimivosti. Ravno v novejši dobi se je prikazal na slovstvenem polji slovenskem svetovni čudež v podobi listkarja, ki trdi, da ni priprostej-šega rokodelstva od slovenskega časnikarskega posla. Osobito slaven listlcar in vrednik postane baje v Slovencih vsakdo, ki znft vsaj mahati z loparjem po zraku. Dalje modruje naš najnovejši, občudovani razumnik, da se na podlagi dobro paprikovanega „gu-laža" kujejo broz truda najlepši listki, in da so radi tega „nedeljski listki" brez duha in okusa, ker se v Ljubljani „gulaž" ne kuha, temveč lo „odceja". V istini, ubog narod smo Slovenci! Za „por-cijo" paprike in kos koštruna ponuja se nam zavi-dana umetnost, a niti tega ne privoščimo nekaterim umetnikom, ker so tako „vodeni" njihovi umotvori. Koliko bolj rahločuten je nemški Biichmann, ki se je usmilil mojega tovariša „s" ter mu poslal za pogrešano duševno sol celo knjigo slovstveuih ocvirkov, ki so za zabelo nedeljskih umotvorov, kakor „cinki" na juhi. Židje imajo sicer dober duh in sluh in umejo soditi, kje se potrebuje in speča njihova roba, radi tega je morda pomenljivo, da se doslej ni oglasil Biichmann pri Sviftijancu, ki tudi ob nedeljah straši pod črto, kajti prvič je slišal iz ust g. „s", ki ima glavno agenturo slavnih citatov, ime pisateljskega Samaritana Bilchmanna. Vendar doslej je bil g. „s* še dokaj varčen s svojim duševnim zakladom, tudi Buchmannu jo izpulil le kako francosko dlako, kajti sodil je, da so Slovenci zadovoljni z umotvori, da le diše po stokrat obrabljenih dovtipih in domačem česnu. Naravno je torej, da se Sviftijancu slaba godi, ker ni niti rojen v Arkadiji, niti osobno znan z dobrosrčnim Buchmannom, in se je vendar osmelil oslaviti z listkarsko papriko brez patenta. Koliko prijetneje žive njegovi tekmeci na Turjaškem trgu! Oni imajo najboljše pripomočke in dragoceno orodje v svojem rokodelstvu, katero jim omišljajo brezplačno dobrohotni rojaki naši. Na mizi leži cela skladanica duševnih zakladov: stoletna pratika, sanjarske bukve, črna knjiga, čarovne kamilice, vsevedna Mayer in Brockhaus, Janežičeva slovnica, slavni in prepotrebni Biichmann, kakov „Selbst-advokat", vredniške škarje, cepec, kij in pa „ex offo" duhan za nosljanje, kadar emedleva v globokih mislih umetniški duh. Vse to je nakopičeno pred našimi leposlovnimi vladarji, le „Olikanega Slovenca" nimajo. Kako naj s tako oboroženimi duhovi tekmuje Sviftijanec, ki še ni imel časti sedeti na zadnjem stolu sotrudnikov g. „s."? Vse, kar ve in je vže pozabil, priboriti si je moral s svojim trudom. Ves njegov listkarski inventar je nekaj starih klasikov in nekaj spomina iz polupreteklega časa. Slavni listkarski tekmeei razpolagajo pa tudi z „mestnim pohajkovalcem", ki ves ljubi teden postopa po razsvetljenih in temnih mestnih ulicah, da vjame svojemu „šefu" kako pikantno raco za nedeljski zajutrek. Ako pohajkovalec ničesa ne zasledi, pomaga iz zadrege „srakoper". Naravno je torej, da je po sodbi tekmecev prava potrata časa, kdor se kaj uči in trudi za svoj novinarski posel. Saj za ta posel ni treba postavnega spričevala sposobnosti, ker ga opravlja v sili vsakdo, kogar so slučajno pripluli do njega življenja osodepolni valovi. Sviftijanec izreka javno, da je zadovoljen a v celi svoji lepoti; in takrat se bo videlo po vsi deželi, da pri smrti rajnega cesarjeviča slovenska duhovščina ni prestopila za las nobene postave, ne državne ne cerkvene, da je marveč tako ravnala, kakor je ravnal presvetli cesar sam in gotovo želel, da tudi vsi njegovi podložniki ravnajo. Zato hočemo skupno tukaj pred našim vernim slovenskim ljudstvom očituo izjaviti : slovenska duhovščina je bila od nemških in slovenskih liberalcev čisto brez vzroka sumničena in sramotena. Bila je in ostane zvesta vselej svojemu cesarju in njegovi dinastiji, kjer in kakor jej sv. vera veleva. To je prva misel posneta po dopisih. Za to so se izjavili doslej gg. duhovniki podpisanih dekanatov z naslednjim dostavkom : Duhovniki dekanata odločno obsojajo zlobne napade liberalcev na prevzvišenega gospoda knezo-škofa in zavračajo vsako sumničenje svoje lojalnosti, ker so prepričani, da je v prii vrsti zasluga slovenske duhovščine za tako neomahljivo lojalnost med vernim našim slovenskim narodom. Dekanat kamniški z 18 podpisi, vipavski s 14, postojniški z 10 „ cerkniškega s 14 „ Državni zbor. Z Dunaja, 22. februarija. Volilni red koroški. V današnji seji izročil je koroški poslanec Ghon neko bajè od 250 volilnih mož podpisano peticijo, v kateri oporekajo nasvetovani premembi državnega volilnega reda za Koroško, katera bi po Gbonovi trditvi kalila lepi red in sedanji mir na Koroškem. Poslanec Ghon je predlagal, to prošnjo pridejati današnjemu stenografičnemu zapisniku. Za ta predlog, ki je bil z večino sprejet, glasovali so tudi naši poslanci, ker jim je všeč, da dotično pismo tudi oni dobé v roke in je prilično porabijo. Državni proračun za I. 1889 pa gimnazija v Kranji. Poročilo o državnem proračunu za 1. 1889 se je danes razdelilo poslancem. Po sklepu budgetnega odseka znašajo redni dohodki 521,821.369 gld., redni troški pa 490,972.737 gld., torej kaže presežek 30,848.632 gld. Ker bo pa za 49,007.478 gld. izvanrednih troškov, izvanrednih dohodkov pa le 20,978.905 gld., bode se od rednega presežka za izvanredne troške porabilo 28,028.573 gld., tako da konečno preostaja le 2,820.059 gld. Veliko let sèm je letošnji proračun prvi, ki ne kaže primanjkljeja, ampak sklepa s precej zdatnim presežkom, zlasti kar se tiče rednih dohodkov in troškov. Liberalni listi ne morejo tajiti, da je to jako ugoden vspeh, nečejo pa priznati, da gré zasluga za to desnici državnega zbora in sedanji vladi, ter hinavsko zdi-hujejo: Bomo videli, kakošen bo dejanjski vspeh, in koliko bo moral minister še izdati za vojaške namene, zlasti za oboroževanje! Mogoče, da bo treba zopet globoko v žep poseči, ako boste delegaciji sklenili delati nove vojaške priprave; ali pri- svojim priprostim stanom in prepušča častno službo „rektorja magnifika" na bodočem slovenskem vseučilišči sposobnejšemu gosp. „s", saj ima baje vže nekaj semestrov „visoke" šole v svojem „indeksu". Zanimivo je le to vprašanje, za katero stroko znanostij in ved se bode habilitoval g. „s". Za 6to-lico nemške literature meuda ne, ker ima tako piko na Goethe-ja. Popolnoma logično in umevno je, da vsaj začasno g. „s" ne zavida Svifcijanca za Goethe-jeve citate, saj je menda vže čul, da so citati pravi strup v nerodnih rokah, kajti nekemu sicer učenemu listkarju in politiku škodovali niso severni citati le na rodoljubnem imenu, temveč oskrbeli so mu tudi pazljivo „ajo" na političnih njegovih sprehodih in olajšali mošnjiček za nekaj stotakov ua leto. To pa ni karsibodi slovenskim pisateljem, katerim njihova umetnost deli le suholično čast v življenji, po smrti pa pozlačeno ploščo na zidu pod slamnato streho. Praktičnost g. „s" je izučila tudi Sviftijanca. Sklenil je namreč, da ne bode več deval svojega tekmeca v škripce z izvirnimi citati, ampak si bode vsako nedeljo sproti pri njem izposojeval iz slavnega Biichmannovega zaklada. Na zdravje, g. „s"! S vi f t i j a n ec. hodnji mogoči dohodki nikakor ne preminjajo številk državnega proračuna, ki se naslanja na redne previdne potrebe, še manj pa se more našemu finančnemu ministru dajati krivda, ako bo skupni vojni miniBter v varstvo cesarstva zahteval nekoliko mili-. jonov več, kakor ste mu jih dovolili zadnji delegaciji. V poročilu o naučnem ministerstvu se nahajajo tudi dotične resolucije in peticije. Za nas so posebno važui sklepi in predlogi budgetnega odseka glede gimnazije v Kranji. V tem oziru mi je omenjati, da je budgetui odsek pritrdil lani nasvetovani resoluciji poslanca Kluna in da letos pri naslovu o gimnazijah zbornici sam priporoča naslednjo resolucijo : „C. kr. vladi se naroča, naj spodnja gimnazija v Kranji še dalje obstane." V soglasji s to resolucijo ste bili rešeni tudi peticiji mestne občine kranjske in deželnega odbora kranjskega, glede katerih budgetni odsek predlaga: „Te peticiji se izročite c. kr. vladi z naročilom, naj c. kr. spodnja gimnazija v Kranji še dalje obstane." Morda se bode združenim močem naših poslancev in cele zbornice posrečilo gospoda naučnega ministra pripraviti, da nam pusti kranjsko gimnazijo. Drugi teden se prične budgetna razprava, ne vemo pa prav, katerega dne; levičarji bi bili kaj radi videli, da bi se bila pričela precej v ponedeljek ter so zahtevali od desničnih voditeljev, naj se odstavi razprava o rudarskih podpornih blagajnicab. Ker pa je omenjeni zakon za naše rudarje velike važnosti, ni se dala desnica pregovoriti in hoče po želji poljedelskega ministra pred budgetom rešiti omenjene blagajnice. Sicer pa desnica levičarjem nikdar ne ustreže. Kakor sem omenjal, bilo je poročilo o proračunu še-le danes razdeljeno; to pa ni zadrževalo liberalnih listov, da bi ne bili že včeraj napadali desnice, češ, da le zaradi tega odklada budgetno razpravo, ker z vlado še mešetari in se še ni porazumela o raznih zahtevah, ki jih mora vlada privoliti. Ako bi bila pa desnica precej pričela budgetno razpravo, bili bi ji gotovo očitali, da je nezaslišano pričeti razpravo in poslancem še toliko časa ne puščati, da bi mogli obširno poročilo pre-čitati. Desnica se za taka neutemeljena očitanja ne zmeni, ampak gré zavedno svojo pot držeč se stare navade, da mora biti poročilo vsaj kakih pet dni v rokah poslancev, predno se prične v zbornici obravnavati. Pristojbinske polajšave, ki so bile včeraj vrnene budgetnemu odseku, bile so danes brez ugovora kaj hitro rešene. Odsek je sprejel nasvetovane premembe ter sklenil o njih precej danes ustno poročati. To se je zgodilo in tudi zbornica je pritrdila omenjenim premembam. V L paragrafu se je določilo, da nasvetovane polajšave ne veljajo samo za posojila, ampak tudi za dedščine in za na dolgu ostalo kupnino. V § 2. se je sprejel nasvet, da se te polajšave dovolijo, ako je iz dolžnega pisma razvidno, da so se obresti vsaj za Vi odstotka znižale, in da se dolg nima prej vrniti kakor v 6 letih. Yse druge določbe so ostale nepremenjene. Rudarske podporne blagajnice bile so druga točka današnjega dnevnega reda, za katero pa ne bode zadostovala ena sama seja, ampak jih bode treba kakih pet ali šest, ako bodo levičarji toliko ugovarjali, kakor v odseku. Namen omenjenih blagajnic je za rudarje isti, kakor ga imajo bolniške blagajnice in zavarovalnice proti nezgodam za delavce po tovarnah in obrtnih zavodih. One imajo skrbeti, da dobivajo rudarji za čas bolezni potrebno podporo, da dobe odškodnino zâ-se ali za družine, ako se ponesrečijo, in da dobivajo pokojnino, ako onemorejo. Prilično o tem zakonu izpregovorimo nekoliko obširneje. O slovenskem šolstvu na Koroškem. (Dalje.) Gosp. glavar: „Ker vem, da je slovenskim otrokom le nemškega pouka več potreba kakor slovenskega, ker slovenski govoriti se vaši otroci tako že doma naučijo, zato prašam Vas, g. Wuherer, kakošnega prepričanja ste Vi?" — Wuherer se oglasi in pravi: „S I. razredom smo, hvala Bogu, še precej zadovoljni, ali z II., zlasti III. razredom nikakor ne moremo zadovoljni biti. Ker naučijo se sicer gladko nemško brati in pisati, ali razume pa komaj vsak 10. šolar le kaj malega o tem, kar bere ali piše. in veudar je le na tem več ležeče, lar šolar razume, kakor pa na tem, kar šolar brez razuma če tudi gladko bere in piše. Dostikrat s» prigodi, da iz sedanje 81etne šole izšolani študenti ali študentinje pišejo slovenska pisma z nemškimi pismenkami (črkami). Eoo tako pismo bi bilo dobro dati nemškim gospodom brati, in videli bodo, kako dobro da se slovenski otroci v sedanji 81etni in vedno bolj ponemčevalni šoli naučijo". — Gosp. glavar reče g. FrOšlnu: „Vi ste načelnik tukajšnjega krajnega šolskega svèta; ker vem, da imajo ljudje zaupanje do Vas, zato želim, da jih tudi Vi vprašate, kakošnega prepričanja da so v resnici".— Gosp. Friišl pravijo : „Jaz druge kmete še prašam ne, ker vidim, da so nam danes tako nasprotni, ampak samo g. Treiberja hočem vprašati, o katerem vem, da je prej z nami držal, danes ga pa tudi tukaj med nam tako nasprotno družbo vidim. Vprašam Vas, g. Treiber, od kod imate zdaj naenkrat tako prepričanje, da zdaj le s temi nasprotniki držite?" — Gosp. Treiber pravi: „Jaz imam to prepričanje od svojih sinov; oni so se najprej v našem materinem slovenskem jeziku dobro izučili in potem tudi v nemškem, in zato so tudi k nečemu prišli". — Gosp. Frošl: „Pred štiridesetimi leti je bil tukaj v Šent-Lenartu trd Nemec skozi sedem let za učitelja in nihče se tedaj ni pritožil zaradi nemščine". — Neki kmet pravi na to: „Tisti časi so, hvala Bogu, že minuli, ko je še mnogo Slovencev mislilo, da so Slovenci samo zato na svetu, da morajo Nemcem za sužnje služiti ; zdaj se pa že tudi Slovenec za takega človeka šteje kakor Nemec". — Gosp. glavar vpraša kmete: „Kaj pa so vam Nemci vendar že toliko žalega ali toliko krivice storili, da jih tako sovražite?" — Mlad kmet Apriesnik se oglasi: „Jaz z Nemci že zaradi tega nikakor ne morem zadovoljen biti, ker moram tolikobarti po nedolžnem slišati zmerjanje: ,Bindišer Toker, Bin-dišer Trotel, Bindišer Teufel' itd." Vsi kmetje mu pritrdijo in odobravajo, da je resnico povedal. — Gosp. c. kr. okrajni glavar pravi kmetom: „Tako zmerjanje seveda ni lepo ; pa kaj takega vendar še niste slišali pri sodniji, ampak le v gostilni in na cesti." — Kmet Gašper Trupe se oglasi: „Mi nimamo samo s sodnijo opraviti, ampak tudi z drugimi ljudmi, in ne vem od kod bi Nemci to pravico imeli, da bi nas Slovence v gostilnah in na cesti zmerjati smeli?" — Gosp. glavar : „Ravno sedanje šolske postave skrbijo za to, da bi vi vsaj v prihodnje ne bili več zmerjani ; pustite vašim otrokom po sedanjih šolskih postavah nemščine učiti se, da bodo pozneje lažje nemški govorili, in tako bo tudi zmerjanje sčasoma izostalo". — Kmet Trupe zopet reče: „Jaz sem samo tri zimske kurze v šolo hodil, ker pred 35 leti ni bil tak .šulcbang', kakor je sedaj, in vendar sem se v tem kratkem času vsaj toliko naučil, da znam slovensko in nemško brati in svoje ime podpisati; zdaj pa poznam 8 let šolane hlapce, ki še toliko ne znajo slovenski brati, kakor jaz, nemško sicer berejo bolje kakor jaz, ali razumejo pa vendar le manj ko jaz, in slišal sem še, da Nemci mlade naše Slovence ravno tako zmerjajo kakor nas". — Gosp. glavar: „Tukaj na tej prošnji je poslednji podpisan Lukas Wielič, od tega sem zvedel, da hoče svoj podpis preklicati, ker pravi, da se ni sam podpisal ; je li tukaj tisti Lukas Wielič?" — Kmetje pokažejo na njega in g. glavar gré z našo prošnjo k njemu in ga vpraša : .Ste to Vi podpisali?" — Luka Wielič odgovori: „Ne, jaz lepši pišem". (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani. 24. februarija. Ttfotranje dežele. „Grazer Volksblatt" potrjuje vest „Politike", da se bode Lieehtensteinov šolski predlog postavil na dnevni red državnega zbora takoj, ko bode rešen proračun. Profesorski kolegij medicinske stolice v JLrakovem je prosil naučno ministerstvo, naj dovoli potrebno podporo, da se bode moglo ua tem zavodu predavati tudi o higijeni. Vedno znova se prorokuje, da bode Tisza odstopil, kakor hitro bodo rešena orožna postava. Ap-ponyi ne bode njegov naslednik, ker bode novo ministerstvo zopet izbrano iz Tiszove stranke. — Pri teh govoricah treba je biti jako previdnim. Vnanje države. Srbski kralj je Ristiéa mnogo nagovarjal, nai prevzame ministerstveno predsedstvo, toda Bistic Priloga 4,5. štev. „Slovenca" dné 23. februarija 1889. tega ni hotel storiti. Poroča se sedaj, da bode kralj imenoval poslovno ministerstvo brez politične barve, na čelu mu Mijatoviča. To jo neverojetno. Vsakdo v«, kaj bi pomenil za Kristicera Mijatovic. Kralj vendar ne more uavlašč begati naroda, ki se uikdar ne bode mogel sprijazniti z odpadnikom ua-predujaške stranke in zagrizenim sovražnikom kraljice Natalije. Iz bviguvalut prestolnico se poroča* da ta-mošujim vladnim krogom ni ničesa znanega o razdoru obravnav, gledé srbsko-bolgarske trgovinske pogodbe. Bolgarski pooblaščenec tega ni storil, srbski pa menda tudi ne, ker je pogodba ravno za Srbijo koristnejša, kakor za Bolgarijo. „Most. Vjed." pišejo, da je ruski car po daljšem odlašanji potrdil vsa temeljne določbe gledé „zemskih načaljnikov" ; sedaj sme grof Tolstoj tedaj smatrati svoj načrt skoro- da- potrjen. V Emtnctyi je zadnje dui ministerstvena kriza potisnila vse druge zadele v kôt. Mej tem je senat potrdil Lisbonue-ov predlog, da se omeji tako-zvatia tiskovna prostost. Desničarji so glasovali proti zakonu ter so utemeljili svoje postopanje s tem, da po novi postavi- ostane tudi preklinjevanje Boga in žaljenje vere in cerkvenih oblastni j nekaznjivo ; ta novotarija j» tedaj le bolj navodilo sodnikom k stran-karstou oa korist vladnim glasilom. Desničarji seveda nie» ničesa. opravili, predlog je b i potrieu z 207 proti 62 glasovom. — Miuisterstvena kriza proizvaja jeduo iznenadenje za drugim.. Ministerstvo Méliue se je dejaujski dvakrat; rodilo; a vsakpot mrtvo. Osoda je sedaj določila, da postane ministerski predsednik zopet Floquetov prednik, Tirard. Novo ministerstvo je sestavljeno nastopno: Tirard predsedstvo in trgovioa, Constans notranje zadeve, Bouvier finance^ Thevenet pravosodje, Faîtières pouk, Fayé poljedelstvo, Yves Guyot javna dela, Freycinet vojna, Jaurès mornarica. Minister vnanjih zadev se bode pozneje imenoval. AngleS/oa, vlada bode, kakor trdi „Saint James-Gazette", predložila parlameutu postavo o kreditu 12 milijonov sterlingov za pomnožitev vojnih. ladij in inornarione^a. osebja, in sicer slednjega za 3000 mož. blaženem kraljestvu, pričel je glavo dvigati rudeči zmaj. Iz Biraa se poroča: Organ javne varnosti, ki je navlašč došel iz- Rima ? Spe-cijo, zaplenil je dné 20. t. m. pri črevljarju Dini-ju zaboj dinamita, Dinija samega pa je odpeljal v zapor. Ista se jb zgodilo v teku noči mnogim osebam. Več drugih aabojev z dinamitom so dobili v prekopu blizu Politeame. Jiumunska zbornica je s 101 proti 41 glasovom potrdila novi predlog, da se zatoži Bratianovo ministerstvo. Zadeva se bo izročila posebni komisiji sedmih članov; pet izmed slednjih je že voljenih ter so vsi pritrdili predlogu o zatožbi. Izvirni dopisi. Z Dolenjskega, 21. februarija, Prežaloslna smrt cesarjeviča Rudolfa dala je povod nekemu učitelju, da se je spravil v št. 36. „Slov. Nar." na velečast. gosp. kanonika in dekana ribniškega ter ga slikal kot „unicum" breztaktnega vedenja. Kdor pozni mnogozaslužnega gospoda dekana, tisti vé, da njegovo vedenje je vsestransko vzgledno, kar so priznali oelô Nj. veličanstvo, oesar sami, ter ga imenovali častnega kanonika ljubljanskega kapiteljua. Koliko je že gospod dekan storil za cerkev in narod, vedô najbolje Ribničanje. Koliko je že delal na Šolskem polji, ko o dopisniku še ni bilo ne duha ne sluha, kako vestno se častitljivi starček še zdaj v svojem 75. letu bavi s poukom mladine in se ne straši v svoji visoki starosti storiti vsak mesec dolgo pot v Kočevje k sejam okr. šolskega svèta! Na vse to modri gosp. učitelj ne misij in se mogočno šopiri, rekoč: Vi, gospod dekan, zahtevate s svojimi sodrugi in Schwarieosteiuom, naj Vara vlada izroči ljudafeo šolo?! — Bodete li Vi učili deco našo ljubiti Ceswjp in domovino, gosp. dopisnik? Mari naj vlada Va» in nekaterim Vam enakim izroči deco? Vam, da je do krvi s palico bijete? Vam, ki več dui niti enkrat niste prišli trezni v šolo? Vam, ki hodite po koči izi ene gostilne v drugo, da potem spite v šollv ali pa Vas sploh v šolo ni? Vam, ki Vam v gostttl&h vrata odpirajo in Vas na cesto podijo? Vas, ki Vam je gostilna prva, šola p& zadnja origa? Vi hočete deco lojalnosti učiti, ki ste pripravljeni za liter vina turškemu sultanu „Živio" klicati!? — Ce totej taki ljudje občespoštovanega moža prod sveto« črnijo, mu to pač ne more biti v sramoto, saj j« »naao, da luč in tema, ali kakor pravi sveto pisnM, Krietus in Belial ne gresta skupaj. „SI. Nar." pa, ki je, kakor se kaže za zdaj, lojalnost v najem vzel f> katerega pri spečavanji iste podpirajo taki možafci, naj le. gleda, da mu kaka sapa ne odnese zopet logove lojalnosti daleč tje čet mejo. KoneČno naj gosp. dopisniku še odgovorim ua njegovo po- slano v „Brusu" št. 2, da nravnost, kakor sem slišal od verodostojnih ljudi, se dobi po najboljši „vagi" in najnižji ceni tik ceste blizu sv. Trojice. Dnevne novice. (Odbor za Miroslava Villiarja spomenik) je dobil od društva „Mir" v Št. Petru 42 gld. 40 kr., od postojinske Čitalnice 52 gld. iu od „Braluega društva" v Zagorji na Notranjskem 40 gld. 61 kr. (Kmetska posojilnica ljubljanske okolice) je pristopila slovenskemu podpornemu društvu kot usta-novnica; za tukajšnje Marijanišče je darovala 10 gl. (Domača obrtnija.) Kako visoko se je razvila voščarska umetna obrtnija v Ljubljani, kaže pač izložba v prodajalnici g. P. Seemanna ua Mestnem trgu. Tu so nekaj dni razstavljeni krasni šopki iz voska, ki popolnoma naravno predočujejo razne cvetlice kot: kamelije, hiacinte, vijolice itd. Še lepše pa so bogato okrašene velike sveče za Veliko noč z raznimi podobami iz zgodovine sv. pisma, s posebnim ozirom na veliki teden in vstajenje Zveli-čarjevo. Vse delo je lepo dovršeno in bogato pozlačeno. Naj nikdo ne zamudi ogledati si to krasno razstavo voščarskih izdelkov, ki so domači obrtniji na čast. (Pri Sv. Duhu pri Krškeui) je umrlo letos do 20. februarija ravno toliko ljudi, kolikor jih je lani celo leto, namreč štirideset. (V Peterburgu) bode prihodnje leto raejuarodui shod, ki se bode posvetoval o jetniških razmerah. Avstrijsko vlado bode zastopal državni uadpravdnik v Gradci, dr. Viktor Leitmaier. (Za sirotišnico v Kočevji) sta darovala ces. svetovalec Anton Thoman v Trstu 100 gld. in dr. J. Kosler v Ljubljani 50 gld. (Slovenskih biciklistov) društveni ples bode due 2. marcija v gornjih prostorih ljubljanske čitalnice na korist mestnim ubogim. — To mlado društvo pridobilo si je v kratkem priljubljenost občinstva s svojo dirko na čast gostom o priliki „Sokolove" 251etnice in s to zabavo na blagi namen. Kakor se čuje, prišla bode tudi deputacija I. hrvatskega bicikliškega kluba iz Zagreba in slov. bic. društva iz Kranja. („Postojinsko okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski spis".) Pod tem naslovom so spisali in izdali učitelji v postojinskem okraji 238 strani obsezajočo knjigo, katero je založil in tiskal g. R. Šeber v Postojini. Opisani so sodnijski okraji po-stojniški, bistriški, senožeški in vipavski; temu je pridejano poročilo o entomoligiji in flori, statistični pregled in zemljevid postojinskega okrajnega glavarstva. Cena trdo vezane kujige je 1 gld. 15 kr., z zlato obrezo 1 gld. 40 kr., mehko vezane 85 kr., po pošti 10 kr. več. Kdor naroči skupaj 5"iztisov, dobi jih poštnine prosto. (Vabilo) k veselici s šaljivo loterijo, katero priredi cerkniška čitalnica dne 28. februarija t. 1. v prostorih gosp. Josip Milavca. — Začetek ob 7. uri zvečer. (Vabilo) k veselici z godbo, petjem in prosto zabavo, katero priredi „Krško bralno društvo" dne 27. februarija 1889 v društveni dvorani. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Godbo preskrbi domači godbeni klub s prijaznim sodelovanjem godbeuega kluba iz Mokronoga. — Vstopuina za ude 30 kr., za neude 80 kr. za osebo. — K prijazni vdeležitvi vabi vjluduo odbor. Telegrami. Dunaj, 22. februarija. Imunitetni odsek je danes enoglasno sklonil pritrditi zahtevi dunajskega deželnega sodišča, da se mu izroči poslanec V e r g a n i zaradi tožbe, katero je proti njemu vložil dunajski občinski svet zaradi razžaljenja časti. Za poročevalca je izvoljen poslanec dr. H i r s o h. — Odsek za kazensko postavo zoper ponarejanje živeža je posvetovanje končal ter jo kot poročevalec izbran poslanec Lienbachor. — Jutri se prične na tri dni določena enketa v zadevi ustanovitve delavskih zbornic. Lvov, 22. fobr. Ob ruski meji je promet zaradi mnogega snega skoro popolnoma ustavljen ; snega je več metrov visoko. V nekatere kraje niti s snemi ni mogoče priti. Pariz, 22. fobruarija. Spullor jo imenovan za ministra zunanjih zadev. Pariz, 22. febr. Portfelj zunanjih zadev se jo neki ponudil dunajskemu veleposlaniku Decrais-u. Le zmerni republikanski listi prijazno pozdravljajo novo ministerstvo. Genova, 22. febr. Oddelek nemško mornarice štirih fregat je danes popoludne nenadoma dobil povelje, da odpluje proti Sarnoi. Poslano. Odgovor „SL. NAHODU". „Narod" dne 21. t. m. zopet v svojih predalih trga in mrcvari mojo propoved. Ker pa sem stvar že pojasnil in so se čitatelji lahko prepričali, kje je resnica in mi konečuo ni do osebnosti, zato konec debate. Omenim le to, da si „Narod" ni upal svojim čitateljem ponatisniti mojegaod-govora, kakor sem jaz njegov napad, ker je dobro vedel, da bi se bila zii-nj tudi pri njegovih razsodnih čitateljih sodba glasila: Obsojen! Iztrgal je le par stavkov iz mojega zagovora, le zavil, razložil popolnem v nasprotji s kontekstom ter jim podtaknil krive in napačne pomene, o čemer je on tako prepričan, kakor jaz. Na taki dvomljivi podlagi seve more se vse dokazati, tudi to, da je „Narod" katoliški list in da kot katoliški (?) list s tolikim veseljem in ponosom trobi med svet, da katoliški duhovnik ni govoril resnice na leči. Toda tako ne delajo razumni možje, ki imajo kaj spoštovanja do bralcev svojega lista. Ker sem zadnjič jaz svojo sodbo iira-zil o „Narodu", naj k sklepu omenim, kako mnogi „Narodovi" prijatelji sodijo o njem. Eden njegovih sedanjih gg. vrednikov je namreč rekel: „Narod" ima pred „Slovencem" prihodnjost zato, ker so ljudje vedno bolj k slabemu i^agnj^ni, kakor, k dobremu. Hujše obsodbe si menda sam ne more nikdo podpisati, in tej obsodbi podpiBani nima ničesa dostaviti.*) ____Andrej Kalan. *) Ime s pričami podpisani vedno lahko imenuje. Vremensko NporočUo» e « Q Ča8 Stanje Veter Vreme > M S g opazovanja '/.rakomera T mm toplomera po Celziju 22 7. u. Ajut. 2. u. poç. 9. u.zvec. 724-8 724-4 727-9 - 7G 2-4 — 1-6 si. szap. si. zap. si. jzap. jasno del. jasno oblačno 3-70 sneg ----------.-.v » w .... J----f ■ ----- Srednja temperatura —2-3° C., 7,a 2 0c nad normalom Dunajska borza. (Telegrafi čno poročilo.) 38. februarija Papirna renta 5% po 100 gl. (fc davka) 83 gl. 50 kr. Sreberna „ 5 % „ 100 „ „ 16 # 4% avstr. zlata rento, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . Akcije avstr.-ogerske banke . . . Kreditne akcije ....... Francoski napoleond. Cesarski cekini . . Nemške marke 83 95 „ . 111 20 „ 05 „ . 887 . 313 . 121 15 „' 9 57»/,. 5 n 08 „ 59 „ i'1/«» Tržne cene v Ljubljani dné 23. februarija. f - - gl.|kr. gl- kr. Pšenica, hktl. . . . 6 _ Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ _ 70 i Rež, „ . . . 4 50 — 70 1 Ječmen, „ ... 4 33 Jajce, jedno „ — 2 : Oves, „ ... 2 83 Mleko, liter .... — 8 i Ajda..... 4 16 Goveje meso, kgr. . — 54 Proso, „ ... 4 33 Telečje „ „ . — 46 Koruza, „ ... 5 — Svinjsko „ „ . — 50' Krompir, „ ... 2 32 Koštrunovo „ „ . — 30 \ Leča, „ ... 12 — — 48 Grah, „ ... 13 — Golob ..... — 15' FHM, „ • • • 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 50, Maslo, kgr. . — 82 Slama, „ „ . . 2 32 Mast, „ — 68 Drva trda, 4 □ mtr. 6 60 Špeh svež, „ 50 „ mehka, „ „ 4 25 Franc Goršič, orgljar v Ljub\jani i (Ra/potne ulice 6) priporoča se p. n. pračastiti duhovičini za izvrševanje in popravljanje ter zagotavlja najboljšo postrežbo. O mojem r zadnjem delu (op. 52), postavljenem vlansko josen v Št. Marjeti pri Gradcu, se j« izrekel dr. Archer (načelnik kolavdaoijsko komisije, v kateri sta bila tudi gra&ko stolnico regens chori dr. J. Weiss in koncertni orgljavec dr. Zoe lin er) tako-le: „Das kltine Werk (12 spremenov na 2 nmnualah) leistet Unglaubliches." ' («-1) Pri sedaj nizki ceni cina bi bil pravi čas za naročitev novih orgelj. Št. 3409. Razglas. (3-1) V smislu s 15 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zak. /. dno 5. avgusta 1887 leta, dež. zak. štev. 22) se javno naznanja. da so i ni e n i k i v o i i 1 n i h o p r a -v i 6 e n o e v za letošnjo dopolnilno volitev občinskega sveta sestavljeni in da se sinejo od danoN naprej II dni tukaj pregledovati in zoper nje ugovori vlagati. O pravočasno vloženih ugovorih razsojal bo občinski svet. Mestni magistrat ljubljanski 22 dan februarija 1889. co M V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani se dobiva: lissa „Laetentur coeli", za Sopran, Alt In Bas s spremljavo orgclj, ■lotil (2-D Ig. Hladnik, op. 9. Cena glasovom in part. 1 gld. Slavni naš slovenski skladatelj in kritik g. D. Fajgelj govori o tej maši v „Zvonu" št. 9 leta 1888 sledeče: „Znano nam je, da ima gosp. skladatelj redek glasbeni talent, kateri si je izolikul v org. šoli ljubljanski pod vodstvom slavnoznanega gosp. A. Forsterja; da pa bo kos tako težavni nalogi, kakoršno si je zadal s to mašo, bi ne bili verjeli, Maša ta je zložena večinoma v polif. zlogu, ki pa je izpeljan tako srečno in melodijozno, da vse tako gladko in naravno teče, kakor bi bilo namazano. Kdor pozn;i težave, katere provzročuje skladatelj mnogokrat kontra^i. zlog. mora se čuditi, kako je bilo mogoče vse te težave skladatelja takorekoč igraje premagati. Navadno gredo skladatelji v takem zlogu skozi „strn in drn": gosp. Illadniku pa gre naravno, in zato se mu je posrečilo, da njegova maša ni toliko težavna, kakor bi bilo soditi na prvi pogled. Omeniti nam je še lepega spremljevanja orgelj, ki postopa dostikrat imita-torično, pa nikjer ne pokriva petja, marveč ga povsod lepo podpira in povzdiguje. Gg slov. organisti, sezite po tej maši, trdimo vam, da ni lehko dobiti z Nemškega tako dobre, lepe in hvaležne maše. kakor je Illadni-kova op. 9. D. Fajgelj. v Št. 3201. Razglas. (3-1) Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji seji dne 13. t. m. sklonil, da je za pokritje izvanrednih troškov mestne občine ljubljanske od 1. j a n uri j a 1889 1. naprej pobirati 6° Ono doklado na vso prodpi^Hiu) svoto 110-posrcdnjili davkov z vsemi državnimi dolclfidumi vred. To so v smislu S obč. reda za Ljubljano na znanje daje z dostavkom, da mora vsak, kdor si misli, da se mu s tem sklepom krivica godi, svoje ugovore zoper njega vložiti. do 10. dne marca t. I. pri magistratu. Mestni magistrat ljubljanski 21. dan februarija 1881». Župan: GRASSELLI. Odlikovan: 1873, 1881. Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na Dunaj i VII., ZieglergaMMe ¡27. Zastopnik FrailC HHij ¡iv1-0-francoska družba za zavarovanje $ avstro-francoska družba za zavarovanje proti življenja in rent. ^ elementarnim škodam in nezgodam. H avna telj stvo: na BBKAVZf I>| Wippliiigerstra3ge itev» €t® Imovina družbo: 0 milijonov gld. avstr. velj. i 2 milijona gld. avstr. velj. ■ -it. človeško življenje v vseh uavaduih kombinacijah; Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem: zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani zuesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati. a) proti škodam, katere napravijo požar ali strela, parno ali plinove eksplozije, ali se narod« z gašenjem, podiranjem in izpraznjenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah; b) proti škodam, katero napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih; c) proti škodam, kijih napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in fo suhom Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične. Zastopstva družbo : V Budimpešti, NVienergasse 3 in Schiflgasse 2; v Gradci, Albrecrhtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrassc, Hotel „Goldenes Schiff" v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Tstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, I., llohenstaufengasse 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogerske monarhije nahajajo se glavno in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekto zastonj in vsprejemajo zavarovanja. Glavni zastop v Ljubljani. Šelciilmrgove ulice fttev. 3, pri JOSrPU PROSEHiC-u. O) St. 64. Prodaja drevesnih sadik. (21) V o. kr. g-ozdnem vrtu pod lložnikom pri I^jnl>lja,iii oddalo se bode priliodujo pomlad okoli tri milijone drevesnih sadik proti temu, da se za vsak tisoč z zavijanjem in odpošiljatvijo do železnice ali pošte doplača in sicer za triletne smreke 1 gld. 50 kr., za dveletne borovce 1 gld. 70 kr., za štiriletne jelke 2 gld., za jesene in akacije 1 gld. (H) kr., za gaber 2 gld. 60 kr. in za vrbove količke vsake vrste 1 gld. Naročila sprejema proti vplačilu odpadlega zneska c. kr. dež. gozdno nadzorništvo v LJubljani do 10. aprila 1889. Od c. kr. dež. gozd. nadzorništva za Kranjsko. Akvarelne barve mokre in suhe. iseldorfske oljnate \ } Ak barve v tubah. ► 3 m '▼»▼TTTTTTTT? ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna ^oljnatih barv, tirnem in laka v Lj ubij n-i i i. Pisarna in zaloga: iiolMlci drevored <* (semeniščno poslopje). < Filijala: Slonov« iili<»o lO-lU priporoča tOlkai-jcm, dijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, likurjein kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdelke ter pošilja na zahtevanje eenilnike zastonj in franko. Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravno za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. naprej primerno ceneje. (100-1) > Kupovalcetn večjih množin i Vse vrste slikarskih in ► prednostne cene. j likarskih čopičev in P rs.19 < slikarske patrone. r t * t t t t t t x Perstene, mineralne in kemične barve. Lekarna Trnkóczy, zraven rotovža v Ljubljani litv rolikoni Mcnlnoni trgu, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnkóczyje\ih lirin so: Na l)u-naji dve (in kemična tovarna), v Gradci (na Štajarskem) ena, pa ena v Ljubljani. 1'. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkóczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljsko kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvalili za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseli boleznih v želodcu ¡11 so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urák, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, kri v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper ; 'ato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov ' amo 8 gl. fiV Svni-ilo! Opozar-mo, da se tiste istinite ma-ijnjjljske kapljice dobivajo no v lekarni Trnkóczj-ja tven rotovža na velikem Msntnem trgu v Ljubljani. mmum „TROPFEN« NURfDECHT BEÍ' APOTHEKER TRNKOCZ\ LAIBACH 1 STÜCK zo* Cvet zoper trganje (Gicht), je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trt/a n je po udili, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Maliiu" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat , , , 4 gl. 50 kr. ScHnutr*. Ce ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. i zBliscm DSD, --------- --------- A s t za odrasle iu otroke, je najboljši zoper kašelj, liri-pavost, vratobol, jetiko. prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi. Kričistilne krogljice ne sinele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri znbasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. Sf Zdravila za živino. Šinpa za živi no. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseli boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh na-lezljivib kužnih bo-leziiij.kašlja, pljučnih iu vrntliih bo-lezulj ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in Iskrene. Kravo dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Ovet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-iienji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvlujenji, tiščanji od sedla in oprave, pri sušlcl itd. s kratka pri vseh vnanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 ¿teki. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Vsa ta našteta zdravila so samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovža (20) St. 834. (3-2) Vsprejme se v službo pri deželnem odboru v Ijubljani za čas zidanja deželnega gledišča stavbinski risar, z dovršenimi tehniškimi šolami ali pa z dovršeno obrtno šolo, kateri je bil vžo dlje časa v praktični službi, z mesečno plačo 75 gld., proti povračilu troškov za pot v Ljubljano in proti trimesečni odpo-vedbi. Prošnje za to mesto z dokazili o dovršenih študijah, o dosedanjem službovanji, o zmožnosti slovenskega ali katerega druzega sorodnega jezika in z dostavkom časa, kdaj moro kdo to službo nastopiti, naj se pošljejo do 10. marcija I. 1889 deželnemu odboru v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani dne 11. februarija 1888. Koverte s firmo priporoča Ivatoliška Tiskarna po nizkej ceni. Proda se iz proste roke pod ugodnimi pogoji lepo posestvo (m) blizo Ljubljane, ob velikej cesti, obstoječe iz 48 oralov njiv, travnikov in gozda; G trdnih z opeko kritih poslopij, z živino (12 glav), vozovi, sploh z vsem premakljivim blagom. Natančneje se poizve pri g. Jaii l^ffatjaim. vpo domače Xil>ei*t-n v zgornjej Šiški št.17 pri J ^jii-l>ljniii. (3-3) St. 2821. Razglas. (3-2) Pri podpisanem magistratu izpraznjena jo Jeanete pl. Hubenfeldove ustanova za deklice v znesku letnih 320 gld. Pravico do te ustanove ima deklica iz mestne župnije sv. Jakopa v Ljubljani, ki je lepega vodenja. Prošnje podprte s potrebnimi izkazili vložiti je tukaj do 20. marca I ©ton. Mestni magistrat ljubljanski, dno 14. februarija 1889. Županov namestnik: Vončina, m. p. J. Pserhofer-jeva lekarna na 1 >iuiaji, Singepstrasse 15, „Sum goldenen Reichsapfel". liri rivtillll* k r<>"'|m><> P01"^ »Univcrzaln« l«-o«-lji<;e" imenovane, zaslužijo po- »imuni/ 141 'S j ' slednje nazivanje s popolno pravico, ker res je ni skoro bolezni, pri katerej bi no bile že na tisočkrat to krogljice pokazalo svojega čudovitega učinka. V najtrdovratnejših slučajih, ko so se zaman rabila druga zdravila, so te krogljice mnogobrojnokrat popolnoma ozdravile. 1 škatljica s 15 krogljicami velja 21 kr., 1 zvitek s 6 škatljicaini 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošlljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. Če se poprej pošlje denar, stane s poštnine prosto pošiljatvijo vred: 1 zvitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr, 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. — (Manj nego jeden zvitek so ne pošlje.) ¡JtF~ Pristne krogljice so le one, katerih nakaznica ima imenski podpis J. Pserhofer-jev in katere imajo na pokrovu vsake škatljice isti imenski podpis z rudečo barvo. Neorojno piBem je došlo, v katerih se zahvaljujejo konsumenti teh krogljic za svoje ozdravljenje po najrazličnejših in težkih boleznih. Kdor jih je le jedenkrat poskusil, priporoča jih dalje. —Tu navedemo le nekaj zahvalnih pisem: =— Schlierbach, 17. febr. 1S8S. Vaše blagorodje! Udano podpisani prosi, da mu zopet pošljete štiri zvitke vaših koristnih in izvrstnih kri čistilnih krogljic. Spoštovanjem Ig. Neureiter, praktični zdavnik. Hraše pri Smledniku, 12. sept. 18S7. Blagorodni gospod! Božja volja je bila, da so mi prišle Vaše krogljice v roke, in sedaj Vam pišem, kak vspeh da so imele: Prehladila sem se bila v otročjej postelji, tako, da nisem mogla opravljati več dela svojega, in bila bi gotovo že mrtva, da me niso rešile Vaše čudovite krogljice. Bog blagoslovi Vas tisočkrat. Zaupam, da me bodo krogljice Vaše popolnem ozdravile, kakor so drugim k zdravju pomagale. Terezija Kniltc. Dunajsko Novo Mesto, 9. dec. 18S7. Vaše visokoblagorodje ! Najtoplejšo zahvalo izrekam v imenu 601etne tete svoje. Trpela je za kroničnim ka-tarom v želodci in vodenico, življenje bilo jej je muka in mislila je, da je že izgubljena. Slučajno je dobila škatljico vaših izvrstnih kri čistilnih krogljic, in je ozdravela, ko jih je dlje časa rabila. Spoštovanjem Jožefa Welnzettl. Mittorinzersdorf pri Kirchdorfu na Zgor. Avstr., 10. januarija 1886. Vaše blagorodjo! Blagovolite mi poslati po pošti zvitek Vaših izvrstnih kri čistilnih krogljic. Ne morem, da ne bi Vam izrazila popolnega priznanja glede vrednosti teh krogljic, in priporočala jih bodem, kjer bode priložnost, najtopleje vsem bolehajočim. Pooblaščam Vas, da smete to mojo zahvalo porabiti, kakor hočete. Spoštovanjem Terezija Kastner. Gottshdorf pri Kohlbahu v avstr. Sileziji, S. oktobra 1886. Vaše blagorodje! Prosim Vas prijazno, pošljite mi 0 škatljie svojih univerzalnih kri čistilnih krogljic. Le Vašim čudovitim krogljiiam se mi je zahvaliti, da sem rešena želodčeve moje bolezni, ki me je mučila pet let. Jaz nikdar nočem biti brez teh krogljic in izrekam Vašemu blagorodju svojo najtoplejšo zahvalo. Spoštovanjem Ana Zvvickl. Rohrbach, 28. februarija 1886. Vaše blagorodje! V ineseei novembru m. 1. naročil sem pri Vas zvitek teh pil. Jaz in žena moja opazila sva najboljši vspeh; oba naju je glava bolela ter sva bolehala za zaprtjem, tako. da sva že skoro obupala, četudi sva le 46 let stara. In glejte, pile Vaše napravile so čudež in oprostile naju bolezni. Spoštovanjem Anton List. Ozcbljiuski balzam SSIS kot najboljšo zdravilo proti ozebljini vsako vrste, kakor tudi proti zastaranim ranam. 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. IViKkti^iV vnL Prot' katarti, hripavosti kr-1 [lulttt M»Itj čevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr. Amer. mazilo proti protinu, najboljše sredstvo pri vseh protinskih In revmatičnih boleznih, trganji po udih, išiji, trganji po ušesih itd. 1 gld. 20 kr. Prašek proti potenju noj». Cena škatljici 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 Kr. 11*1 l'/«ll/itllll /iti napenjanju vratu. Joden llacon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Zdravilna cscuca p^rsprgen ™ u1le- lodeu, slabemu prebavljanju, vsakovrstnim trebušnim boleznim, najboljše domače sredstvo. Steklenica 2 i kr. Angleški čudoviti balzam, 1 steklenica 12 kr., 12 steklenic 1 gid. 20 kr. Fijakarski prašek, ^¿SS 1 škatljica 35 kr., s trankovano pošiljatvijo 60 kr. Toniioeliiniii - pomada tJrH.]l] najboljše sredstvo, da lasje hitrejo rastejo. 1 lonček 2 gl Univerzalni obli/, fitjiSJiKi pokazal za dobro zdravilo, če se kdo udari ali vbode, pri ulesih na nogah in trdovratnih bezgavkah, bolečih krvavih žuljih, črvu v prstu, pri ranjenih In vnetih prsih, protinskih tokih in jednacih boleznih. 1 lonček velja 50 kr., s frankov, pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. Vi. liuilrich-n. Izvrstno domače sredstvo proti nasledkom težkega prebavljanja, kot: glavobolu, omotici, krču v želodci, zgagi, zlatej žili, zaprtju itd. 1 paket velja 1 gld. IklVvilil n«■ itegn duhovnika. Natančnejši dogovor ustno. Sv. Križ poleg Litije, dne 3. febr. 1889. (6-6) J. Marolt. Izvrsten me& pravi garaiitovani pitanec se dobiva v zabojčkih po 5 kil, & kilo 50 kr. in zabojiek 30 kr. proti predplačilu ali poštnem povzetju pri Oroslavu Dolenc-u, (10-3) svedarjl v Ljubljani. Avstro-ogerska karavana v sv. deželo. Prihodnja avstro-ogerska karavana v sv. deželo bo okrog 21. dni marca 1889 iz Trsta odšla ter naj so vdeleženci obrnejo do podpisanega, ki jim bo takoj poslal obširne vsporedo. Potovanje obsega: Trst — Aleksandrija — Kajiro — Kajfa — Nazaret — Tiberija — Jeruzalem - Sv. Janez - Betlehem — Jeruzalem - Ramleh — Jala — Port-Sald — Aleksandrija — Trst oziroma Carjigrad in Solun. Potovanje bo trajalo 45 dni. Cena I. razredu s popolno hiano........635 gld. v bankovcih " 'I* ?» H II n ........«45 ,, ,, Zadnji dan za oglašenje 12. dan marca 1889. Te karavane se smejo vdeležiti osebe tudi iz Nemčije in drugih dežel. Na Dunaji, l„ Spiegelgasse 12. LeOIl "VVoepl, ces. br. dvorni knjigotržec. založnik, komtur (16—12) in vitez mnogih visokih redov. Brnsko blago za elegantno spomladansko ali poletno obleko v odrezkih po 310 m , to je 4 vatle vsak kos, za gl. 4.80 iz fine gl. 6.— iz finejšo gl. 7.75 iz izborno lino gl. 10.50 nepresegljivo line pristne volne, kakor tudi blairo za zgornje suknje, s svilo pretkani „kaingarni",poletno surovo sukno, blago za livrče-je, pralno-pristno sukančno blago, tino in najfinejše črno sukno za salonsko oprave itd. razpošilla proti povzetju izneska kot poštena in solidna znana tovarniška zalogu suknfi Siegel-Imliof V Itl-Illl. Pojasnilo: Vsak odrezek je 3 10 m dolg in 136 cm. širok, tedaj popolnoma zadostuje za popolno inoško (15-2) obleko. Tudi se pošilja, kolikor kdo zahteva na metre. Jamči se, da se pošlje blago natanko po izbranem vzorcu. Vzorci gratls In franko. kočevske mestne hranilnice. Odbor kočevske mestne hranilnice je v svoji seji dne 1. februarija 1889 sklenil zmžafi obrestna merilo od