Fstinina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
(Jena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSK
L.IST
Časopis asa trgovino, Industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XII.
Telefon Si. 2552.
Ljubljana, v torek, dne 3. decembra 1929.
Telefon št. 2552.
Štev. 141.
Konferenca o reviziji sociaine
zakonodaje.
V	Zagrebu se je vršila dne 29. in 30. novembra konferenca glede revi-zije socialne zakonodaje. Dne 10. decembra je predložiti ministrstvu predloge, pa je bila sklicana konferenca v svrho sestave enotne izjave vseh gospodarskih korporacij. Dočim se je vršila 29. novembra popoldne konferenca trgovskih, obrtniških in industrijskih organizacij v Zagrebu in so ji prisostvovali zastopniki zbornic ne da bi posegli v diskusije, se je vršila popoldne in drugi dan konferenca samo zastopnikov zbornic.
Konferenco je vodil predsednik zagrebške zbornice g. dr. Milan V r -bani č. Prisostvovali so ji (z dvemi izjemami) predstavniki vseh zbornic v državi. V imenu ljubljanske Zbornice za TOl sta se udeležila razprav nje podpredsednik g. Ivan Ogrin in tajnik g. dr. Ivan Ples s.
Razprave so se pričele po temeljitem in izčrpnem referatu tajnika zagrebške zbornice g. dr. Kova e a , katerega je izdelal na podlagi izkušenj in informacij, dobljenih v Avstriji, na Češkoslovaškem in v Nemčiji, kamor ga je poslala zagrebška zbornica z namenom, da prouči ustroj in poslovanje ondotnih najvažnejših so-sialnoza varovalnih zavodov. Govorili so razni zastopniki. Povdarjalo se je v glavnem, da je ustroj našega delavskega zavarovanja preveč kompliciran, zato tudi težak in drag. Predsednik Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu g. ing. A. Čarne 1 u 11 i je skušal v daljšem govoru pojasniti vse slabe in dobre strani našega zavarovanja. Vneto je zlasti zagovarjal sedanji centralizem v sistemu zavarovanja, ki naj bi bil nujna in potrebna posledica enotnosti in vzajemnosti zavarovanja na široki rizi-kovi bazi.
Na popoldanski konferenci, kateri so prisostvovali samo zastopniki zbornic, je o reviziji naše socialne zakonodaje govoril predvsem predsednik beogradske zanatske zbornice g. Mi-lan,Sto ja novic, ki je povdaril, da imajo vse akcije gospodarskih krogov namen zavarovanje izboljšati in ne ukiniti, kakor se to od gotovih krogov in z gotovimi tendencioznimi nameni tako često zatrjuje. Ugotavlja, da ni stavila doslej zahtevo po ukinitvi socialne zakonodaje niti ena izmed vseh gospodarskih organizacij.
Podpredsednik ljubljanske zbornice g. Ivan Ogrin je v dolgem izvajanju zavračal razloge, ki jih je navedel g. Camelutti v obrambi sedanjega centralizma pri zavarovanju in je v imenu naših gospodarskih krogov priporočal reorganizacijo po načelih najširše avtonomije okrožnih uradov. Izjavil je:
•»Zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 sloni na načelu avtonomije in samoodločbe po interesentih samih, toda to načelo je v znatni meri okrnil že zakon sam, ker pridržuje državnemu oblastvu zelo obširno polje nadzora. Tako mora na primer ministrstvo samo odobriti statut centrale zavarovanja — Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ministrstvo definitivno odloča o višini prispevkov in podpor, ono odobrava izbiro predsednika in glavnih funkci-jonarjev centralnega nosilca zavarovanja. Toda avtonomijo je v Še večji meri omejila praksa Osrednjega ura-
da, pa je avtonomno odločanje okrožnih uradov danes zmanjšano na minimum. Tako so postali samoupravni organi v resnici samo posvetovalni in izvršilni organi Osrednjega urada v Zagrebu in ministrstva za socialno politiko. Tak ustroj zavarovanja je z ozirom na razlike, ki vladajo v naši državi glede gospodarskih, kulturnih in socialno-higijenskih prilik, socialnemu zavarovanju naravnost škodljiv in sili posameznike, ki bi se mogli in morali na tem polju uspešno udejstvovati, da omalovažujejo in nasprotujejo tako važni in potrebni institu-»iji, kakor so bas delavske zavarovalnice.
Potrebno je, da se dovoli pri organizaciji socialnega zavarovanja avtonomiji posameznih banovin najširšo inicijativnost. Po sedanji praksi se ne, more izvršiti niti enega sklepa Okrožnega urada, ako ni prej o vprašanju sklepal tudi Osrednji urad. Okrožni uradi morajo, dasi vršijo vse bistvene funkcije zavarovanja sami, vendar dostavljati vse spise, protokole, sklepe itd. v prepisu Osrednje-; mu uradu. Na ta način ise delajo vsi j posli dvakratno. Okrožni uradi pre-; jemajo prijave, vršijo poizvedbe za uvrstitev podjetij pri nezgodnem zavarovanju in vrše sploh vse posle tega zavarovanja v imenu Osrednjega urada, kateri vodi o vsakem predmetu sam enak spis kakor ga vodijo okrožni uradi, katerim mora naravno priobčiti v prepisu tudi vse spremembe, ki jih ta zabeleži v svojem aktu. Okrožni uradi določajo tudi začasne rente, pa bi mogli brez vsakih težav predpisati tudi stalne rente. Vodenje dvojnih spisov, opravljanje enih in istih poslov pri Okrožnem uradu in pri centrali je nepotrebno delo. Za tako nepotrebno prepisava-nje se potroši letno velikanske množine papirja in tiskovin in na tisoče delavnih dni. Mesto poglobitve v probleme zavarovanja izgublja aparat vse ■svoje sile v nepotrebnih formalnostih. Naravno, da mora vse to v prav znatni meri obremeniti finančno stanje celokupnega zavarovanja.
Temeljita izprememba celega upravnega sistema je nujno potrebna. Izprememba naj se izvrši po načelih najširše stvarne in teritorijalne avtonomije okrožnih uradov, katerim naj se poveri izvedba vseh panog zavarovanja. Osrednji urad naj ostane vrhovna nadzorna instanca s točno določenimi posli, ki so potrebni za enotno izvedbo socialnega zavarovanja v celi državi, za enotno izvajanje zakonskih določil, za izdajanje enotnih smernic preventivnega zavarovanja, za vodenje smotrene socialno-higijen-ske politike, za finančni nadzor nad vsemi okrožnimi uradi, za zbiranje statističnih podatkov itd. Na podlagi takega ustroja zavarovanja bi bila dana najširšim krogom interesentov možnost, da dobijo primeren upliv na upravo in razvoj socialnega zavarovanja in bi razumevanje za naloge in dolžnosti zavarovanja prodrlo v najširše kroge. V revidiranem zakonu se mora interesentom zajamčiti zadostno ingerenco na vse posle zavarovanja, ki so važni za dobro in smotreno izvajanje zavarovanja.
Za tako najširšo avtonomijo okrožnih uradov govori zlasti dejstvo, da ne živimo v državi s homogenimi in
enotnimi gospodarskimi in socialnimi prilikami, pa je vsled tega potrebno, da se dovoli posameznim banovinam pri organizaciji zavarovanja najširšo svobodo, da si morejo urediti zavarovanje tako kakor njih lokalne prilike in potrebe zahtevajo in omogočijo. Prepustiti je samo njim, da odločajo o vseh vprašanjih svoje kompetence, zlasti, da sami odločajo o suficitih, da pa tudi sami skrbijo za kritje primanjkljajev. Odgovornost v tem oziru se ne sme lahkomiselno deliti na celo državo, ker taka delitev upliva nemoralno in ne more imeti dobrih posledic za varčno in smotreno gospodarjenje.
Po dolgoletnih izkušnjah, ki jih imamo v tem pogledu zlasti pri nas, izjavljam, da bi bil tak ustroj zavarovanja uspešen zavarovanju samemu, še bolj pa neposredno prizadetim. Priporočam in prosim, da se ta predlog, ki ga propagirajo vse naše gospodarske organizacije že izza uveljavljenja zakona o zavarovanju delavcev, v polni meri upošteva in osvoji.«
Za širšo avtonomijo okrožnih uradov je govoril tudi zastopnik beogradske industrijske zbornice g. Vasa Jovanovič, vendar naj bi po njegovem mnenju ne šla ta avtonomija tako daleč, da bi postali okrožni uradi samostojni nosilci zavarovanja. Predsedniku Osrednjega urada g. Car-neluttiju, ki je na popoldanske seji ponovno načel to vprašanje, je odgovoril tajnik g. dr. Ples®, povdar-jajoč vse velike težave sedanjega sistema in nujno potrebo po dovolitvi najširše avtonomije močnim okrožnim uradom, katerim naj se poveri izvajanje vseh panog delavskega zavarovanja.
Po daljši diskusiji, v katero so ponovno posegli gg- Ogrin, C a r n e 1 u 11 i, dr. P1 e s s, S t a n o j 1 o v i c i. dr., se je ugotovilo, da so vse gospodarske organizacije za široko avtonomijo močnih okrožnih uradov, dočim zastopniki gospodarskih organizacij v Dravski b a -n o v i n i z a h t e v a jo, da se zajamči okrožnim uradom popolna avtonomija tako, da bodo popolnoma samostojno izvrševali vse panoge delavskega zavarovanja.
Daljša debata se je vršila tudi glede načina kritja pri nezgodnem zavarovanju, pa se je v tem oziru dosegel sporazum, da je zahtevati mešani sistem. Sporazum se je dosegel tudi v vseh drugih načelno važnejših vprašanjih, dočim se je rešitev detajlov prepustila ožjemu odboru, kateri bo sestavil enotne predloge za g. ministra.
'Pri razpravah o predlogih za revizijo zakona o zaščiti delavcev se je vodila živahnejša debata zlasti glede lzprememb določil glede podaljšanja normalnega delavskega časa, glede placanja nadurnega dela, obveznosti zgradbe delavskih zavetišč, uvedbe delavskih knjižic s slikami in delegat dr. Pless je govoril med drugim zlasti tudi o potrebi izpremembe določil glede nedeljskega dela.
Ob koncu razprav šobili izbrani trije odbori, katerim je bila poverjena naloga, da v soglasju z izraženimi željami izdelajo enotne predloge, koje bodo vsi delegati pred predložitvijo g. ministru še ponovno pregledali.
Dinar ena najstabilnejših valut.
Izjava guvernerja Bajlonija.
Guverner Narodne banke g. lgnat B a j 1 o n i je podal zastopnikom časopisja izjave o tem zavodu. Opozarjal je najprvo na trgovski postanek banke in zlasti na pomembni razvoj trgovskega delovanja po vojski. Narodna banka je delala skupaj z državo na ojačen ju in stabilizaciji državnih financ ter vsega narodnega gospodarstva in dinar predstavlja splošno priznano in nedvomno podlago za nadaljne odredbe v svrho končne rešitve valutnega problema v Jugoslaviji.
Ta končna rešitev je označena kot zakonita stabilizacija in se mora po globokem prepričanju g. Bajlonija izvršiti kolikor mogoče hitro. »Čeprav torej naš faktični denarni režim temelji na pogodbenih in zakonitih določbah, smatram vendar za potrebno, da kolikor mogoče hitro izvedemo končno zakonito stabilizacijo naše valute ter da uredimo vsa stranska vprašanja, ki so s tem v zvezi; kajti denarna stabiliteta je velikanskega pomena za vse narodno gospodarstvo, na kojega napredek ob velikem kolebanju sploh misliti ne moremo.
Spomniti se moramo na prejšnje katastrofalno kolebanje, da moremo natančno spoznati veliki pomen sedaj že štiri polna leta obstoječe dinarje-ve stabilitete. Danes je dinar ena najbolj stabilnih valut, sredstva za ohranitev te stabilnosti postajajo zmeraj močnejša in je danes ves obtok Narodne banke z zlatimi devizami krit s skoraj 40 odstotki, čeravno naj je po besedilu zakona krit samo obtok bančnega računa (okoli 1500 milijonov) s 33V3 odstotkov. Samo zlate zaloge so narasle od 63 milijonov v letu 1918 na sedanjih 95 milijonov, ostalo povišanje se je izvršilo v zlatih devi-vizah.«
Guverner je govoril nato o kreditni politiki Narodne banke in zlasti o njeni nespremenjeni 6-odstotni obrestni meri, ki je pa pač lahko spremenljiva. Dalje je govoril Bajloni o pričetku obratovanja pri novčni banki in slednjič o dobrih izgledih za vse narodno gospodarstvo. '
REKLAMACIJE ZA POVRAČILO VOZNINE.
Zbornica za TOl opozarja vse 'nte-resente, da je za reševanje reklamacijskih zahtev za povračilo preveč vplačane vozarine, odnosno stojnine ali le-žarine, ipristojen edinole odsek za po-vračanje vozarine pri kontroli dohodkoiv Generalne direkcije državnih železnic v Beogradu Srnina ul. 21/11. n je torej vse itozadevine reklamacijske vloge naslavljati direktno na ta odsek. Vlaganje reklamacij pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani, ki nima ž njimi nikakega posla, Je zakasnuje rešitev.
'Nasprotno pa je za reševanje reklamacijskih zahteiv za odškodnino radi pOkvarjenja, izgube ali poškodbe železniških pošiljatev pristojen še vedno IL/3 odsek ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani in naj se vloge, ki se nanašajo na take odškodninske zadeve, naslavljajo še vnaprej na navedeni odsek direkcije.
O davščini na nezazidane parcele v Ljubljani.
Ljubljanski hišni in zemljiški posestniki so imeli dne 28. novembra t. 1. dobro obiskan sestanek, katerega so se udeležili tudi zastopniki občine. Na sestanku zbrani posestniki nezazidanih paicel, katerim je mestni magistrat ljubljanski za leto 1929 predpisal davščino na nezazidane parcele, so ugotovili, da je večini posestnikov ta davščina predpisana na take dele zemljišča, ki so že po večinoma zazidana in služijo ali za ekonomski zelenjadni vrt, sadni ali okrasni vrt. Velika škoda za mesto Ljubljano in njeno lepoto, higijeno in zdravje bi bilo, če bi se sedaj na enkrat moralo te vrtove zazidati, bodisi -s kakšnimi koliki stavbami. Na drugi strani je nevzdržno, da bi lastniki teh zemljišč morali plačevati previsoke davščine po 2 Din na 1 m“, ker bi s tem bili tako obremenjeni, da bi se vsekakor skušali iznebiti teh, četudi tako potrebnih vrtov.
V	več slučajih se je ugotovilo, da je velika večina dotičnih zemljišč zazidano, in če bi se še ostali del zazidal, bi lastnik izgubil dohod ali dovoz k ostalim zgradbam, odprodati pa se ti deli ne morejo, ker bi stavbena oblast nikakor ne mogla dovoliti, da bi imela dva lastnika eden in isti dohod do svojih zgradb.
Obdačili so se med drugimi tudi veliki kompleksi, kakor nunski vrt, Marjan išče, Lichtenthurnov zavod, Kmetijska družba za svojo drevesnico, a je pri tem ugotovljeno, da se ti veliki kompleksi v doglednem času absolutno ne morejo parcelirati in bi bilo tudi na škodo Ljubljane, če bi se ti zavodi spravili iz mesta. Tako je treba še nadalje obdržati na tem mestu drevesnico Kmetijske družbe, ki obstoji že nad 100 let, in je nedopustno, da bi se jo sedaj naenkrat odstranilo. Ugotovilo se je nadalje slučaj, da ima kmetski posestnik v Vodmatu, ki spada še pod mesto, od svojih njiv, ki jih rabi za svojo ekonomijo in eksistenco, plačati nad
30.000	Din davščine, ki znaša v Vodmatu ravnotako 2 Din, kakor v sredini mesta, ob najprometnejši cesti.
Po daljših razgovorih in pojasnilih se je ugotovilo, da spada več parcel raznim nedoletnim otrokom, katere se ne morejo prodati, ker jih bodo v poznejših letih morebiti sami zazidali. Odštevši vse navedene slučaje lastni-
kov nezazidanih parcel, bi ostalo v Ljubljani kakih 10 do 15 parcel, ki bi se jih res lahko zazidalo, toda tudi večina teh lastnikov se izjavlja, da je pripravljena svet prodati, kakor siavbišče Auersperga (Knežji dvo-i ec), ki bi vsak čas prodal zemljiške, če bi dobil kupca in ga tudi v prihodnje ne bo dobil, če ga kaka oblast ne bo kupila.
Iz vseh ugotovitev je razvidno, da v Ljubljani ni prav nobenih špekulantov z nezazidanimi parcelami, zato ta davščina ni izvedljiva in mogoča in jo je odpraviti. Pravilnik za te davščine z dne 24. septembra 1929, -Uradni list« 97, je tedaj v polnem obsegu razveljaviti, ker so se predpisi izvršili na podlagi tega pravilnika, a se je pokazalo, da davščina ni bila mišljena tako, kakor se je na podlagi tega pravilnika izvršila.
Zbrani lastniki so nadalje ugovarjati uvedbi te nove davščine, ker predstavlja vsebinsko pravzaprav t kspropriacijo lastnine, ker se jih sili k prodaji parcel, dasiravno se za to kupcev ne more dobiti. Od svoje lastnine in od svojih parcel v mestu plačujejo dotični lastniki itak zemljari-no, ne glede na to, ali so parcele zazidane ali ne. V slučaju prodaje' pa j morajo plačati na vrednostni prira- l stek itak posebno davščino, če se parcela dražje proda, kot je bila pridobljena. Ce bi ostala ta davščina, bi morali posestniki teh parcel plačati trikratno občinsko davščino od dotičnih zemljišč v Ljubljani.
Tak način obdačenja nepremičnin ni primeren in tudi ni v fiskalnem interesu tako obremenjevanje, ker nezazidane parcele, kakor vrtovi itd. itak nič ne nesejo in se vsled tega zvišuje na umeten način z obdačitvijo vrednost parcel, kar bo dovedlo do tega, da bo vsak promet z nepremičninami izključen.
Mestna občina mora iskati vir svojim dohodkom tam in na tak način, da ostane davek splošen in da se jednako razdeli >na vse prebivalstvo.
Iz navedenih razlogov so zbrani posestniki odklonili to novo davščino na nezazidane parcele s posebnim poudarkom, da se ne branijo pravičnih bremen, med katere pa davščina na nezazidane parcele brez dvoma ne spada.	Ivan	Frelih.
Družbe z omejeno zavezo.* > Dr- Juri Štempihar:
VPRAŠANJE TUJSKEGA PROMETA V ! IZVOZ BOLGARSKEGA GROZDJA V
JUGOSLAVIJI.
Poročali smo že o tozadevni konferenci v Splitu. Druga taka 'konferenca se vrši 6. t. m. v Zagrebu. Gre zlasti za dve stvari.
Najprvo se kaže že danes neizbežna potreba, da se vse gostilničarstvo zakonito in organizatorieno pojmuje in uredi z vidika takozvane tujske industrije. Pospeševanje tujskega prometa pomeni med drugim tudi dovolitev raznih olajšav gostilničarskim podjetjem, v prvi vrsti hotelom, da se da pobuda za izgraditev in zboljšanje že obstoječih naprav. Mislimo na davčne olajšave in na carinske olajšave za gostilničarske predmete in opreme, ki pridejo iz tujine, itd. S tem postane potrebna tudi jasna zakonita določitev pojma »hotel«, zlasti omejitev navzdol. Olajšave in prednosti naj pridejo v dobro samo pravim gostilnam, ki veljajo kot tujskoprometna podjetja, posebno hotelom. Načrt za tako zakonito ureditev se že dolgo časa pripravlja in je ukrenjeno že vse potrebno za skorajšnjo izvršbo.
Druga stvar je zadeva načrtov za gradbo hotelov. Načrtov, in sicer deloma prav velepoteznih, nam ne manjka. Trgovsko in industrijsko ministrstvo, v kojege kompetenco spadajo zadeve tujskega prometa, se bo s finančnim ministrstvom pogodilo glede omenjenih olajšav, in šele ko bodo le smernice določene, je mogoče misliti na izvršbo hotelskogradbenih načrtov z inozemskim kapitalom.
Vsekakor je tujski promet v Jugoslaviji danes že tako napredoval, da se inozemski kapital kaj živahno zanima za investicijske možnosti.
AVSTRIJO.
Avstrija ima sicer sama dobro razvito vinogradništvo, vendar kupi še veliko namiznega grozdja v inozemstvu, tako v Italiji, Ogrski in Jugoslaviji. Pred tremi leti so se pojavili na dunajskem trgu prvtič tudi bolgarski grozdi. Bolgarija je poskusila z izvozom grozdja dobiti novo aktivno postavko v svoji trgovski bilanci A prvi poskusi so se izjaloviti vsled pomanjkljive zavajnine in pa ker transportno vprašanje tedaj še ni bilo rešeno. Z grozdjem naloženi vagoni so rabili do Dunaja šest do sedem dni, včasih še več. Kljub temu so pa postale avstrijske sadne tvrdke pozorne na bolgarsko grozdje. Tako se je to grozdje v razmeroma kratkem času v Avstriji uveljavilo in je stopilo v najspredneje vrste iz inozemstva im-portiranega blaga. Ker jo prodrlo bolgarsko grozdje v zadnjem času tudii v Nemčijo in v Češkoslovaško, more postati Dunaj središče izvozne trgovine za bolgarsko grozdje, In bi mogel biti prav tako tudi središče take trgovine za naše jugoslovansko grozdje.
1 i
V	Dravski banovini posluje preko ; 50 družb z omejeno zavezo, kar dokazuje, da ta oblika vstreza potrebam gospodarstva in da ima vsled svojih prednosti pred delniško družbo ali trgovsko družbo brez dvoma bodočnost.
V	drugih državah, kjer je ta- oblika uvedena, se je še veliko bolj razširila nego pri nas. V povojni dobi so se družbe z omejeno zavezo kolikor toliko diskreditirale. Posamezniki so v tej dobi ustanavljanje družb z omejeno zavezo zlorabljali, vendar pa so taka dvomljiva podjetja že davno izginila s površja. Navzlic temu pa je na-pram družbam z omejeno zavezo ostalo nekako nezaupanje, katero se v praktičnem poslovanju še vedno kaže, če prav ni za to pravega povoda. Deloma je temu nezaupanju krivo dejstvo, da se ustanavljajo družbe s smešno nizkim osnovnim kapitalom, ki pri omejitvi osebnega jamstva družbenikov v večini slučajev ne zadostuje za uspešno poslovanje, deloma pa je nezaupanju krivo dejstvo, da je tudi nekaterim poslovnim krogom obseg pravic in dolžnosti družb z omejeno zavezo do cela neznan ali vsaj ne toliko znan, da bi si upali brez drugih garancij spustiti se z družbo z omejeno zavezo v kupčijske stike.
Navzlic temu, da se je oblika družb z omejeno zavezo do cela obnesla, bi pa bilo vendar potrebno, da se te družbe modernizirajo, da se pogoji za njihovo ustanovitev, kolikor pride v poštev formalna stran, poenostavijo, glede osnovne glavnice pa poostrijo vsaj v toliko, da mora vsaka družba imeti najmanj 150.000 do 200.000 Din osnovne glavnice.
Glavno pa, kar bi bilo potrebno, da se vse družbe z omejeno zavezo združijo v revizijsko zvezo, ki naj bi bila obligatna za vse družbe. Zveza naj bi imela nalogo, da izvršuje revizije pri svojih članih. Predvsem bi morala pri na novo ustanovljenih družbah gledati na to, da je osnovna glavnica podpisana in v celoti plačana, da se deležna knjiga v redu vodi in da se j družbini poslovodje v svojem poslova- j vanju strogo ravnajo po predpisih, ki veljajo za družbe z omejeno zavezo. Institucija revizijske zveze bi še pridobila na vrednosti, ako bi se uveljavilo za njeno poslovanje v širšem ali ožjem obsegu jamstvo.
Tekom svojega dolgoletnega poslovanja v večji družbi z omejeno zavezo, sem prišel do prepričanja, da bi revizijska zveza družb z omejeno zavezo visoko dvignila ugled te družbene oblike, da bi mogla v izdatnejši meri popularizirati idejo združitve kapitala v obliki družb z omejeno zavezo in s tem pospešiti splošen gospodarski razvoj. Zveza pa bi tudi razpršila neutemeljeno nezaupanje napram družbam z omejeno zavezo.
Povedal sem svoje mnenje v obliki predloga, ki so mi ga narekovale praktične potrebe. Za svojo osebo želim, da bi moj predlog našel odmev pri družbah in da bi se našel prav kmalu mož, ki bi se hotel zavzeti za moj predlog, ki je pri dobri volji izvedljiv in ki bi brez dvoma prinesel našemu gospodarstvu samo koristi, če prav bi za prvi čas, dokler se vza-koni obligatornost, bazirala na prostovoljnosti. Vsaka solidna družba bo revizijo, ki jo naj zaščiti pred nezaupanjem, le pozdravila.
L. K-r.
* Priobčujemo ta članek s pripombo, da je naš list vsem, ki bi hoteli o predlogu člankarja javno razpravljati, radevolje na razpolago. — Uredništvo.
Nova telefonska zveza z inozemstvom je otvorjena s t. decembrom: Sušak — Celovec — Beljak — Linz — Innsbruck.
Angleški in francoski rudarski kapital v Jugoslaviji je pričel z obratovanjem v polnem obsegu. Angieška skupina Trepča išče v prvi vrsti svinec in cink, francoska skupina Peftarova baker. Nameravana je tudi gradba železnic, v prvi vrsti žičnih.
JUBILEJ VZORNEGA OBRTNIKA.
Štiridesetletnico samostojnega moj-slrovanja praznuje te dni širom Slovenije po svojem vzornem in požrtvovalnem delu na polju obrtniške organizacije splošno znani Jakob Volk, član Zbornice za TOI in krojaški mojster iz Šoštanja. Vzornemu in idealnemu gospodarskemu delavcu, ki je žrtvoval že dokaj truda za napredek slovenskega obrtništva, izrekamo ob tej priliki naše najiskrenejše čestitke.
Meddržavna civilna pravna pomoč kraljevine Jugoslavije.
Pod meddržavno pravno pomočjo (bona offices) se razumejo one službene usluge, ki se v meddržavnem prometu izkazujejo v neposrednem službenem interesu »prosečega« inozemskega oblastva (urada, ustanove itd.); prim. Sc h um a c h er - Haan v Ost. Slaats-worterb., II. izd., IV. zv., str. 11. Službena dejanja, ki se opravljajo v neposrednem interesu stranke same, se navadno označujejo kot pravna zaščita (iprotection legale; ne zamenjati z assi-stance judiciaire = pravica revnih). Nazivoslovje še ni ustaljeno (Lapajne, Mednarodno in medpOkrajinsko zasebno pravo SHS, str. 202 sled.). Gornje nazivoslovje najdemo n. pr. v § 4 : 6 pravilnika k zak. o izseljevanju; v napisu k 1. in k II. poglavju polj. in avstr, p. p. pogodbe; v raznih konzularnih, nastanjevalnih in trgovinskih pogodbah.
Okolnost, da se pravna pomoč izkazuje oblastem in ne osebam, ma za posledico, da prevladuje teritorialno načelo, dočim prevladuje v področju pravne zaščite nacionalno načelo. Pri dejanjih pravne pomoči je državljanstvo strank, ki so udeležene na postopanju pri prosečem ali zaprošenem sodišču, načeloma neupoštevano.
Na razvoju meddržavne pravne pomoči ima kraljevina Jugoslavija kar največji rnteres. Trinajsti del prebivalstva je samo v izseljeništvu; število sicer-šnih rojakov izven državnih mej ni dosti manjše. K vsemu temu pride še zemljepisna lega 'S svojimi gospodarskimi in prometnimi posledicami.
Predpisi domače zakonodaje o p. p. se niso izjednačeni. Zaenkrat obstoji šest, deloma različnih zakonodaj (vse^ podrobnosti Lapajne, cit. knjiga). Zakon o izenačenem civ. pravdnem postopanju (krajšano app. SHS) je že izšel (SL Nov. 1929, št. 179—LXXV); dan pa, ko dobi obvezno moč, še ni določen. Zakoni o izvršbi, stečaju in izven-spornem postopanju utegnejo slediti v najkrajšem času.
Zadevne državne pogodbe, ki so doslej objavljene, so:
1. Italija: pog. o konzulstvu in nasla-njevanju 28. 10/9. 11. 1879 (Zbornik 35, str. 231); sporazum o stečaju 12. 8. 1924 (Sl. Nov. 1928, št. 266—LXXXVII-B) in sporazum o občevanju sodnih oblasti 20. 7. 1925 (Sl. Nov. 1928, štev. 266-l.XXXVII-D). — »Začasni sporazum« iz 1. 1921 (Lapajne, I. c., str. 271) v praksi ni prišel do veljave in je pretečen;
2. Cehoslovaška: pogodba o »ureditvi vzajemnih pravnih odnošajev« 17. 3. 1923 (Sl. Nov. 1924, št. 181-XXXVIII};
3. Poljska: pogodba o »pravnih od-nošajih« medsebojnih »državljanov«
4. 5. 1923 (Sl. Nov. 1928, št. 302-XCIX);
4. Bolgarija: pogodba o »sodni pomoči« 26. XI. 1923 (Sl. Nov. 1924, štčv. 175-XXXVI);
5. Avstrija: pogodba o »vzajemnem pravnem občevanju« 1. 5. 1928 (Sl. Nov. 1929, št. 60—XXV).
Od kolektivnih državnih pogodb pride v poštev le mednarodna pogodba o prevozu potnikov in prtljage ter o prevozu blaga po železnici dto. Bern 23. 10. 1924 (Sl. Nov. 1928, štev. 226-LXXIV).
Tekst oz. vsebina pogodb sta večinama razvidna pri Krek-Škerlj, die ost. Zivilprozessgesetze im SHS; Lapajne, cit. knjiga.
Nekatere trgovinske pogodbe imajo — navadno v zaklj. zapisniku — določbe
o	pravni pomoči na korist razsodiščem, predvidenim v dotičnih pogodbah in sicer o dostavitvah, ugotovitvah, priznavanju obveznosti razsodila. Nadalj-ne določbe o p. p. so v drž. pogodbah, s katerimi je urejeno postopanje pred razsodišči, pristojnimi za vprašanja iz mirovnih pogodb (prim. Krek-Skerlj, L
c., str. 37, 38, 137, 138). Določbe o p. p. med domačimi oblastmi in tujimi konzulati, zlasti v izvenspornem postopanju (pri inventurah, cenitvah, dražbah, upravah in izročitvah zapuščin itd.) se nahajajo v nekaterih konzularnih pogodbah in pridejo pozneje na vrsto. —
SHS ni pristopila nobeni haski konven-c ji o civ. postopanju. Nekatera načela teh konvencij veljajo v SHS kot meddržavni običaj, kot »splošno načelo«
meddržavnega prava.
Povod za izkazovanje p. p. je načeloma, a ne brezizjemno, pismena prošnja: »zaprosilo«.. Ta prošnja je takorekoč stranka, kateri se dajo pravna zaščita potom P- P- Zaprosijo ima za predmet: t. dostavitve (sigmificaiions, natifica-zion;); 2. ugotovitve (romansko: com-missiones rogatoriae; Nemci: Ersuch-ati tirsuchungsschreiben; v čsl. in avstr, p. p. pog. se rabi izraz »zaprosilno pismo«, v bolgarski izraz »sodni nalog«);
3.	izvršbe (execution forcee) in priznavanje tuj h naslovov. Brez zaprosila se opravljajo 4. »raznoterosti«: obves-titve, začasni ukrepi, izročitve premoženjskih skladov; vendar izročitve stečajnin zopet le na zaprosilo. — Ta sistematika in terminologija nista ustaljeni niti v vedi niti v zakonodaji. Po p. p. pog. SHS spada izvršba nedvomno k p. p.; v znanosti (Schumacher 1. c.) se deloma uveljavlja, da izvršba ni v p. p., ampak samo v zvezi z njo, 'ker se ne opravlja v korist prosečega sodišča; pretežno pa se prišteva k p. p. (prim. Meiti, das internat. Zivilprozessrecht,
I., str. 45; Krek-Škerlj, 1. c., str. 88; Lapajne 1. c., str. 235; prim. dalje § 791 nemškega cpr.). Meddržavna izvršba se opravlja ne samo na zaprosilo prosečega sodišča, temveč tudi na neposreden predlog stranke. Ni v neposrednem službenem interesu prosečega sodišča, ki na opravi izvršbe sploh ni udeleženo in torej ne potrebuje nobene pravne pomoči. Ni dveh sporednih postopanj v dveh državah; »zaprošeno« sodišče ne prevzame posameznih procesnih dejanj, temveč celo izvršilno postopanje, od dovolila do kraja, nase. Za uvrstitev v p. p. govori okolnost, da stopi oseba upnika, njeno državljanstvo čisto v ozadje (tako izrecno 61. 5 haške 'konv. o izvrršbi) in da stopi v ospredje okolnost, da se p. p. daje spisu, izhajajočemu od tujega oblastva. Neposredno prošnjo dokazovatelja pri »zaprošenem« sodišču za sprejem dokaza predvideva pri ugotovitvah § 379 cpp. SHS. Glasom materialij k avstr. Ilir. nonmi d, 55) bi se v § 38 avstr. j. n. predvidena p. p. dajala tudi na neposredno prošnjo stranke; v zalkonu samem to naziranje ni prišlo do veljave.
Pripustitev zaprosila, preskušnja »izvršljivosti« (eksekvatur, nostrifikacija) se vrši pri vseh vrslah p. p., ne samo pri izvršbah. Samo da so pogoji pripustitve pri izvršbi trši. Zadržki pripustitve, »pridržki« so se prvotno izražali zlasti s formulacijo, da zaprosilo ne sme biti protivno »notranjemu pravnemu redu« (order publc). Haska konferenca je smatrala to formulacijo za preveč raztezno. V namenu, da zadržke pri dostavitvah in ugoviitvah omeji, je sprejela formulacijo, da zaprosilo za dostavitev ali ugotovitev ne sme (biti protivno »vrhovnosti in javni varnosti« zaprošene države. Poseg v »vrhovnosl« bi b la zaprosila za sodstvene akte zoper osebe, ki niso podvržene pravosodju. To so predvsem suvereni; po vladajočem mnenju tudi tuje države (gilej Lapajne, 1. c. str. 296—7; zoper zlasti Kriickmann, Zeitschr. f. Oštrecht 1927, št. 5; za: sklepa okrožn. sod. Split R 162, 163/29), Pridržek v formulaciji »vrhovnosf in varnost« je prešel v p. p. pogodbe SHS; tolmačenje haške konference mora biti merodajno tudi za p. p. v SHS. Kot poseg v javno varnost je smatrati le za kaznjiva ati prevratna dejanja; zavarovana je le javna varnost. Ako zaprošena država misli, da so njena in ne oblastva proseče države pristojna, ako smatra tožbeni predmet nedopustnim (n. pr. prisilno ugotavljanje nezak. očetovstva), ne sme raditega odkloniti p. p. (Meili-Mamelok, Internat. Rnvat- u. Zivilprozessr. sir 328-9). - Pri izvršbah je pol e g pridržka v formulaciji »vrhovnosti in javne varnosti« upoštevati še posebne predpise o meddrž. izvršbah. Posebni izvršbeni predpisi p. p. pog. SHS so v skladu s splošno znanimi meddržavnimi načeli o izvršbah (prim. Lapajne, I. c. str. 245). Ti izvršbeni pridržki so v pogodbah različno izraženi, vedno so pa obsežnejši kot pri dostavitvah in ugotovitvah ter obsegajo vedno tudi za-
Banske uprave.
ii.
Banovine so v prvi vrsti edinice državne administracije in banske mprave so državne oblasti v banovinah, da vršijo posle državne mprave. Izgradnja banovin kot avtonomnih, samoupravnih teles je naloga bodočih reform, vendar se more že iz tega, kar se je doslej storilo, sklepati, v kakšnih pravcih se bo ta reforma kretala in kakšni bodo odnošaji banskih uprav napram banovinam kot samoupravnim edinicam. Za karakteristiko teh odnosa jev je vpoštevati v glavnem tri tipe ali sisteme: enotirni sistem, v kojem prevladuje državni element; enotirni sistem, v kojem je težina na strani samoupravnih elementov in dvotirni sistem. Za vse tri tipe sistema so obstojali primeri v posameznih delih naše države: Za prvi primer so bivše županije na Hr-vatskem, za drugi komitati v Vojvodini, a tretji sistem je obstojal v Srbiji v okrožjih in srezih ter v pokrajinah, ki so bile svojčas sestavni del Avstrije (Dalmacija in današnja Dravska banovina).
V	vidovdanski ustavi je bil v načelu osvojen in z zakonom o oblastni in sreski samoupravi v podrobnostih izceden in uveljavljen dvotirni sistem, kakor je dotlej v Srbiji obstojal. Res je, da je zakon o oblastni in sreski samoupravi skušal ponekod ublažiti slabe strani tega sistema, a kakor se je v praksi nekolikih let pokazalo, s prilicno malim uspehom. Pri dvotirnem sistemu se javna uprava, ki znači za življenje državljanov nekaj nedeljivega, umetno deli na dva dela: iz mnogoštevilnih javnih poslov se izločijo deli, ki se raz stališče državnih interesov zde manj važni, ter se izročijo v upravo in oskrbo organom samoupravnih teles pod nadzorstvom organov državne uprave. Vsi ostali posli javne uprave pa spadajo v pristojnost državne birokracije. Naravna posledica take delitve javnih poslov, je borba o pristojnosti v stvareh, ki so tako v interesu države kakor v interesu samouprave, zanemarjanje poslov in njihovo prelaganje iz enih ramen na druge, kadar niso v neposrednem interesu niti države niti samouprave, kar se zlasti dogaja pri stvareh, kojih rešitev zahteva finan-cieline izdatke; a največkrat se dela drug brez drugega baš tam, kjer bi bil najtesnejši kontakt absolutna potreba. Na eni strani samouprava — življenje brez administrativne rutine, na drugi strani rutinirana birokracija brez stika z živi jenskimi interesi naroda. Iz vsega tega, a zlasti še iz pogoste zlorabe nadzorne oblasti v politične strankarske svrhe se rodi pri sistemu dvojnega tira neizogibno gotova nasprotnost, ali celo neprijatelj-ski odnošaji med državo Ln samoupravami na škodo javnih interesov, katere bi morali obe ščititi in n©go-vati. 0 ekonomski neracionalnosti sistema dvojnega tira z dvojnim upravnim in eksekutivnim aparatom ni treba izgubljati besed.
Iz predpisov omenjenih zakonov z dne 3. oktobra in 7. novembra 1.1. se razvidi, da so opisane slabe strani si-stenia dvojnega tira dobro upoštevane in da se za bodočnost ta sistem odklanja. Ker je izvedba drugega sistema samih samouprav v danih prilikah izven diskusije, preostaja samo ureditev, ki Ob izključitvi vsake dvojnosti kakor pri dvojnem tiru veže vso javno upravo v eno celoto z enim
ščito notranjega civilnega pravnega reda, zlasti ludi zaščito domače pristojnosti. Nasprotno se, (kot rečeno, pri dostavitvah in ugotovitvah domače pristojnosti ne ščiti, seipri pripustitvi zadevnih zaprosil ne sme upoštevati in forej pripustitev teh zaprosil ne pomeni nikdar priznanja pristojnosti proseče države in prejudic za domačo pristojnost.
V	praksi se, seveda, česfo pri dostavitvah in ugotovitvah misli naprej, če bo tudi izvršba dopustna; dostavi tv en a in ugotovitvena zaprosila se odbijajo radi pridržkov, ki pridejo šele pri izvršbi v poštev.	(Dalje prih.)
eksekutivnim aparatom, a s stalnim sodelovanjem samoupravnih organov • pri pripravljanju in izdajanju odlo- j kov, ki se tičejo samoupravnega te- ; lesa, zlasti v stvareh, ki zahtevajo ' financielne izdatke na breme tega te- \ lesa.	i
»Banovina je glede banovinskega (t. j. samoupravnega) področja pravna oseba in sme samostalno pridobivati pravice, odnosno prevzemati obveznosti.« (§ 59). Vsa imovina ukinjenih oblastnih in sreskih samouprav v banovini postane imovina banovine in isto tako se stekajo tudi dohodki omenjenih samouprav v banovinsko blagajno. Za pokrivanje izidatkov, ki se nanašajo na banovinsko področje in ki se ne morejo pokriti iz dohodkov banovinske imovi-ne in drugih virov, se smejo uvajati v banovini in pobirati: doklade, pristojbine, samostalne davščine in prispevki. (§ 61.). Banovine morejo najeti posojila in imajo za svoje dohodke in izdatke svoj banovinski proračun. (§ 71). S tem, da so banovine i proglašene za zasebne pravne osebe ■ z lastno imovino, z lastnimi finančni- | mi viri in lastnim budžetom, so postale samoupravna telesa in niso samo ediinice državne administracije. Razilika od prejšnje ureditve po sistemu dvojnega tira pa je v tem, da banovine kot samoupravna telesa nimajo lastnih organov in lastne ekse-kutive. »Ban predstavlja banovino kot pravno osebo.« (§ 59). »Ban upravlja imoVino, ki jo ima banovina v taista ali v upravi.« (§ 60). Ban je nakazovalec za izdatke na račun banovinskega proračuna kakor tudi za one na račun državnega proračuna. Ban vrši s personalom banske uprave vse posle banovinskega delokroga. Oni obsegajo doslej vzdrževanje ustanov in podjetij ukinjenih oblastnih in sreskih samouprav, kakor so bolnice, kopališča, kreditni zavodi in slično, ter izvrševanje vseh onih javnih del, ki so šli doslej na račun oblasti in srezov. Ali zakon (§ 27, 29) daje banu široiko pooblastilo in dolžnosti za nove posle in naloge v sa-mcstatnem banovinskem delokrogu (»ulstanavfljanje novih zavodov in ustanov, skrb za gospodarske, humanitarne, zdravstvene, socialne, prometne in kulturne koristi banovine 'in njenega prebivalstva, kolikor se nanašajo na naloge, ki presezajo po svojem pomenu obseg in potrebe po-edinih občin ter obsezajo večje dele banovine, nimajo pa veljavnosti za vso državo«). In če bodo banovinski uradniki, ki bodo postavljeni na breme banovinskega proračuna in kš bodo prvenstveno vršali posle samostal-nega delokroga banovine, vendar »ne sme biti za posle banovinskega področja ločenih uradov« (§ 38) in »Banovinski uradniki so službeno podrejeni banu« (§ 31) in se morejo tudi uporabiti za vršenje poslov državne uprave ali dodeliti siplošnim upravnim oblastvom.
Kakor vidimo namesto dvojnega tira en upravni aparat pod eno direktivo! Brez dvoma bo ostalo pni tej ureditvi tudi sedaj, ko bodo dobile banovine kot samoupravna telesa tudi srvoje organe, poklicane, v sodelovanju z banom sklepati o stvareh sa-mostalnega deloikroga.
(Kovee prihod-njit.)
ha boru
Tečaj 2. decembra 1929.
DBVIZB:
f™**"1««! I h. «oM B*rUa IM..
l balM
INdimp^ui
Šarit 100 fa.
Dvnaj l fctHng
London 1 hmt. Wewyork 1 P«iri» 100 Ir.
Pr««« 100 Trat IM ifa
« I « I I • I I
Povpra-
ševanj.
Din
Pon« ( \ i
C'<«
—•—	22-775
13-495	13-625
—*—	7-898
—■—	9-8866
1094-40	109740
7-9308	7-9608
—•—	27536
56-225	66-425
221-33	22333
167-—	167-80
	296*45
Žitno borzo v Osijeku si želijo slavonski trgovci in industrijci in ije trgovsko ministrstvo sklenilo, da tej želji ugodi.
&4i>du
Revizijo jugoslovanskih železniških tarif pripravlja prometno .ministrstvo. V začetku januarja se bo vršila tozadevna konferenca.
Za jugoslovanske posušene slive vlada po poročilu jugoslovanskega konzulata v Cer gradu tudi v Turčiji veliko zanimanje. Prodati bi se moglo ca. 700 vagonov sliv.
Ustanovitev jugoslovansko - angleške banke v Beogradu so sklenile angleške velebanlke, kakor se doznava iz beograjskih gospodarskih krogov.
Vinski trg v Sv. Križu pri Kostanjevici priredi tamošnja kmetijska podružnica 5. dec. t. I. Razstavili bodo vina .iz Dolenjske, ki so se letos posebno dobro obnesla in ki imajo vrhu tega še nizke cene.
Pri beograjski trgovski zbornici bodo ustanovili poseben kmetijski oddelek; obravnaval bo vprašanja standar-diziranja, zlasti za izvoz.
Obtok bankovcev v Jugoslaviji je po stanju 22. nov. izkazan s 5540 milijoni dinarjev.
V	Beli Crkvj so si ustanovili nemški poljedelci rajfaijzenovko.
Zakonita ureditev državne finančne službe je bila v finančnem ministrstvu v .načrtu izvedena in od finančnega m -ni sira podpisana.
Železniški pragovi za jugoslovanske državne železnice bodo predmet ponudbene razprave 7. decembra.v Beogradu. Gre za 400.000 kosov hrastovih pragov, 180.000 bukovih bragov itd.
Za vse vrste blaga iz Brazilije v Jugoslavijo velja po pravkar podpisanem zakonu majnižja uvozna carina. Kakor znano, dobivamo iz Brazilije skoraj vso našo porabo kave.
Koliktivno obvezno zavarovanje članov agrarnih zv/ez od 22. septembra 1928 je po naredbi poljedelskega ministrstva razveljavljeno. Gre za zavarovanje proti požaru in loči.
čslov. tujski promet izkazuje do konca septembra 480.754 oseb, za okrog
40.000 oseb manij kot v isti dobi lanskega leta. Največ tujcev je prišlo iz Nemčije, AvsArtje, U. 5. A., Anglije, Jugoslavije, Poljske in Ogrske.
Ganz Oanubius d. d. in Ganz, elek-lričnna d. d. v Budimpešti se bosta združili v novo družbo z prvim imenom. Povodom spoj;tve bo Ganz Danubius
d.	d. dvignila delniško glavnico na 12 milijonov pengo.
Insolvence nemških bank se vrstijo druga za drugo in se zveza bankarstva neprestano posvetuje o odpomočnih odredbah.
General Electric bo po cenitvi borznih krogov imela v tekočem poslovnem letu 68 mil. dol. čistega dobička (lani 54 m lijonov dolarjev).
Nevada Copper Co. (Copper — Kup-fer) je imela v prvih devetih letošnjih mesecih 16,030.000 dol. čistega dobička, kar je za 5,660.000 dol. več kol v istih mesecih lanskega leta.
Vidne svetovne zaloge kave ceni newyorška kavna in sladkorna borza s
1.	novembrom na 5,040.000 vreč proli
5.230.000 s 1. oktobrom in 5,400.000 pred letom; zaloge so se torej skrčile.
Tendenca na mednarodnem trgu kožuhovine se je v zadnjem času precej poslabšala. U. S. A., doslej najboljši nakupovalec, so v zadnjem času zeJo rezerv rane. Zato so cene precej padle. Nadaljne izglede tega trga označaijo kot jako nesigume.
VINSKI SEJEM V IVANJKOVCIH.
Vinski sejem v Ivanjkovcih, ki se vrši v torek, dne 10. decembra t. 1. bode imel na razpolago različna izvrsdna letošnja vina, kakor tudi vina iz prejšnjih le lnikov. Pripuščena so vina ile iz Or-moško-Ljutamerskih vinogradov.
Sejem je pripravljen tik kolodvora v dvorani ter je odprt od 8. do 19. ure, železniške zveze so zelo ugodne, tako, da se tudi od daleč lahko v enem dnevu opravi.
Vsi, ki se za vina iz tega vinarskega okoliša zanimate, udeležite se te prireditve.
TF.2KA USODA PAROBRODNE DRUZ-LiE »COŠU1.1CH«’V TRSTU.
*2alosina usoda )e zadela paroibro-darsko društvo »Cosulich« v Trstu. Velike vsote je izgubila na kurzu svojih akcij, k so nedavno noiirale še nad 200 lir, današnja njihova vrednost pa znaša -komaj 60 lir. Kurzna izguba znaša nad 150 milijonov lir, to je polinilijarde dinarjev. Od tega zneska odpade 79‘8 milijona lir na odpise ,pri iparobr-odih. To se je moralo izvesti radi težkih defektov dveh velikih parobrodov. Poprave so siale ogromne vsote. Nadaljni odpis v znesku 76'4 milijona lir se je rnoral izvršiti vsled slabega finančnega stanja akcij Llovda. 40 milijonov lir je odpisanih na razne manjše postavke. Doslej je financirala firmo Cosulich Banca Commerciale Triestina, ki pa je -utrpela veliko škodo ob polomu firme Bruriner. Ranca Commerciale Triestina vsled lega ni mogla vzeti v roke sanacije družbe Cosulich. Prevzela je torej sanacijo Banca Commerciale ltalia^ia v Milanu. S tem je družba Cosulich prešla v roke Italijanov \z predvojne Italije in prenehala biti tržaško podjetje. Predsednik družbe je sedaj zaupnik Bance Commerciale ltatiana iz Milana, v npiraivni svet je bil sprejet samo eden član rodibine Cosulich. To je žalostni konec velike pardbrodarske družbe, o kateri se je mislilo, da bo poslala največja svoje vrste v Italiji in da bo povzdignila pomorsko trgovino Trsta na visoko stopnjo. Ker ima družba Cosu-ilich v svojih rokah tudi večino delnic Llovd-a Triesfino in je v znatni meri udeležena tudi pri ostalih parobrodair-skih družbah na Jadranu, je Banca Commerciale Italiana s stališčem, ki ga ima sedaj v družbi Cosulich, pridobila tudi vpliv na vse druge parobrodarske družlbe in ni izključeno, da bo prišlo do fuzije vseh teh družb v eno velikansko družbo. Posojilo, ki ga je dobla družba Cosulich od Bance Commerciale Ha-liana, znaša 7 milijonov lir. Delniška glavnica se v svrho eliminiranja tega dolga zviša od 100 na 400 milijonov lir. Od novih delnic bo gotovo število imelo za vsako delnico po več glasov na občnih zborih. Banca Comerciale Italiana dobi večji del teh novih delnic. Imela bo na ta način osigurano večino fer bo postala neomejen gospodar družbe. Vsa ta izprememba situacije seveda ne prija tržaškemu gospodarstvu, ki se sploh nahaja v težki krizi. Tržaško pa-robrodarstvo pirehaja počasi v roke milanskih finančnikov. Pri prometu v tržaški luki gre pretežno za tranziihro blago in ne prinaša ta promet tržaškim •trgovcem nikakega dobička. Trsi je kol veliko trgovsko pristanišče zapadel Ipreteiktosti. Danes se ne more več govoriti o tržaškem parobrodarstvu. Edina korist, ki jo ima Trst od parobrodarsfva, ki se nahaja v tujih rokah je ta, da zaposluje številne delavce in drugo osebje.
Naročajte »Trgovski Hrt«!
AVSTRIJSKA BOMBAŽEVA INDUSTRIJA.
Avstrijske bombaževe predilnice so se po češkem zgledu pričele pogajati glede možnosti eventualne kontingen-tacije. Po zatrdilih iz strokovnih kro-gov so cene večkrat pod nabavnimi stroški. Gre tukaj siccr za mednarodni pojav, a se nahaja Avstrija skupaj s Oslov. v tem oziru v posebno kočljivem položaju, ker obstoja v teh dveh deželah med produkcijo in domačo prodajo posebno veliko nesorazmerje. V čslov. delajo tkalnice veliko pod njih normalno kapaciteto in so zopet predilnice zgubile velik del svojega trga. Zato so se začela tam tozadevna pogajanja. V Avstriji prodajo predilnice samo ca. 50% svojih izdelkov domačim tkalnicam in bo tudi tukaj treba nekaj ukreniti.
* * *
NAZADOVANJE IZSELJEVANJA IZ JUGOSLAVIJE.
V	prvih devetih mesecih letošnjega leta se je izselilo iz Jugoslavije v Zedinjene države 3577 oseb proti 3716 osebam v istih mesecih lanskega leta.
V	Argentino je odšlo 4501 oseb (lani 4360), v Kanado 3652 15562), v UruguaY 797 (1484), v Brazilijo 462 (343), v Cile 184 (291), v Avstralijo 137 (433). Nazaj v domovino je prišlo v omenjeni dobi 4400 oseb proti 3623 osebam v prvih devetih lanskih mesecih. V evropske dežele je izšlo v teh mesecih letošnjega leta 11.368 oseb, in sicer v Francijo 6952 (od teh 5543 s posredovanjem »So-cičte generale d' Immigration), v Belgijo 2039, v Nemčijo 1146, v Luksemburško 834, v Holandijo 333 itd. Zanima nas v prvi vršiti prekomorsko izseljevanje, im vidmo precejšnje nazadovanje proti lanskemu letu, zlasti kar se tiče Kanade, Uruguaya in Avstralije.
Italija v bližnjem orienhi. Bivši italijanski finančni minister Volpi se je vrnil s svojega potovanja po bližnjem orienlu, o kojem podovanju smo že pisali. Poročal ije Mussoliniju o možnosti ojačenih gospodarskih in trgovskih stikov s Turčijo, v k oje inozemskem pomorskem prometu je Italija na prvem mestu. Dalje je poročal Volpi o možnosti italijanskega udejstvovanja pri hi-droelektričnih podjetjih Grčije.
Gospodarstvo Poljske. Ameriški izvedenec pri poljski vladi Dewey podaja poročilo o finančnem položaju Poljske v tretjem letošnjem četrtletju n ugotovi najprvo, da se je načrt za stabilizacijo poljske vrednote dobro obnesel in da se lepo po njem dela. Poljska se nahaja pred točko v konjunk-turnem razvoju, ko konjunktumo kolebanje ne bo več prišlo tako do izraza kot doslej. Majhno pojemanje splošne
gospodarske konjunkture se ne da tajiti, a znakov prave gospodarske krize ni videti nobenih. Ker »pristanišče Danzig ne odgovarja vsem zahtevam | poljskega trgovskega prometa«, je • morala poljska vlada zgraditi pristani-
i	šče Gdynia, ki se bo moralo izgraditi j za največje pristanišče Vzhodnega j morja. — S tem se je postavil Dewey j’ očividno na stran Gdvnie proti Danzi-| gu, kar mu bo prineslo na Poljskem mnogo simpatij, v Nemčiji in v Danzigu pa mnogo nevolje.
Ponovno agrarno-carinsko povišanje v Avstriji. Avstrijsko poljedelsko ministrstvo napoveduje zvišanje uvozne carine na moiko od 5 na 8 odstotkov, zato da se obdrži cena pšenice v Avstriji pri 46 šiling h in cena rži pri 40 šilingih. Vrhutega morajo mlini v Avstriji prisilno m!rti pšenično moko s 40% domače moke, rženo moko ipa s 70 odstotki. Inozemska moka, ki pride v Avstrijo, mora bili prav tako prisilno zmešana, tako da ne more konkurirati domači moki. Avstrijsko poljedelstvo hočejo zaščititi tudi še z drugimi odredbami. Špeharji do 130 kg bodo prosti vsake carine. Vlada bo dala za nakup semen prispevek do 9 mil. šil. itd: Namen obveznega mešanja importirane moke je po »N. Fr. Pr.« ta, da se uvozi več ž ta kot moke. Mislijo tudi na vpeljavo imporlnih izkaznic.
japonska produkcija umetne svile ni znašala lani niti 15 milijonov funtov, letos bo pa kljub pomnoženemu uvozu i/. Nemčije in Italije znašala nad 30 milijonov funtov.
Alpine Montan opusti z decembrom svoj plavžni obrat v F senerzu na Štajerskem.
Število brezposelnih na Danskem je
bilo pred dvema letoma v novembru 63.700, lani 47.200; v letošnjem novembru je padlo na 35.000, ije dorej samo še dobra polovica predlanskega stanja.
Velikanski finančni krah v Londonu.
Znani finančnik in industrijec Horne, predsednik slovite skupine Horne, je izjavil, da mora izplačila ustaviti. Home ie -bil tudi član upravnega sivela North-
diffovega časnikarskega koncerna. — Delnice posameznih Honnovih podjetij so vsled insolvence globoko padle; beremo o padcu od 57-3 na 3 šil., od 28 na 266, od 89-2 na 3‘6 itd.
Univ. pral. dr. K Skert}:
Tl
š
*
Nabava 10.000 kg bencina. Oblastna poštna telegrafska uprava v Ljubljani razp suje pismeno dražbo v skrajšanem roku za dobavo 10.000 kg bencina. Dražba bo dne 28. decembra 1929 ob
II.	uri v -pisarni Oblastne poštne telegrafske uprave v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, šoba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položili najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu Oblastne poštne telegrafske uprave v Ljubljani, soba 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
Tijiu jiororiL
Mariborsko sejinsko poročilo. Prignanih je -bilo 6 kon-jev, 9 bikov, 60 volov, 299 krav in 7 telet, s-kupaj 381 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 26. novembra t. 1. so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 9—10, poldebeli voli 7 — 8, biki za klanje 8-75, klavrne -krave debele 7—8, plemenske krave 6—7, krave za kloba-sarje 4 — 5, molzne krave 7—9, breje krave 7—9, mlada živina 8—8-25, teleta 12-50 Din. Prodanih je bilo 218 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 38 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I., II. vrste in meso od bikov, krav in telic 12—20, telečje meso I. in
II.	vrste 20—25, svinjsko meso sveže 15 do 30 Din za kg.
Izšla Je	'HC
Blasnikova
Velika Pratika
za navadno leto 1930
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA« je naj-starejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« najdel vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katollfiki ko k‘dar z uebesnlml, Bolnčnlmi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — pofltne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune: — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Korofikem, Štajerskem. Prekmurju, Mediimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti *ivine; — tabelo hektarov v oralih;
— popis vseh važnih domačib ln tujih tlogodkov v preteklem letu; tabele r.a računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami;
- oznanila predmetov, ki Jih rabi
kmetovalec in žena v hifii.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku
tiskarni J. Blasnlka n asi. d. d. v Ljubljani.
Kvalitativno najboljše
lOfUlCt Tohm 1» flor, rokaitM, triko perilo,
Icpn« robca, —rimlct, kravato, •MMta. srajc«, ium tipka la vaaaataa, kompleta« »•tvabICIn« m artU«, kroja««, Eavl|arje ta tupatafln  m ■—	«dtoo	1« pri	11;.....t-
JOS.PETELINCU, Ljubljana,
KUVERTA.
DRUtBA X O. E.
Tviornica kuvert in konfekcija papirja
LJUBLJANA.
Votanhi pot 1 Karlovška c 2
Izvanredna božična ponudba!
Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavite
kožno pelerino za dež.
C. O. V. tehta samo 110 gramov, 1 imitacija ribje kože Imm. Odlično se je ta pelerina izkazala, ker I ne prepušča mokrote, je komod- | no zložljiva, kakor majhna žep- | na beležnica, ki se jo nosi ved- S no lahko s seboj, ter je nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame in gospode (tudi za otroke) v dežju in snegu, za izlete Ln šport. Reklamna cena s posebno ikapuco in etuijem samo 7(1 Din, Iranko, zacarjnjena, poslana po poStnem povzetju, dva kosa 136 Din, trije kosi 200 Din. RazpoSilja A. Mafik, export, Praha XII., Londonska 57. (Ce ne bi ugajala, jamčimo zameno.)
Naslov natančno napisati.
Veletrgovina
A. Šarabon
Talafon MM
T*la
Trgovci in indusirijcil TRGOVSKI LIST se priporoča za inseriranje!
v Ljubljani
prlporote
špecerijsko blago, raznovrstno rudninsko vodo* - l«««
pražarna h kavo In mlin n dlian a elektritalm olttim
Ceniki na rupolag«
^ Račane, memorandume, cenike, naročilnice v blokih a poljubnim številom listov, kuverta, etikete la vae druge komercljelne ttakovlne dobavlja hitro po smernih eenah
TISKARNA MERKUR
UUBUANA, GresorIKeva ulica 23
TBUBFON 2552   Za rafija naročila zahtevajte proračune!
Im Taouk»'
4. d.
i: O. MieHMJEK. UaMJana