AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 1 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 12, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. esti iz,zasedene Jugoslavije i .Washington, D. C. — Dopisno pri jugoslovanskem pohištvu v.Washingtonu preje-■' 4 °d Centralnega tiskovnega ^a iz Bližnjega vzhoda slede-| >'esti: vpisnik največjega švicar-, ^a lista "Neue Zuricher Zei-, poroča iz Pešte, da priča-' Ie Hrvaška obnovo in popol-, 6v svoje vlade. Javno mnenje ^fiogo peča z bodočo orijen-"jo dr. Vladka Mačka. Med ^ koi se izključuje koalicija : ^aške kmečke stranke z Vsta-,Se Pa sodelovanje z nekateri-člani H. K. S. nima za nekaj 1 žgočega, ker Pavelič uvidela ne more drugače vzposta-'reda na Hrvaškem, zlasti ne jaških kmečkih množicah. Zagrebu je bilo prijetih ve-• ^tevilo obrooženih četnikov. i temi se omenja Vasilija Tanasije Latinič in Pera %ič. V okolici Vinkovca je I Pnjetih več kakor sto obodih četnikov, ki so bili vsi ^ani v Zagreb. : ,fe„ j avi omenjeni list, ker polj' v zadhjčm času šile, ki j; vodile politiko'sovra-; j ^aškim interesom, zopet j;: notranje težkoče z inten-j; u^jno in razdiralno propa-j j • To sili vlado v Hrvaški \ da zapira odgovorne in j" S kroge Mačkove Hrvaške : fe stranke. jI |Paniki švicarskih listov pi-^ Pešte, da je Italija vzela i del Dalmacije z vsemi ter si s tem ustvarila I te nostrum," med tem ko ve : Vet, da so današnje improve južnovzhodne meje več i * samovoljne. Organizira-^ednje hrvaške uprave na- II ^ Ha ogromne tegobe. Dej-|| If* je Hrvaška doživela ve- l Vbe na almatinski obali, j p16 vsako normalno poslova-j^njene države. , ^Wic, eden izmed vodij 1 L rva§ke, izJavi1' da 1)0 Jka privedla v domovino i Vate, ki živijo v inozem-I L^r jih nastanila na tistih ' \ \ s katerih so iztirani Srbi. 210,000 Hrvatov živi v Madžarski, od katerih je 60,000 na Madžarskem po trijanonski pogodbi, a 150,000 pa na ozemlju, ki ga je Madžarska sedaj zasedla. Isti Lorkovič poziva nato Hrvate, naj se vpišejo v vojaško akademijo, ter jim obeta aelo velika imenovanja, ker je, pravi, novi Hrvaški treba vojske in oficirjev. Pravoslavni in židje so izključeni iz vojaških obveznosti na ozemlju Hrvaške. Na podlagi najnovejših poročil clovažajo Nemci v Srbijo velike količine vojske in orožja, kar oboje je namenjeno za zdr-žavanje nemške okupacije. Za sedaj je v Srbiji še zadosti ži-vežnih potrebščin, ali čuti pa se veliko pomanjkanje sladkorja. Guti, poveljnik čet v Hrv. Banovini, je proglasil v celi Bosen-ski Krajini obsedno stanje z naglo sodbo, pojasnjevaje omenjeno odredbo s tem, da je položaj v selu Kotorvarošu, v Banji luki in notranjščini Bosenske Krajine zelo težak, ker so četniki pobili veliko število nemških in hrvaških vojakov. Oblasti so, je rečeno, primorane postopati z vso strogostjo ter kar najhuje kaznovati krivce. Vsaka oseba, ki bo zasačena, da nosi orožje, ali ki bi se upirala današnjemu redu, bo kar najstrašneje obsojena od nagle sodbe. Policijska uprava.v Banji luki je izdala razglas do meščanstva odvračaje pozornost na gibanje četnikov in zahtevaje spoštovanje do vojaških oblasti. V tem razglasu je povedano, da je bile prijetih petnajst zelo znanih oseb, ki se držijo kot talci in ki bodo ustreljene za vsak napad na nemške in hrvaške vojake. Najzloglasnejši zločinec in sovražnik našega naroda v Vanča Mihajlov je bil pomiloščen. Sedaj je v Zagrebu, odkoder se pripravlja na odhod v Bolgarijo. Vanča Mihajlov je bil petkrat obsojen na smrt v Bolgariji radi svojih terorističnih zločinov in je v vseh svojih hudodelstvih sodeloval s Paveličem, s katerim je tudi sedaj najintimnejši prijatelj. Vanča Mihajlov vodi v Zagrebu vse umore narodnih ljudi in vse pogone proti odličnim pristašem H. K. S. Vanča Mihajlov je bil pomiloščen od bolbarske vlade, ki je domnevno izvajala politiko prijateljstva z Jugoslavijo. Iz vseh teh poročil se jasno vidi, da je laško-nemška okupacija hrvaških krajev pretvorila Hrvaško v krvavo areno, koder ni več ne reda ne pravice in kjer vladajo najstrašnejši načini nasilnosti, zapiranja in ubijanja. Na vsem hrv&škem ozemlju, okupiranem od laških in nemških vojakov, se preganjajo ne samo Srbi, nego tudi predstavniki kmečkega gibanja, ki predstavljajo veliko večino hrvaškega naroda. Nov slovenski zdravnik Josephine Hočevar Danes bo dobila v St. Alexis bolnišnici diplomo kot izučena bolničarka brhka Slovenka, gdč. Josephine Hočevar, hči spoštovane družine Mr. in Mrs. Frank Hočevar iz 3541 E. 81. St. Prvo šolsko izobrazbo je dobila v farni šoli sv. Lovrenca v Newburgu in potem je z odličnim uspehom dovršila Notre Dame akademijo. Naše iskrene čestitke vrlemu slovenskemu . dekletu in mnogo sreče ter uspeha v njenem na-daljnem življenju. -o- Blagoslovitev prapora V nedeljo 22. junija se bo vršila ena najlepših slovesnosti tega meseca, namreč blagoslovitev novega prapora in ameriške za-' stave od vežbalnega krožka št. 41 Slovenske ženske zveze. Slovesnost se prične popoldne ob pol treh s povorko od S. D. D. na Waterloo Road do cerkve Marije Vnebovzete. Po cerkvenih obredih se povorka nadaljuje po Holmes Avenue, nato po 152. cesti in po Waterloo Road do SDD. Zatem se prične lep izbran program na odru SDD ter banket in plesna veselica. Boter in botra praporu sta spoštovana trgovca Mr. in Mrs. Ludwig Raddell. Nju bo spremila cela četa častnih/častnikov. Krožek št. 41 je nastopil v svojih dosedanjih uniformah pri spremstvu novomašnika Rev. Ulle-ta v Euclid-u pri sv. Kristini zadnjo nedeljo. Za slovesnost 22. junija imajo pa naročne krasne nove uniforme, v katerih bodo prvič nastopile, že sedaj lepo priporočamo vremenskemu preroku, da naj poskrbi lep dan, ker parade so najlepše v lepem vremenu. Krožku jn podružnici št. 41 pa želimo vsestranski uspeh pri predpripravah in prireditvi. Sodnik Lausche obsoja nesporazum v industriji v teh nevarnih časih Več kot 5,000 oseb je bilo sinoči v Euclid Beach parku, kjer je bil "euelidski dan,;" Novi državljani so bili počajščeni s posebnim programom in glavni govornik je bil sodnik Lausche. Silne ovacije je občinstvo priredilo sodniku, ko je z gromovitim glasom zaklical državljanom Amerike, naj obsodijo boj med kapitalom in delom v tem času, ko je dežela v nevarnosti vojne. Sodnik Lausche je opominjal kapital in delavce, da so šli vojaki, ki so bili poklicani v armado, pod orožje ne da bi vprašaT li, koliko bodo plačani. "Zato vam kličem," je rekel Lausche, "da Amerika je več kot zlato in več kot tovarne. To je duša, ki sestoji iz 130,000,000 teles." Novim državljanom je sijdnik čestital in jim naročal, jiaj molijo naprej in naprej pred zastavo, ki predstavlja dušo svobode. Sledilo je gromovito ploskanje in odobravanje. Vršile so se razne dirke in tekme, pri katerih je dobila nagrado tudi 12 letna Louise Re-cher. Bog živi! Splošno poznana in vsem priljubljena narodna žena, ga. Tončka Jevnik, prazna je danes svoj rojstni dan, jutri bo pa njen god. Njene številne prijatvijice in prijatelji, katerim se pridružujem,o tudi mi, ji kliče'-mo: še na mnoga leta! Glavni vodje stavkarjev ne dobe dela nazaj v tovarni za letala " ■ ■ • Vojaštvo, ki zdaj nadzoruje delo v tovarni za letala v Inglewood, Kal., ne pove vzrokov, zakaj ne dobe dela vodje stavkarjev. Ti groze, da bodo delali še sitnosti. Inglewood, Cal. 11. jun. — Izgon treh unijskih voditeljev od dela v North American Aviation Corp., kjer so se delavci včeraj vrnili na delo, ogroža komaj dosežen sporazum. Naznanilo se je, da so bili "suspendirani" od dela, toda poveljstvo armade, ki je zasedlo tovarno, ne pove vzrokov. Unija je sinoči odločila, da - pošlje delavce zopet na delo. To je bilo dva dni zatem, ko je vojaštvo zasedlo tovarno. Unija je poslala najprej delavce na pono-čni šiht. Vojaki so dovolili vsem vstop, toda kmalu zatem so detektivi privedli iz tovarne tri voditelje stavkarjev, namreč Wil-liama Puposa, Irvina Smitha in Williama Backmana. Detektivi so rekli, da so ti trije suspendirani od dela, dokler se vrši preiskava. Armadni častniki, ki obratujejo tovarno, so potrdili, da tem trem ni dovoljeno delati. Unijski voditelji so takpj za-vpili, da je to kršitev Roosevel-tove obljube, da ne bo noben delavec trpel radi stavke. Unija pričakuje, da bo nadaljnih pet voditeljev suspendiranih od dfe-la, ko se bodo priglasili na dnevni šiht. Ti so bili, ki so razglasili stavko, kar je glavni stan CIO označil kot čin komunistov. Eden od teh voditeljev, Elmer Freitag, je bil po Diesovem preiskovalnem odboru javno razglašen za komunista. Ko so se vrnili unijski delavci na delo, jim je govoril podpolkovnik Branshaw, ki nadzoruje tovarno, sledeče: "Povedalo se vam je, da ste pozvani nazaj na delo pod gotovimi obljubami in ena teh je, da bo odšlo vojaštvo iz tovarne. Toda teh obljub ni nihče dal. Kdor ni s tem zadovoljen, gre lahko takoj domov." Nihče ni odšel iz tovarne. Stavkarji gredo na delo Delavci pri Aluminum Co. of America, Newburg Heights, so včeraj prenehali s stavko in sinoči se je že priglasil nočni šiht na delo. Niso sicer prišli vsi, toda dovolj, da se je lahko pričelo z delom. Danes pričakujejo na dnevni šiht vse delavce. Eden izmed vodij stavke, Paul Martin, je bil včeraj od policije spoznan kot bivši kaznjenec, ki je na paroli radi ropa in tatvine in da je njegovo pravo ime Paul Mehrin-ger. Izpuščen je bil pod parolo 1930, toda je bil zopet poslan v ječo radi streljanja na nekega moškega. Pozneje je bil zopet pomiloščen in je zdaj na svobodi pogojno. Tudi drugi vodja stavke, Max Balint, ki niti ameriški državljan ni, je bil že v ječi radi tatvine. V Siriji se razvijajo dogodki počasi Kaira, 12. jun. — Angleške čete počasi napredujejo proti Damasku in Beirutu. Poveljstvo ne poroča nič posebnega kot to, da angleška armada nalašč počasi prodira naprej, da bi dala priliko francoskim četam podati se in pridružiti Angležem, predno se prične splošen napad. Iz angleških vrst poživljajo zvočniki francoske vojake, naj se ne bore na strani Nemcev. Danes se bodo pogajali Vodstvo tovarne Lam son & Sessions Co., na 63. St. in vodstvo stavkarjev, se bo danes sestalo k pogajanjem. Navzoč bo tudi vladni zastopnik Broderick. Včeraj so imeli delavci shod na 6025 St. Clair Ave., kjer jim je bilo povedano, da se bo nocoj pridružila stavkarjem tudi podružnica tovarne iz zapadne strani mesta, če ne bo prišlo do sporazuma tekom dneva. Dekleta in žene! Mr. Bienno R. Leustig vam priporoča, da si za zimo že sedaj naročite fino Sterling suknjo ali "fur-coat" naravnost iz tovarne. Pokličite ga ENdicott 3426 in peljal vas bo v tovarno. Graduantinja Danes bo graduirala na Euclid Centralni višji šoli Sylvia Lenassi, hčerka Mr. in Mrs. Paul Lenassi iz 927 E. 220. St. Naše čestitke! POROKE V cerkvi sv. Vida se bosta poročila v soboto ob desetih Mr. Anton Zakrajšek in Miss Josephine Petrich iz 71. ceste. Ženin je sin spoštovane družine Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, slovenskega pogrebnika. Popoldne ob dveh bo servirano kosilo, nato se pa mlada poročenca odpeljeta na poročno potovanje.v Alaba-mo. Mnogo sreče jima želimo v novem stanu! V soboto ob 11 se bosta poročila v cerkvi sv. Tomaža Akvin-skega Miss Carmella Pintar in Mr. Anthony Louis Judnick. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Anton Pintar iz 1337 E. 90. St. Ženin pa je sin Mr. in Mrs. John Judnick iz 1247 E. 71. St. Vse najboljše mlademu paru! -o- Prevzem gostilne Znano gostilno Gaiety Bar Inn na Waterloo Rd. in 167. St. so prevzeli Mr. in Mrs. John Trček ter Mrs. Frances Doli-nar od Louis Podpadca. Trčko-va sta prej vodila gostilno na Holmes Ave. Podjetje rojakom toplo priporočamo. Sinko je! Družini Mr. in Mrs. Joseph Russ, 1304 E. 168. St. so prinesle vile rojenice krepkega sinčka. Mati in dete se dobro počutita v Polyclinic bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Frank Russ že drugič stari oče in stara mama. Se klanjamo! —-o—— Aha, razuimemo! Prijatelj Tone Bobek nam je oni dan zaupno povedal na ušesa: "Rajši imam, deset moških kot eno žensko!" Potolažili smo ga, da bi take besede pač ne prišle iz njegovih ust takole pred kakimi U0 leti. Dr. John J. Dejak Na 5. junija je bil promoviran na Creighton univerzi v Omaha, Neb. doktorjem vsega zdravilstva naš elevelandski rojak John J. Dejak, sin splošno poznane in obče spoštovane družine Mr. in Mrs. John Dejak, 1413 E. 55. St. Dovršil je farno šolo sv. Vida, potem Cathedral Latin višjo, šolo, John Carroll univerzo in zatem štiri letnike na zdravniški fakulteti v Omahi. Zdaj bo nastavljen za eno leto v St. Alexis bolnišnici, potem bo odšel pa k vojakom za tri leta. Mladi doktor govori perfektno slovensko, saj je dobival vsa štiri leta na univerzi v Omaho "Ameriško Domovino," ki jo je, kot sam pravi, vedno rad in z. veseljem čital. Dejakova družina se postavi tudi s hčerjo-zdravnico in sicer Angelo, ki je pred šestimi leti dovršila svoje zdravniške študije. Zdaj je poročena s profesorjem O'Donnellom v So. Orange, N. J. ter je srečna mati dveh hčerk. Redka slovenska družina, da bi imela sina in hčer zdravnika. Iskrene čestitke in mnogo uspeha mlademu doktorju! -o- Narodna garda bo prišla po enem letu domov Columbus, O. — Ohijska narodna garda, ki spada k 37. diviziji in se nahaja v taborišču Shelby, Miss., bo skoro gotovo prišla domov v oktobru. Tedaj bo namreč doslužila eno leto vojaške službe. V tej diviziji služi 8,500 Ohijčanov, ki so bili med prvimi, ki so morali lansko leto v taborišče. Razume se, da bodo prišli fantje domov le, če se v tem času svet ne bo postavil še bolj na glavo. Vrhovni poveljnik ameriške armade, general Marshall, bo podal še ta mesec svojo razsodbo, če bo pustil vojake domov ali ne. Glavni vzrok, da bi vojaki prišli domov je ta, ker se potrebuje prostor za nove rekrute. Toda če ne bodo prišli vojaki po enem letu domov, bo moral kongres spremeniti postavo, ki zdaj določa samo enoletno vojaško službo. -o- Vlada bo najprej vzela danske ladje Washington.—Od inozemskih ladij, ki leže brez posla v ameriških pristaniščih, bo ameriška vlada zasegla najprej danske ladje, kot to dovoljuje predsedniku Rooseveltu postava. Seveda mora plačati vlada zanje odškodnino. Francoskih ladij se za enkrat ne bo zaplenilo, ampak samo danske, italijanske in nemške. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Pittsburgh, Pa. — Pred dnevi je tu umrla Mary Antlogar, stara 65 let in rojena pri Ljutomeru na Štajerskem. Tu zapušča tri sinove, dve hčeri in več drugih sorodnikov. Edison, Kans. — Dne 1. junija je tu umrl Anton Zaje, star 75 let in doma iz Račne pri Ko-paju pod Ljubljano. Bil je samski in v Ameriki je bival 46 let. Tu zapušča brata. Pred davnimi leti je bil na Elyju, Minn., kamor je prišel iz starega kraja. V Bessemerju je pred kratkim umrla Josipina UdoviČ, stara 47 let in doma iz Primorja. Zapušča moža, sina in dve hčeri. — Tamkaj je tudi umrl nagle smrti Andrej Slavič, star 61 let, samski in brez sorodnikov. — Dne 30. maja je v Bessemerju umrl tudi John črtalič, ki zapušča nečaka. — V Brownsvillu, Pa., je Jos. Kozlevčar srečno prestal operacijo na slepiču in po tritedenskem zdravljenju v bolnišnici se je povrnil domov. Buenos Aires, Arg. — Prve dni meseca maja je v tukajšnji bolnišnici umrl rojak Benedikt Pelikan, star 52 let in. doma iz Mirne pri Gorici. V Egiptu zapušča ženo in dve hčerki. — Zinka Milanov, svetovno znana operna pevka hrvatske narodnosti, je 13. m^ja prispela s parnikom iz New Yorka v spremstvu svojega moža. Zinka je angažirana v operi v Buenos Airesu v gledališču Colon za to sezono. V Illinoisu so proti komunistom Springfield, 111. — Illinoiška legislature je sprejela z 136 proti 2 glasovoma predlog, ki prepoveduje komunistom in fašistom imeti svojo listo kandidatov pri volitvah. Drug predlog, ki je bil tudi sprejet, se pa glasi, da ne dobi državnega dela nihče, ki zagovarja neameriške principe. STAVKARJI, KI SO BILI OPROŠČENI VOJAŠČINE, KLICANI V ARMADO Vseh 51 nabornih komisij v Clevelandu je dobilo naročilo, naj iznova registrira stavkarje, ki so bili oproščeni vojaške službe radi dela v obrambeni industriji. Naborna komisija, pod katero spadajo stavkarji pri Aluminum Co. of America pravi, da mora najprej preiskati, kdo je bil prav za prav na stavki. Načelnik naborne komisije 48. distrikta je pa povedal, da ima na listi 25 stavkarjev, ki bi bili zdaj v armadi, če bi ne imeli de- la v tej tovarni. Celo štirje člani unijskega odbora, ki je vodil stavko, so bili oproščeni vojašči-' ne radi dela v tej tovarni, ali ker so v prošnji navedli, da morajo skrbeti za odvisne osebe. To so John Page, John Kucharski, Joseph Lipnick in Casey Mitalski. Naborne komisije bodo rekla-sificirale vse te in jih deli v razred A-l, kar pomeni, da bodo morali v armado, če bodo fizično sposobni. '0.137 Nova slovenska hnlničarka r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ti 17 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio BESEDA IZ NARODA ■ ■ ».....................■» - —fc NAROČNINA: 15a Ameriko ln Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pofttl, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $6.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: trni ted States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year 0. 8. and Canada. $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 month« European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.__ No. 137 Thur., June 12, 1941 Delaj ali pa k vojakom! Nesmrtni predsednik Wilson je rekel leta 1918 stavkar-jem v Bridgeport, Conn.: "Nazaj na delo, ali pa boste šli k vojakom!" Te besede je rekel Wilson onim delavcem, ki so bili oproščeni vojaščine, ker so bili potrebni doma pri izdelovanju municije za ameriško armado, ki se je borila v Franciji proti kajzerju. S tem je hotel domoljubni predsednik povedati, da je vsakega državljana dolžnost v prvi vrsti, da stori to, kar uvidi njegova vlada za najbolj potrebno. In v vojskinem času je predvsem potrebno dvoje: armada in orožje. Kaj je armada brez orožja? Nič! PaJ ne samo nič, ampak bi bil naravnost narodni zločin, če bi poslali vojake v vojsko brez orožja, ali če bi ga jim ne poslali dovolj v bojno linijo. Saj bi bili kot klavna živina izpostavljeni sovražniku, ki bi jih do zadnjega pobil, ako bi se ne mogli rešiti z begom. In kako bi armada branila domovino brez orožja? Kako bi branila našo zemljo, naše hiše, naše žene in naše otroke? Dežela bi padla sovražniku v roke, kot pade gnjila hruška z drevesa. .. Zato pa, kadar so časi resni in nevarni, kadar se dežela oborožuje, kadar začne zbirati in klicati vojake pod zastavo, ukaže vlada tudi tovarnam s polno paro k izdelovanju orožja. Vlada tega ne bo ukazovala za kratek čas, ali samo zato, da so vrtijo kolesa v tovarnah. Ne, vlada to ukazuje, ker vidi pretečo nevarnost za domovino. In kadar vlada ukaže, je sveta in patriotična dolžnost državljanov, da, vlado ubogajo. Ako ne, mora vlada seči po sredstvih, s katerimi bo lahko svoje ukaze izvedla. To je napravil tudi predsednik Roosevelt, ko je ukazal svoji armadi zasesti tovarno za izdelavo bojnih letal v Ingle-wood, Kalifornija. Armada ima tam za $200,000,000 nujnih naročil. Naša armada potrebuje, silno in naglo potrebuje letala in v tej tovarni so jih zgradili po deset na dan. To veliko pomeni za našo obrambo v teh časih, ko je vsaka minuta draga, ko ne vemo, kdaj bo prihrumel sovražnik pred naša vrata. Toda delavci v tej tovarni niso hoteli videti nevarnosti za deželo, niso hoteli videti resnega položaja, kakor ga nam vlada riše dan za dnem in nas opominja k delu, k slogi, k žrtvam za blagor domovine. Pustili so orodje, pustili so delo in neizgotovljena letala, pa odšli na stavko. In to kljub temu, da jim je predsednik Roosevelt obljubil, da bodo dobili zahtevane pravice. Vladni posredovalni odbor je imel njih zadevo v rokah in kakor se je dozdaj ta odbor izkazal pravičnega napram delavcem, bi se bil izkazal tudi tukaj, zlasti še, če bi bili pokazali, da jim je na tem, da gre delo za obrambena naročila naprej. Toda delavcem ni bilo mar, če bo imela armada potrebna letala, ni jim bilo mar, da je apeliral nanje sam predsednik Zed. držav. Poslušali so raje tistih par neodgovornih voditeljev, kateri niso vprašali dovoljenja za stavko niti svojega glavnega urada svoje lastne delavske organizacije in pustili delo. V takem slučaju, kadar delavci ne poslušajo najvišjega predstavnika dežele, kadar pokažejo, da jim ni mar varnost in dobrobit dežele, tedaj vlada ne more storiti drugega, kot je storila v tem slučaju, da je poslala vojaštvo, ki je zasedlo tovarno. Tovarna je začela obratovati pod nadzorstvom ameriškega vojaštva in stavkarji so imeli na izbero: ali se vrnejo na delo, ali pa se drže proč. Toda izgubili so stavko, izgubili so naklonjenost vlade, izgubili so naklonjenost ameriškega naroda. Kar je najbolj žalostno pri tem je to, da večina delavcev, ki so bili na stavki, ni hotela stavkati, dokler so se vršila v Washingtonu pogajanja, za boljšo plačo. Hoteli so delati naprej in čakati izida. Toda kot v tolikih takih slučajih, je vodila stavko tudi tukaj peščica radikalcev, ki jim ni za blagor delavca, ampak jim je le za to, da kolikor mogoče zadržujejo obrambeno delo v ameriški industriji. Ti prekucuhi in komunisti, ta brutalni in nasilni element, je dobil oblast v uniji in oblast nad ponižnimi delavci in s terorizmom ustavili so delo. Če se je drznil kdo na delo, je bil pobit na tla. Sila rodi silo in vlada si ni mogla pomagati drugače, da je poslala vojaštvo, ki je pokazala temu radikalnemu elementu, kdo je gospodar v deželi. Vlada predsednika Roosevelta je prvič pokazala, da sedanji časi niso noben narodni piknik. Delaj, ali boš šel pa k vojakom! To je beseda v teh časih. Pa ne samo, da je vlada z vojaštvom odprla tovarno in da daje popolno varstvo delavcem, ki hočejo delati, pred rdečimi elementi, ampak bi morala gledati na to, da taki neodgovorni ljudje, taki od tujih vlad plačani rebeli, ne dobijo več dela v ameriških tovarnah. Take bi se moralo v takih resnih in nevarnih časih spraviti na varno in ko bi prišli zopet normalni časi, naj bi se jih naložilo na ladje in jih poslalo v tiste države, katerih dobrobit jim je zdaj tako pri srcu in po katerih navodilih delajo zdaj tukaj nered in ustvarjajo med ameriškim delavstvom nezadovoljstvo. Predsednik Roosevelt je rekel, da' delo v obrambeni produkciji ne sme obstati in upamo, da bo pokazal, da je v Zed. državah še vedno predsednik več, kot pa kak rdeč delavski raketir. Lorainski lovci vabijo Narava je sedaj v svojem najlepšem oblačilu in v tem času si tudi vsak delavec zaželi nekoliko razvedrila v prosti naravi. Iz tega razloga se je odločil Lorain Rifle and Hunting klub, da priredi svoj običajni Tehii piknik in sicer v nedeljo, 15. junija na klubovih prostorih na Clinton Rd. Ob tej priliki vabimo vse športnike in slovenske lovske klube iz Clevelanda in okolice, kakor tudi lovski klub i v. Barbertona. Prav tako pa tudi vabimo vse ljubitelje proste narave in fine domače zabave in sploh vse prijatelje in rojake iz Loraina. Kaj vse imajo lovci na programu za ta dan, tega vam pa sploh ne morem vsega povedati* ampak samo toliko lahko povem, da bo zabave dovolj za vse, za stare in mlade. Kot običajno pri naših lovcih, bomo tudi na tem pikniku streljali na lončene golobe in najboljšim strelcem bodo dane tri lepe nagrade. če bi bilo po mojem mnenju, bi moral dobiti najboljšo nagrado tisti, ki jih bo najmanj razbil, ker bi klub lahko še enkrat rabil tiste golobe. Seveda pa o tem odločajo še višje glave. Ker so bili clevelandski fantje vedno dobri športniki in tudi ostrostrelci, upamo, da se bodo tudi sedaj odzvali našemu vabilu. Naš gozdar mi je sporočil, da je že vse puške namočil v najfinejšem olju, da se ne bodo prehitro ugrele, ker se pričakuje, da bo pokalo, da bo kar odmevalo po gozdu. Torej na svidenje 15. junija na prostorih Lorain Rifle and Hunting kluba.—L. K. Vipavski raj Cleveland, O.—V nedeljo 15. junija priredi društvo Vipavski raj, št. 312 SNPJ svoj letni piknik na SNPJ farmi. Ker je to najlepši mesec za nas delavce, ker bomo vsi v "juni," zato pa moramo tudi skupaj držat. Vsi za enega, eden za vse! Prav prijazno vabim vse člane in članice našega društva in jednote ter vse cenjene rojake iz Clevelanda in okolice, ker vam bomo vaš poset radevolje povrnili. Vipavci ali po domače rečeno Češnjarji, se pripravljajo z vsemi dobrotami in bo vsega v obilici. Sliši se, da na tej farmi postane vsak tako lačen, da jim v kuhinji'in pri bari vsega zmanjka, ker se ljudi prime ta lačna jetika in tega pa se Češnjarji bojimo in smo se z vsem tako založili, da smo brez skrbi za jedačo in pijačo. Češnjarice pa so nam obljubile da nam bodo prinesle tudi češenj iz Vipavske doline. Torej lahko vidite, da bo res prijetno pri nas. Le pridite nas malo pogledat in vem, da vam ne bo žal. Samo to je žalostno, ker je naša agilna sestra Mary Kobal na bolniški postelji, kajti ona je izvrstna kuharica. Vsi člani in članice ji želimo sko-rajšnega okrevanja. Igrala bo tudi prvovrstna Jankovičeva godba. Torej vam kličem še enkrat: na svidenje v nedeljo na SNPJ farmi na pikniku društva Vipavski raj. Louise Čebron. Na piknik Euclid, O. — člani in članice društva Napredek št. 132 ABZ so vabljeni, da se udeleže društvenega piknika, ki se vrši V nedeljo, 15. junija na Stuško-vi farmi. Na programu piknika bo tudi več žogometnih iger in tekem med sosednjimi društvi. Zato pa prosim vse članstvo našega društva, da se gotovo udeležite našega prvega pikni- S ka. S seboj pa pripeljite tudi | svoje znance in prijatelje, ker § zabave bo dovolj za'stare in mla- fi de. Torej ne pozabite našega I piknika v nedeljo, 15. junija na | Stuškovi farmi. Na svidenje. | Za društvo Napredek št. 132 | ABZ, i Frank Žagar, zapisnikar. ■ -o- Sestanek Glede mladine, ki je odrasla mladinskim pevskim zborom, smo bili mnenja, tako odbor in zastopniki mladin. pev. zborov, da bodo potem, ko zapuste mladinski zbor pristopili k bližnjemu odraslemu pevskemu zboru. Kar se pa ni zgodilo v zadostni meri. že pred leti so zastopniki mladinskih pevskih zborov doznali, da je potrebno ustanoviti višji oddelek zbora, kjer bi se mladina udejstvovala, ko zapusti mladinski zbor. Pri posameznih zborih se je z poiskusom pričelo, kar se pa ni obneslo. Potrebno je da se iz vseh zborov, ki so odrasli, ustanovi eden močan zbor. Da obdržimo v slovenskem krogu vse one, ki so odrasli mlad. pevskim zborom, sklicujem sestanek vseh onih, ki so peli pri mladinskih pev. zborih in tudi onih, ki iz kakršnega koli razloga še ne pojejo. Vabim tudi starše, da povejo svoje mnenje. Sestanek se bo vršil 25 junija, to je sreda, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Mladini je nudena prilika, ako se je hoče poslužiti. Lahko podaljšamo za lepo dobo slovensko pesem in besedo, a odvisno je od' nas samih. Odbor in zastopniki mladinskih pev. zborov izvršujem vašo nalogo in s tem smo izvršili našo dolžnost. Dela se ne strašimo, zatoraj pevci kar skup. Pozdrav! Louis Seme. Nadomestila za bencin Evropa zaostaja v pogledu motorizacije daleč za Ameriko. Glavni vzrok temu dejstvu je v primeru z Ameriko visoka cena bencina. Rezultat tega pa je ne samo, da se industrija motornih vozil ni mogla niti od daleč v toliki meri razviti kakor v Ameriki, ampak tudi, da se v gradnjo motornih vozil stavljajo čisto drugi problemi. Kljub vsem oviram pa se je motorizacija v evropskih deželah posebno v zadnjih leti vedno bolj uveljavila. Zato so bili ob izbruhi^ sedanje vojne letalsko bolj prizadeti, ko je zmanjkalo bencina. Pod težo razmer so začeli strokovnjaki iskati vsa mogoča nadomestila, čeprav so nekatera od teh sredstev dosegla v obratu prav dobre uspehe, moramo reči, da je bilo do sedaj vse komaj nadomestilo za bencin, nadomestilo, ki v naših razmerah pomeni sicer velik prihranek v izdatkih, čeprav kar se tiče udobne vožnje, ne doseza pogona z bencinom. Za nadomestilo bencina nam služijo lahko trdna, tekoča ali plinasta pogonska sredstva. Ponekod uvajajo z uspehom tudi vozila na električni pogon. Kot trdna pognska sredstva uporabljamo dandanes les in lesno oglje. V posebnih pečeh, ki so zgrajene na vozila, izgoreva oglje, odnosno les ob pomanjkljivem dovajanju zraka v ogljikov oksid. Ta plin nam primerno prečiščen izgoreva v mo-< tor ju vozila na podoben način kot bencinske pare. Prednosti takega pogona obstojajo predvsem v velikem prihranku v denarju v primeri z bencinskim pogonom. Naprava sama, v kateri se pi*oizvaja plin, je zelo preprosto zgrajena, tako da so SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chicagi, 111. Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. Duhovni svetovalec: Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio. GLAVNI ODBOR: Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., SheBbygan. Wis. Prva podpredsednica Mrs. Prances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio. Druga podpredsednica Mrs. Mary Goghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn, četrta podpredsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St., Pueblo, Colo. Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash St., Calumet, Mich. Tajnica Mrs. Josephine Erjavec. 527 N. Chicago St.. Joliet, 111. Blagajničarka Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Jloliet, 111. NADZORNICE: Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. PROSVETNI ODSEK: Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Prances Ponikvar, 1030 E. 71stl St., Cleveland, Ohio. Mrs. Prances SuSel, 726 E. 160th St., Cleveland,i Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren. Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle. HI. SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: Mrs. Agatha Dezman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City. Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., South Chicago, 111. Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland. Ore. Namestnica nadzornicam Josephine Seelye, 1228 Addison Rd., Cleveland,O. Vsak se veseli uspeha Značilnost članic Slovenske ženske zveze v Ameriki je ne-utrudljivo delovanje v dobrobit svoje organizacije, potom katere smo dosegle že marsikateri napredni korak v naši novi domovini. Kdor zasleduje to neomaje-no delavnost naših članic, se mnogokrat čudi, kako je to, da so naše ženske tako marljive, da se nikdar ne ustavijo pri svojem delu, meneč, da je za enkrat dovolj, marveč je komaj ena stvar v kraju se že delajo načrti za drugo. V minulih par mesecih je občinstvo gotovo občudovalo mnogotere aktivnosti naših podružnic kot v e ž b a 1 n i h krožkov. Umevno je, da vsaka akcija pomeni mnogo potov in truda, toda med našimi članicami preveva popolna zastopnost in to je tista skrita iiiog. jki nas krepi in bodri do velikih uspehov. Dokler bo med našimi članicami prevevala složnost in medsebojni sporazum, dotlej bo tudi naša žetev obilno poplačana. Naj bo torej na tem mestu izrečena najlepša pohvala našim zavednim članicam in podružnicam s željo, da bi bilo vedno tako in še v večjem obsegu v bodočnosti. Kako zadoščenje je za nas, ko vidimo in slišimo odobravanje tudi od naše mladine, ki je zadnje čase postala globokejše zainteresirana v svojo narodnost in kaj s ponosom se dekleta predstavljajo kot ameriške Slovenke, kar mora biti zlasti staršem v veliko veselje. Namen tega članka je navesti nekatere izmed naših velikih uspešnih prireditev zadnjih tednov in pa našteti kaj vse se bo vršilo prihodnje tedne. Prav za prav so te prireditve bile že označene v tem listu, vendar bilo je toliko vsega, da ne smemo iti mimo, da ne bi še enkrat ponovili. Približno vse podružnice v Clevelandu in okolici, katerih je trinajst po številu, so imele proslave v počast materinskemu dnevu, pri katerih so nastopile članice v petju, glasbi in dramatiki, kakor tudi z narodnimi plesi. Vsak program, o katerih se je mnogo bralo, je vseboval zanimive točke, ki so bile izborno izpeljane. Naša tri-dnevna razstava ročnih del, to je bilo 16., 17. in 18. majnika v Slovenskem domu na Holmes Ave. je sijajno uspela. Poset članic in prijateljev je bil naravnost presenetljiv. Lahko se reče, da je bilo več kot par tisoč posetni-kov tekom treh dni, kar je veliko več, kot smo si upale pričakovati. Na tej razstavi smo mele krasne stvari, le žal, da ni bil prostor večji, da bi bile stvari bolj vidne in da bi vsak si mnogi lastniki vozil zgradili take naprave sami. To je bil tudi vzrok, da so bili mnogi nad pogonom z generatorskim plinom razočarani, posebno, ker se neredko vzame za predelavo star voz, ki je še za bencinski pogon slab. Kakor vsaka še tako preprosta podrobnost, mora biti tudi generator (peč za proizvajanje plina) flo kraja preizkušen, 5e naj nam jamči za zanesljivo delovanje. Stroške, ki so s takimi poizkusi v zvezi, pa zmorejo samo velike tvrdke, medtem ko tako preizkušanje na lastnem vozilu preveč stane. Izkušnja je pokazala, da dajejo na hitro in brez potrebnega poznanja stvari zgrajeni generatorji plin, ki sicer mogoče lepo izgoreva v motorju, ki pa ima take sestavine, da se motor na mestih, kjer drsijo kovinski deli drug ob drugem, hitro izrabi. Skrajšana življenjska doba motorja, ki je posledica take predelave pa pomeni veliko dražji obrat, kakor če bi kupili dražji, pa dobro preizkušen plinski generator. Nedostatek plinskih generatorjev je njegovo oskrbovanje in njegova teža. Zanesljiv pogon na generatorski plin danes ni več problem, skrbeti je treba, da so čistilci in generator vedno dobro očiščeni. Teža generatorja znaša okoli 300 kg. Razumljivo je, da takega generatorja ne moremo zgraditi na lahek tovorni ali osebni avto. V tem pogledu je bilo že mnogo poskusov, ki naj bi omenjeni nedostatek odpravili. še najbolj preprosto so ta problem rešili Švicarji, ki so zgradili za osebne avtomobile posebne priklopne vozove na Iveh kolesih, na katerih je nameščen generator za oglje, odno-5no za les. Kot negativno stran pogona.z lesom moramo omeniti še to, da moč motorja deloma pade pri generatorskem pogonu. Ta nedostatek se da do neke mere popraviti na ta način, da zmanjšamo kompresijski prostor v valjih motorja. Ker je nadomestilno gorivo za bencin odvisno od cene vožnje,-je generatorski pogon za nas v današnjih razmerah zelo pripraven. Drugod delajo uspešne poskuse tudi z acetilenom, t. j. s plinom, ki se dobiva iz karbida. Sam acetilen sic^r za hiter pogon ni, ker hitro eksplodira, če ga količkaj stiskamo, tako da nastajajo pri hitrih obratih motorja neprijetni samovžigi. Lahko pa ta nedostatek obidemo z dodajanjem bencina pri pogonu z acetilenom (dve tretjini acetile-na in eno tretjino bencina) ali z dodajanjem alkohola ali' pa z vbrizgavanjem vode v acetilen. lahko videl vsako stvar je nemogoče vse razobesit' pot, akoravno je bil prostor5 širen. Za prihodnjo razs^1 se bo treba pripraviti za vS še enkrat večje prostore. UveJ jene smo, da smo s to razstav' vzbudile polno novega zaW"1^ nja za lepa ročna dela in ' bodo odslej članice še bolj P1^ no šivale, kvačkale, pletle napravljale vsakovrstne ™ stvari, čestitke vsem članic^ podružnicam in prijatelje111' ste nam pomagali do velik®" uspeha. Priporočam, da 1" še druge oglasile v listu ter P vedale svoje \tise in o t$e kar vas je najbolj zanimal**-. Dalje pomenljiva slove5\j 18. majnika v Providence pri Lurški Materi božji, k" kadetke prisostvovale lePe.^ obredu, oziroma blagosl°J kovinastih palic, katere nosile pri vsakem javnen1 stopu. To je resnično ^ ^ ša izpoved ponosa na svoJe j sko prepričanje in kadetk® ^ do s tem delale' veliko ^ bi, krožku, h kateremu sP8 jo kot organizaciji. p Dne 25. majnika so bileva detke povabljene prisos^.^j procesiji ob priliki Evhar' nega kongresa, ki se je vr® , Painesville, Ohio. UdeleZj^ bila zadovoljiva od straI" ^ detk in to v glavnem za^0o'|,iii ni bilo mogoče dobiti u oržll ga prevoza, kar se bo 1,1 ^ drugič bolj zadovoljivo W ti. -iJlC V nedeljo 8. junija so ; kadetke zopet lepe Prl ^v nastope in to pri raznih c® „ nih obredih. Za prihodu^ deljo, 15. junija, se pa PrTjP ljajo za procesijo, ki se v fari sv. Vida, ko se bo P1 „ val "Vidov dan" in pa Prle5 Presvetega Rešnjega Mladinski krožki imajo P e vabilo za nastop pri veP1 ^ narodni predstavi v ku, to je na Lee in Superl V nedeljo 22. junija ^ zopet lepa slovesnost P'1^ kih, ko bodo kadetke o^e v Coll'inwoodu prvič n®s ^ novih uniformah in bo ^ blagosloviti nov prapor 1 i liško zastavo. Slovesno« ši popoldne s slikovito P Več o tem bodo gotov° poročali. . „e V juliju smo pa v**™ jUli ven mesta in to bo na 2"; v J da se pridružimo roma'1' mont, 111., kjet bo ZveZ^n. svoj drugi velik Zvezi11 V nedeljo 27. julija s # vabljeni v Girard, O-- * nov krožek od podruž'11 pi in 57 dal blagosloviti n jjl por in zastavo, kakor 1 0|i le svoj prvi nastop v. 55 rna novih krasnih unif° ^ to pri paradi po mestu 1 v dvorani. , ^ji Za to pot bo dovolj ® g0 to poročilo, s katerim s $ vo prišli do prepričanj I naše članice in kade marljive v vseh ozirih' afli Priporočamo vsem z dekletam, ki še «iste if;i Slovenske ženske zf2 ^ p i nam gotovo pridružit®^ ^ ^ priložnosti in tako bo? je \ v< liko več užitka od \ aktivnosti kot pa biti b ^ ganizacije. Ka.mPaIV zaključena s 31. maJ^ „o< je prinesla lepo članic v mladinski re oddelek. Toda s tem pri3 ^ no, da ne smete gte v* piti, ker resnica je, j,j rt ^ čas dobrodošle. ** !o informacije glede PrlS ^ jfl* ^ nas, obrnete se lahko ^ vsak čas ali pa do K .j ^la' j' med naših odbornic a ^ , ki vam bodo radevo1^ _ mačile o naših pog°JJ ' jšo ® J Za večjo in še rno^^t * vensko žensko zvezo v ; « vas lepo pozdravlja^' ^ Albina £ 1 urednica "Zarje- % glasilo S. Ž. Z- lj0 A P. S.—Prihodnjo »eetoV<; junija se praznuje u njc 1 . V imenu vseh naših ^ y potom pošiljam vf , .e zfl 1 J* iskrene čestitke in 'f' t>o* Ji bo zdravje in veseieJ nost. Bog vas živi! Pri zadnjih poplavah v Anatoli j i je poginilo tudi na tisoče glav živine. Kitajska vlada bo dala poldrugi milijon ton kitajskega čaja Rusiji za vojni material in strelivo. "Pošlji po nje! Enega obdr-za sebe, pa dober mora biti, %lo moramo jezditi, da prizmo še pred nočjo v tabor. Z ^fugim pa pošlji sela k bojev-"'kom, ki stražijo vaše konje, ^ jim sporoči, da si sklenil mir 1 lami in da naj do jutri zvečer ^'Peljejo konje v naš tabor, ^jutrišnjem moramo odpoto-fati v Chihuahuo." Sel je odšel in se kmalu vr-"'1 s konjema. Poučil sem ro-jake, kako se naj obnašajo v aružbi svojih novih prijateljev, ^i Zvita kača je poučil svoje Judi in jim posebej naročil, ostro pazijo na ujetnika, ier poslal sela na sever po ko- ^ nato smo odjezdili v naš Ibor. I;:/1.-: Veselo svidenje. jtiiteli smo. Solnce je že predlo svojo najvišjo točko na ,e"u> do tabora pa je bilo še a'eč. Z Mimbrenjem sva potovala skoraj cel dan do Al-®adena, nazaj pa smo morali '{ti v pol dnevu. Upal sem, da r'sPemo, dobre konje smo leli. Zvita kača je spoštljivo jez-lljna moji levici. Zamišljen je f 1 ni se še mogel prav vživeti I spremenjeni položaj. Mladi i^brenjo je jezdil za nama. Je&ov bronasto rjavi obraz je ,rel v tihi sreči. Zadovoljen je Prav kakor jaz z nepričakovan uspehom najinega poho-j4 la Almaden, pa ves srečen, ■ je obilo tudi sam pripomo-l6| k uspehu. ^o je izginilo solnce pod obojem, smo prispeli na mesto, ler smo pred nekaj dnevi kre- 1 iz zapadno-vzhodne smeri i ii • 8Ji iskat taborišče. Pojezdili 11)0 za sledjo, komaj vidna je 6 bila. ^temnilo se je, slabe Četrt smo še imeli , do gaja. Ob-sem in naročil spremljevalna, naj počakata in pride-j,^rez pol ure za menoj. Pu-'' sem jim tudi svoji puški, '^naditi sem nameraval Win- sem stopil dalje, ^dišalo je po dimu, kurili ' Winnetou se je čutil čisto f,lega. Na poizvedovanje sem Poznal me je, saj sem bil ,eSov učenec, vedel je, da bi i obvestil, če bi nam preji nevarnost. ;*°da straže je gotovo postaja krog tabora. Videl jih ni-\ tema je bila. Pa poznal Apačeve navade tej* pri->o vedel, kam jih je posta-se jim bilo težko izogniti. 6 Pa bi le naletel na katerega, ^ ga moral zamotiti in odvr-,! njegovo pozornost drugam. Grabil em zvijačo, ki sva se marsikaterikrat poslužila ^fnnetouom, nabral sem pest ^enčkoy in jih od časa do ča-i ^etal v grmovje pred sebe. ^ se je gotovo zdel straži ; ^Uiv, pogledala je iza grm in 1 šla s poti. eopažen sem prilezel tako i tabora, da sem videl sla-^ indijanski ogenj. Legel na tla ter se neslišno in za ^timetre porival dalje. r^innetou je uredil tabor tart > ^obro, da ga ni mogel zale-Hti, kdor ni poznal njegovih !°Sebaosti. Ogenj je žarel na ob njem so ležali ujetniki, \ So jih laže nadzorovali, in v u°&u okoli njih so polegli ,,'^brenji. V temi na desni so D^i vozovi s priprego, na levi f| Je sedel Winnetou, s hrbtom ^'°njen na deblo drevesa. jega je čepel Yuma še-in še bolj na levo ob grmu i mene pa je sedela gruča 'h iz Uresa. t l reštel sem Mimbrenje in I ;;otovil, da jih kar šest stoji j ^ straži. In vendar sem prišel njih —. Zvijača s kamen-j.1 to i je tudi topot popolnoma Dela. SATAN IN IJKARIOT Po nemškem izvirniku K. Mays Beli iz Uresa so se pogovarjali polglasno, pa živahno. Videl sem peone, med njimi starega Pedrilla, pa čudaškega don Endimija de Saledo y Coralba, alcaida in haciendera. In kakor je že v navadi pri taborskih ognjih na divjem za-padu, da si pripovedujejo svoje dogodivščine, je tudi stari Pe-drillo pripovedoval o svojih junaštvih. Živel je svoj čas v za-padnih državah in doživel mar-sikak spopad z rdečkarji. Pravil je, kolike pretkanosti in na-vihanosti je treba, da se človek ponoči ubrani rdečim oglednikom. "Sam sem že zalezoval marsikaterega rdečkarja," se je hvalil. "Nobenemu pa še ni uspelo, da bi se mi bil približal. Niti ponoči ne!" Malomarno je zamahnil ha-ciendero z roko. "Prava reč! In nikaka umetnost! Tudi meni ne pride ponoči noben rdečkar do živega. Zakuril ne bom, ne bo me videl in tudi ne našel." "Bežite bežite —! Kaj pa vi razumete o zalezovanju, don Timoteo! Kurite ali ne kurite, to je rdečkar ju pač vseeno! Le da morate ostreje paziti, če zakurite, in pomnožiti straže. Mi na primer smo razpostavili šest straž, čisto nemogoče je, da bi se nam kdo ne-opažen približal!" Winnetou je imel oči zaprte, kot da spi. Po teh besedah pa je pogledal Pedrilla pol veselo pol pomilovalno pa dejal: "Stari Pedrillo naj ne govori takih besed! Poznam lovce, ki se priplazijo v tabor vkljub gostim stražam in vkljub ognju. Obrni se pa sezi v grm, ki v njem tiči Old Shatterhand!" Neverjetno —! To in ono sem si domišljeval, ker se mi je posrečilo prevariti straže, pa Winnetou je le opazil, da je nekdo za grmom —. In celo to je vedel, da sem jaz! In vendar je sedel tamle z zaprtimi očmi —. Pa le na videz seve. Če je v takih položajih zaprl oči, je tem ostreje poslušal. In njegovemu ostremu posluhu ni ušel niti najmanjši šum. Stari Pedrillo je zavzet šinil okoli in res segel v vejevje. Vstal sem in stopil izza grma. "Mojemu bratu Winnetouu ne uide niti najrahlejši šum!" sem dejal. "Njegovo uho je mnogo ostrejše ko moje —." In ko sem se tako nenadoma pojavil pred pogumnim don Endimijem de Saledo y Coralba, se je silno prestrašil, padel znak in tako pretresljivo zakričal, kot da se mu je prikazal sam bognasvaruj. Mimbrenji so pozabili na svojo dobro privzgojeno zapetost in hladnokrvnost, ki se ne razburi ob nobenem, še tako nepričakovanem dogodku, planili so na noge in strmeli v mene ko v prikazen Tudi ujeti Yume so se vzravnali, kolikor so jim dopuščale vezi, ter me zavzeti in razočarani gledali. Vedeli so, da sem šel na poizvedovanje, in pač upali, da se nikdar več ne bom vrnil in da me bodo njihovi bojevniki prijeli in spravili s sveta. Pri vozovih je nekdo kriknil. Player se je preril z zvezanimi rokami skozi zavzete Mimbrenje in radovedne Yume ter vzkliknil: "Hvalabogu, sir, da ste prišli —! Pa da ste prišli zdravi in živi —! Zelo sem se bal —!" "Bali —? Zakaj?" "Da se vam je pripetila nesreča ali tudi samo nezgoda, bi bili morebiti vaši ljudje trdili, da sem jaz kriv, ker da sem vam Almaden napačno popisal. In vendar sem vam odkritosrčno vse povedal, sir! Pošteno sem vam služil!" (Dalje prihodnjič) Spet eden, ki se ni vrnil Visoko nad malimi vaškimi hišicami in mirnimi zelenimi livadami leti aeroplan. Jeklena ptica brni zrak z brzino štiri sto kilometrov na uro proti dalj-njemu cilju, na katerega bo treba zmetati več tisoč kilogramov bomb. Tri življenja lete svoji neizbežni usodi v naročje. "Moramo se prebiti," je mrmral skozi stisnjene zobe pilot, s strahom zroč na oblačke rumenega dima, ki so se naenkrat začeli pojavljati okoli aviona. Zapoved se glasi: Naloga se mora izvršiti za vsako ceno! . . . Za vsako ceno. . . . Njegov trdi obraz postane še trši. Od njega zavisi, ali bo naloga izvršena. Da, trojica je odletela, trije avioni so startali, da izvr-še nalogo. Kje sta sedaj njegova dva spremljevalca? Eden se je moral spustiti zaradi poškodbe v motorju. A kakšno je spuščanje v tistih vražjih soteš-kah! Njuna sreča, ako sta se ponesrečila. . . . Drugega je zbilo na tla protiletalsko topništvo. Videl ga je, kako se je zrušil objet od plamenov, na tla. Topničarji imajo na svojem topu en križec več, pač en sovražnikov avion, manj. . . . Ubogi tovariši . . . Pogledal je na posadko. V kljunu letala opazuje izvidnik z budnim očesom obzorje, da ne bi bili iznenadeni. Roka mu počiva na ročaju težke strojnice, pripravljene, da v trenutku izstreli nekaj sto kosov svinca v sovražno letalo, če bi se le prikazalo v daljini. V stolpu na repu aviona čaka strojničar z dvema naperjenima cevema, da vsakogar dostojno pozdravi, kdor bi le poskušal, da jih napade od zadaj. Pilot se je pogreznil v občutek spokojnosti. Motorji poje- jo svojo monotono pesem — pesem, ki vzbuja v človeku občutek varnosti in brezbrižnost!. Naenkrat je bilo letalo ponovno v dežju rumenih oblakov. Videti je, da se protiletalsko topništvo tukaj ne šali. Pojavi se oblak na levem krilu in trenutek na to se že odlomi kos krila in izgine v globo-čini. Toda, kakor da je s seboj povleklo oblačke dima, kajti mahoma so izginili. "Glej jih, prihajajo!" je zakričal skozi govorilno cev strojničar in pokazal čez rep. Pogledal je proti repu. "Tisti so" — pet sovražnih enomo-tornih letal ga je sledilo z vso brzino. Sovražni lovci so imeli nekoliko večjo višino in sedaj se spuščajo kakor meteorji na osamljeni plen. Začela se je neenaka borba. Borba na življenje in smrt. Eden proti petim! Pet skobcev je v besnem'naletu napadalo že ranjenega orla, ki se je besno branil. Strojniške cevi so bruhale ogenj, motorji so zlokob-no sikali in brienčali v silnem naporu, jeklene ptice so se vzpenjale in drhtele, dajajoč iz sebe vse, kar so mogle. Spoznal je, da je to njegova poslednja borba in že vnaprej je vedel, kakšen bo konec. En sam aparat proti petim, trije ljudje proti petim, tri strojne puške proti petim topovom in dvajsetim strojnim puškam — razmerje je preveliko! Da bi vsaj lahko pobegnil. Le kako?! V službenem seznamu bo zapisano, da se nekaj naših letal ni vrnilo, in stvar bo rešena. — Zapoved "za vsako ceno" ni mogla biti izvršena. — S pritiskom na gumi*se je osvobodil bomb, premaknil višinsko krmilo, clal motorjem plina in se dvignil v višino. Napadi lovcev postajajo bolj in bolj silni. Občuti kako mu po nogi teče nekaj gorkega -kri. Umikajoč' se z drznimi okreti temu napadalcu, je naletel na drugega. Kroglice neusmiljeno rešetajo trup in krila njegovega aviona. Čudovito je, da sploh še vztraja! Strojničar se je sključil v svoj sedež. Na njegovem £z-črpanem licu se že odraža spokojnost. Roke mu še vedno krčevito stiskajo držaj strojnice. Ta ima že dovolj . . . In tudi čez obraz izvidnika, začrnelega od smodnika, curlja kri. Ali njegova strojnica še vedno drži lovce v dostojni oddaljenosti. Ozrl se je po obzorju. Kakor nalašč ni nikjer niti enega oblačka, da bi se zatekel vanj. To bi bila rešitev. Edina . . . Občutil je trudnost in oslabelost telesa. Popolnoma mu je bilo jasno, da se bo bitka končala v nekaj minutah. Letalo ga ne uboga več:' krmila se ne odzivajo. Desni motor še samo slabo hrka. Gotovo je tudi vanj zašel kak kos svinca. Poslednji utripi bombnika se bližajo koncu . . . Avion se besno zavrti okoli svoje osi in z nosom, naperjenim v zemljo, začne padati, vrteč se vse hitreje. Kosi platna se trgajo od krila in trupa in zaostajajo za njim. Lovci še vedno spremljajo svojo žrtev, misleč, da je to trik. Pilot sedi popolnoma brez moči na svojem sedežu. Čevlji so mu polni krvi. "Skoči" — vpije skozi govorilno cev izvidniku, ki ga gleda ,z izbuljenimi očmi. "Ne morem . . . levo roko imam zdrobljeno in noge so mi odpovedale." Niti njega ne slušajo več noge. Tempirane svinčenke so storile svoje. Nagonsko je pobožal padalo. Škoda, niti zadnji in edini rešitelj mu ne more več Posledica nemškega bombnega napada s e nam jasno kaže v zgornji sliki, ki nam predstavlja "Queen's Hall" v Londonu po nemšlc em bombnem napadu. Ta dvorana je bila odprta leta 1893 in je bila znana po prvovrstnih koncertih, ki so se vršili v njej. V bližini Edmonton, Alberta, Kanada sc izkopali 12 čevljar dolgo nožna kost ogromne predpotopne živali. Naravoslovci sodijo, da je ta ogromna žival živela pred nekako 75,000,000 leti. pomagati. Zemlja se vrti pod njim z blazno naglico. Še nekoliko sekund, pa bo vsega konec. Sedaj opazuje sovražnik njegovo padanje in škodoželjno pričakuje, kdaj se bo razbil na drobne kosce. Kolikokrat je on sam tako opazoval sovražna letala! Zdaj je on v istem položaju. Samo, da bi bilo čimprej . . . Strojničar je mrtev. Njegovo telo niha, kakor da bi bil pijan. Njemu vsaj ne bo treba dočakati trenutka, ko bo letalo udarilo ob zemljo. Doma pa ima staro mater in sestrico. Mogoče sedaj molita pri Bogu zanj, da bi se srečno vrnil. Niti ne slutita, da se je njegova življenjska borba končala šest tisoč metrov nad zemljo. In da ga ne bosta več videli. Pa boljše je, da ne vesta . . . Jokali bi se. S strahovito brzino se bliža zemlja. Samo, da ne bi moral čakati na konec — na finis igre, v kateri je izgubil. O, ta zemlja, kako-je daleč! Tako čakanje ubija človeka . . . Izvidnik leži nem, kakor mrtev v kljunu. Tudi njemu je težko zapustiti mlado ženo in malo dete. Zlata, mala deklica krasnih plavih las. Mlada vdova in sirota več . . . On pa nima nikogar. Niti ena solza se ne bo zaradi njega pre-lila. Roditelji spijo že več let pod hladno zemljo. A ljubezen. Bolni smeh mu je skrivil lica. Tista, ki jo je nekdaj blazno j ubil, sedaj gotovo nanj niti ne misli. Po razstanku mu ni več odgovarjala na pisma. Pa zdaj je itak vseeno. Še mnogo težje bi mu bilo. Uh, za vraga! Kako se zem-ja polagoma premika. Še 500 metrov. Cela večnost . . . Naenkrat mu postane žal. Življenja, usode, vsega. Vendar je življenje lepo z vsemi svojimi razočaranji in radostmi ! Eh, še malo, pa bo vsega konec. Zemlja je že čisto blizu in mu hiti z velikansko brzino naproti. Kmetje radovedno opazujejo letalo, kako se vrtinci in pada k zemlji. Toda oni ne vedo, niti ne morejo razumeti, da sta v tej lupini dva človeka — dvoje življenj, ki se bosta v naslednjem 'trenutku umirila za vedno . . . Strahoviti udarec mu je prekinil tok misli. Zaradi silnega zloma, ki je ob udarcu nastal, je mislil, da mu bo razneslo ostanek možganov, ki jih je še imel. Tedaj je začutil, kako ga je neka nepoznana, nepopisno močna sila vrgla nekam daleč, globoko . .. Grobna tišina je nastala okoli njega, ko se je prebudil. Nejasno se je spominjal, da je doživel nekaj groznega, toda ne more toliko urediti misli, da bi vedel, kaj je v resnici bilo. Skozi misli mu je hitelo s filmsko brzino na tisoče dogodkov. Poskušal je vstati, toda ni mogel. Telo ga ni hotelo poslušati, kakor da ga nima. Vendar bolečine ni občutil. Je mrtev? . . . Toda ne! Pred njim je gomila platna, cevi, železa — borni ostanki njegovega letala. Pohlepni rumeni jeziki ognja obli-zujejo ostanke zrušenega aviona. To se pravi, da torej vendar ni mrtev; lažje mu postane. Občutek lagodnosti ga prevzame. Tedaj zalčuje iz ruševin bombnika strašen krik: "Pomagajte, ljudje božji . . . Gorim, oh . . . Prijatelj, če si mi drug, ubij me ... o joj . . . stori mi to ... Ne morem več zdržati ... ne morem . . . Joj, kako peče . . ." Obraz je imel kamnit, medtem ko je prosil: "Prijatelj, prosim te . . . Kakor Boga te prosim, skrajšaj mi muke . . . Ubij me . . . o joj . . . vidiš, kako trpim . . . Oh, ma-ma moja . . ." Tišina . . . Prijatelj je izdihnil tudi brez njega. Ostane še on. Sam. Prsi ga bole ih na ustnice mu prihaja krvava pena. Dihanje mu postaja težje in težje. Kakor da bi ga nekdo pri vsakem dihu zbodel z nožem. Tipa z roko po telesu. Skozi raztrgano usnjato jopo mu štr-le polomljena rebra. In tisto, kar je on včasih imenoval noge, je sedaj le brzoblična gmota kosti in krpa mesa. Nikoli več ne bo mogel na ples . . . Dobil je svoje tudi on . . . Ali naloge vendar ni izvršil . . . Neumnež! Vso municijo je zapravil. Sedaj bo umiral počasi, v bolečinah. Zakaj ni bilo vsega tega naenkrat konec . . . Na oči se mu je spustila megla. Vse postaja neprozorno. Niti bolečine ne čuti več. Zdi se mu, da odhaja. Svečan milje zagrnil njega in okolico s svojim plaščem. Tišina, blaten mir . . . Poročilo piše: ". . . nekoliko naših letal se ni vrnilo . . ." (Francosko: Cerezier, prevel (Francosko:: Cerezier, prevel R. S.) -o- IZ DOMOVINE —Smrtna nesreča pri čiščenju sadnega drevja. 731etni posest-lilt Jakob Javšovec v Pavlovcih ie pri čiščenju sadnega drevja padel s češnje tako nesrečno, da ie obležal mrtev z zlomljenim ilnikom. MALI OGLASI Pes se je izgubil V pondeljek se je izgubil majhen pes nekje na 60. cesti. Sliši na ime Bootsie. Nosi licenco št. 51280. Kdor ga pripelje nazaj, dobi nagrado na 1225 E. 61. St. (138) Delo dobi Išče se dekle za delo v resta-vrantu; plača po dogovoru. Oglasite se na 5238 St. Clair Ave. (138) Stanovanje se odda Odda se dva stanovanja, eno 4 sobe, eno tri sobe. Vprašajte na 1052 E. 62. St. (137) Zelo lepa prilika Naprodaj je mesnica in gro-cerija v slovenski naselbini. Ze-o lepa prilika za podjetnega človeka. Vprašajte na 19709 Shawnee Ave., zgorej po 5 uri popoldne. (138) Soba se odda Odda se spalna soba poštenemu fantu. Vprašajte na 1068 Addison Rd. (138) Delo išče Ženska išče delo za pomivanje posode v restavrantu, ali za kuhanje in čiščenje. Vprašajte Mary Intihar, 643 E. 160. St. -(137) Soba se odda Odda se soba za enega fanta. Vprašajte na 1170 Eddison Rd. (137) Beer Barrell Inn Vsak petek ribja pečenka, ob sobotah kokošja večerja ter godba za ples. Se priporočamo. Frank in Martina Hribar 16000 Waterloo Rd. , (Thur. June 19) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEmnore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE NU AVTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fender Je. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC __O Len vlile 3830._ FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviranio ribjo pečenko ENdicott 9S59 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderaon 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vaiuga avtomobila. Delo točno in dobro. .»j Skule postavil lepo kamenjto cerkev in volil samostanu svoj dedni dvor, so prva poslopja zgradili iz brun; le-ta so pred tridesetimi leti pogorela. Tedanja opatinja gospa Audhild je začela samostan znova graditi iz kamena; iz njenega časa je bilo več popravil na cerkvi in na lepem samostanskem poslopju. Odpotovala je tudi v Tart na Burgundskem h generalnemu kapitlju v matičnem samostanu njihovega reda, in s tega potovanja je prinesla idomov prekrasni slonokoščeni stolp, ki je stal v prezbiteriju blizu velikega oltarja — dostojno bivališče za Gospodovo telo, najlepši okras cčrkve ter ponos in največja ljubezen nun. Gospa Audhild je umrla v najlepšem sluhu pobožnosti in kreposti, toda njeno nerazumno gospodarstvo pri zidanju in nespametno kupovanje in. prodajanje zemljišč je prizadejalo samostanu hudo škodo, ki jo kes-nejše opatinje niso mogle popraviti. Po kakšnem naključju je Sira Eiliv prišel tjakaj za duhovnika in oskrbnika, ni Kristina nikdar izvedela; toliko je pa le posnela, da so tako opatinja kot sestre svetnega duhovnika precej sprejele z nejevoljo in nezaupanjem. Dolžnost Sira Eiliva na Reinu je obstajala v tem, da je bil nunam za duhovnika in spovednika, da je skušal povečati dohodek samostan- skih posestev in spraviti v red denarne zadeve, pri tem pa je moral priznavati opatinji vrhovno oblast, sestram pravico do samoupi-ave, opatu iz Tau-tre pravico do nadzorstva, z drugim duhovnikom pri cerkvi, menihom iz Tautre, pa živeti v prijateljstvu. Res da sta mu ze prav prišla njegova starost in , sloves neomadeževanega, čednostnega življenja, ponižne bogahoječnosti in znanja ne samo kanonskega prava, marveč tudi deželskih postav, kljub temu pa'je moral biti v vsem svojem početju skrajo (previden. (Dalje prihodnjič) Še vedno na vodilnem mestu! }J$rlai4Uiire BltliWg'i^ Th« Chllllm Colli ir«l» | AAI III k ■ I COLD-WALL i [gjF i 1 6 8/10 cu*ft> siz* I™ New low Price —r-jr ragi H '' $180 75 @ if Drujri mcdeli cd $99.95 naprej fr|gsHl P UJ "^BlH Pridite in oelejte si Frigidaire, WWS&/iiii»n iibini iwWWB ki 'e cdina> k->er EE "Vila I^^^hHI ohrani tako dclgo varna in sveža. Velika diužinska velikcst, skorc sedem čevljev vispka, sedaj samo $127-75 LAHKA MESEČNA ODPLAČILA. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 East 185th St JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI III—KRIŽ priporoča: Kegljišča in balincarske pirostore Vsako soboto imamo najete izvežbane godbenike —Domača zabava za vse— PODPIRAJTE SVOJO USTANOVO! ŽENINI IN NEVESTE! DEKLETA IN ŽENE! |Ali veste, da si boste prištedile precej denarja, če si naročite! j2& bodočo zimo fino STERLING SUKNJO ali FUR-COAT-inaravnost iz tovarne? Sedaj na Will-Call I STERLING SOKNJE so od......$14.50 naprej ! FUR-COATS so od ..............$69.00 naprej Ne odlašajte,'Samo me pokličite BENNO B. LEUSTIG [ENdicott 850€ 1034 Addison Road ENdicott 3426\ Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson 06# M took. i»isTer' sSkp^ /teep cooLW - DOBITE VETERNICO V OKNO — Kadar ste enkrat rabili veternico v oknu, doma ali v uradu, se boste kesali, ker je niste dobili že prej. Veternica v oknu izžene zatohel, mrtev zrak in potegne svež, okrep-čilen zrak od zunaj! Ako se ga rabi v spalnici ponoči, kmalu zniža toploto za celih 10 stopinj! Ponoči ali podnevi pomeni prenosljiva veternica za okno blažilno udobnost. Vtaknete jo v katerikoli okno. Malo stane in je poceni obratovati. RABITE HLADILNIK ZA SOBO — Sobni hladilnik v vaši hiši ali v uradu vam da največjo udobnost poleti. Ohladi zrak, ki ga dihate do ravno prave toplote, odstrani izvišno mokroto, počisti prah, uniči bacile. Kroži hladen zrak! Pomaga vam, da ste sveži in sposobni za delo ali igro. Pomaga k zdravju. Olajša trpečim od mrzlice in naduhe. Se lahko dene v vsako sobo in sobni hladilnik omogoča, da so vrata in okna zaprta tudi v liajbolj vročem vremenu ter ne dovo'i prihod nesnagi in hrupu. Radi informacij clede veternic za okno, poletnega hladu v sobi in prezračenja, brea obveznosti od vaše strani, pokličite PRospect 5522 VEČ ELEKTRIKE KO PORABITE, CENEJŠA VAM p-R ID £ ^TVWTVTVTVTVT Zdaj se ji je zdelo, da vidi svojo dušo v teh letih; le-ta je živela, kakor živijo ljudje po kmetijah v zadnji trudapolni polovici poletja, kadar se preselijo iz velike izbe in stanujejo zgoraj na podstrešju. Tedaj ves božji dan hodijo in tekajo mimo zimske izbe, pa se nihče nikdar ne domisli, da bi stopil vanjo, čeprav je treba pritisniti samo na kljuko in odpreti vrata. In kadar ima navsezadnje človek nekega dne kaj opraviti v njej, mu je izba s svojim vonjem po samoti in pokoju tuja in malone praznična. Toda medtem ko je govorila s tem človekom, ki je bil zadnja živa priča usodne igre med setvijo in žetvijo v njenem življenju z rajnikom — se ji je zazdelo, da je zdaj dospela tako daleč, da more na nov način gledati na svoje življenje: kakor če pride človek vrh gore nad domačo srenjo, kjer še nikdar ni bil, ter se jame odon-dod razgledovati po rodni dolini. Saj pozna sleherno kmetijo in sleherni plot, sleherni grm in sleherni potok, pa se mu vendarle zdi, da prvič vidi, kako je vse razvrščeno na tem kosu zemlje, kjer leži domača srenja. In iz tega novega razgleda so bile Kristini kar nenadoma prišle besede, ki niso raztopile samo njenih grenkih Er-lendu storjenih očitkov, marveč tudi njeno bojazen za njegovo dušo, ki je v nagli smrti odšla odtod. Mržnje ni nikdar poznal; zdaj je to videla, Bog pa je to vsekdar videl. Nazadnje je torej dospela tako daleč, da je gledala na svoje življenje kakor z najvišjega sedla gorske zaseke. Odslej jo bo pot vodila v temno dolino, poprej pa je bila še deležna milosti spoznanja, da v samoti samostana in ob vratih smrti čaka nanjo nekdo, ki vedno tako gleda na življenje ljudi, kot se nam vidijo človeške srenje z visokih gora. On vedno vidi greh in skrb in ljubezen in mržnjo v srcih, kot vidimo bogate dvore in revne koče, valujoče njive in ledine, in vse to leži na isti zemlji. Prišel je na svet, njegove noge so prepotovale dežele ljudi, prebival je v gradovih in kočah, zbral je skrbi in grehe visokih in nizkih ljudi ter jih dvignil s seboj na križ. Ne mo- » m » m » m « m r m # m je sreče in objestnosti, temveč moje grehe in skrbi, o sladki moj Gospod —. Ozrla se je kvišku, tja gori, kjer je bilo postavljeno razpelo, v vrtoglavi višini pod slavolokom. —Ko je jutranje sonce vžiga-lo visoke pisane šipe daleč notri med stebrovjem prezbiteri-ja ter je blesk kakor lesket modrih, rdečih, rjavih in zelenih draguljev zatemnjeval svetlobo sveč na oltarju in sijaj zlate skrinje za njim, je zaslišala Kristina zadnjo vigilijo — zor-nico. Vedela je, da berila pri tej službi božji govore o čudežnih ozdravljenjih, ki jih je Bog izvršil po svojem zvestem vitezu, kralju Olafu Haraldssonu. Tedaj je dvignila bolnega otroka tuje matere kvišku in začela moliti za njegovo ozdravljenje. Toda zaradi dolgega bivanja v cerkvi je bila tako premraže-na, da so ji zobje šklepetali, in od posta je bila vsa onemogla. Vonj po mnogih ljudeh in dušeča izparina bolnikov in ubožcev sta se mešala z dimom vo-ščenk ter se čudno mastno, vlažno in težko spuščala na klečeče ljudi, mrzlo v mrzlem jutru. Toda neka debela, prijazna in pobožna kmetica, ki je sedela ob vznožju stebra tik za Kristino ter po malem dremala — sedela je na medvedji koži, z drugo pa je imela pokrito svojo hromo nogo — se je prebudila in potegnila Kristinino trudno glavo v svoje široko naročje: "Odpočij se zdaj malo, sestra — ti bo prav prišlo, mislim— Kristina je zaspala v naročju tuje žene in sanjala: Stopila je čez prag stare zimske hiše doma. Bila je mlada in neporočena, zakaj videla je svoje debele, rjave kite, ki so ji padale na prsi. Bila je z Erlen-dom, zakaj ta se je pravkar vzravnal, ko je sklgnjen stopil pred njo skozi vfata. Ob ognjišču je sedela njen oče in nasajal puščice — na kolenih mu je ležalo več svežnjev tenkih tetiv, na obeh straneh pa je imel poleg sebe na klopi nakopičene strelice in ostružene ročaje Tisti mah, ko sta z Er-lendom stopila noter, se je sklonil nad žerjavico, da bi vzel iz nje trinožno železno kožico, v kateri je vedno topil smolo. Toda naglo je umaknil roko, jo otresal nekaj časa po zraku, vtaknil nato opečene prste v usta ter jih jel sesati, medtem pa je obrnil glavo proti njej in Erlendu ter ju gledal z nagr-bančenim čelom in s smehljajem °koli ustnic. Tedaj se je zbudila, po obrazu mokra od solz. Med veliko mašo, ko je nadškof sam opravljal službo božjo pred glavnim oltarjem, je ležala na kolenih. Oblaki kadila so valovili skozi bučečo cerkev, v kateri sta se zdaj zlivala pisana sončna luč in žar voščenih sveč, prijetni vonj kadila se je širil in zagrinjal duh ubo-štva in bolezni. S srcem, ki je bilo tako polno čustva povezanosti s tropom siromakov in bolnikov, med katere jo je bil Bog postavil, da bi ji bilo skoraj ppčilo, je molila v opojnosti sestrske nežnosti za vse, ki so bili z "njo vred ubogi in ki so tako trpeli, kot je sama nekoč trpela. "Vstanem, poj dem k Očetu svojemu —." VI Samostan je stal na nizkem griču v bližini fjorda, tako da je bučanje valovja, ki se je zaganjalo v obrežje, skoraj pri slehernem vetru zaglušilo šum j V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA John Cimperman ki nas je za vedno zapustil 12. junija, 1940. Vse prekmalu angel smrti Te poljubil Je, objel, od tedaj smo vsi potrti, nihče nas ni več vesel. Spavaj mirno, nam predragi, iz raja se na nas ozri, 1 reci nam: "Saj tukaj abrani enkrat bomo zopet vsi!" Žalujoči ostali: OTROCI Cleveland, O., 12. junija, 1941. borovega gozda, ki je na severni in zapadni strani pokrival pobočja hriba ter zastiral razgled doli proti morju. Tistikrat, ko sta z Erlendom jadrala tod mimo, je Kristina videla, kako moli iznad gozda cerkveni stolp, toda božje poti v ta samostan, ki jo je ustanovila njena prababica, nista nikdar opravila, čeprav je |Er-lend nekajkrat čutil, da je to dolžan storiti. Kristina ni pri reinskem samostnu nikdar stopila na suho, preden ni za vedno prišla semkaj. Poprej je mislila, da bo življenje tukaj takšno, kot ga je poznala iz ženskih samostanov v Oslu ali na Bakku, toda bilo je vse drugačno in irmogo mirnejše. Tukaj so sestre resnično umrle za ta svet. Opatinja gospa Ragnhild se je ponašala s tem, da že pet let ni bila v mestu, in prav tako dolgo tudi nobena izmed redovnic ni prestopila meje samostanskega zemljišča. Otrok tukaj niso sprejemali v vzgojo, in tisti čas, ko je Kri-. stina prišla v Rein, tudi nobene novinke ni bilo v samostanu; odkar je zadnja devica prosila , za sprejem v to sestrstvo, je . preteklo že toliko Časa, da je bila najmlajša izmed njih, sestra Borghild Marcellina, že . šest let preoblečena. Najmlaj-. ša po letih je bila sestra Turid, . njo pa je v njenem šestem letu . poslal semkaj njen ded, duhov-. nik Klemensove cerkve, zelo strog in resen mož; otrok je , imel že od rojstva pokvečene L roke in tudi sicer je bila neko-. liko pohabljena, tako da so jo . takoj posvetili, brž ko je dose-. gla predpisano starost. Sedaj j ji je bilo trideset let, bila je hu-t do bolehna, toda imela je mil j obraz, in Kristina je od prvega : dne, ko je prišla v samostan, s t posebno vnemo stregla tej se-> .stri, zakaj zdelo se ji je, da jo j sestra Turid spominja na njeno lastno sestro Ulvhildo, ki je tako mlada umrla. 1 Sira Eiliv je sicer menil, da 2 nizek rod ne sme biti zapreka i za sprejem devic, ki prihajajo - semkaj, da bi služile Bogu. f Kljub temu pa se je tako na-1 ključilo, da so že od ustanovitve prihajale v reinski samostan i mogočnih in odličnih gospodov - skoraj samo hčere ali vdove / iz trondhjemskega okrožja. To-i da med hudimi in nemirnimi - časi, ki jih je država prebila po 5 smrti blaženega kralja Haako- - na Haalegga, je pobožnost med - deželskimi-velikaši najbrž hudo i popustila — zdaj so silile med i redovnice predvsem hčere me- - ščanov in premožnih kmetov. ) Te pa so, rajši odhajale v Bak-, ke, kjer so se mnoge izmed njih i svoj čas vzgajale v bogaboje-) čem duhu in gospodinjstvu in i kjer so bile sestre bolj njim - anakega rodu, tam tudi klavzu- - ra ni bila tako stroga in samostan ni stal tako čisto. na sa- - mem. Sicer Kristina ni imela pogo- - sto prilike, da bi se kaj pogovo- - rila s Sira Eilivom, in kaj kma-; lu se je prepričala, da je du- - hovnikova služba v samostanu - naporna in hkrati težavna. Če-i prav je bil Rein bogat samo- ■ stan in je bilo v sestrstvu ko-i maj polovico toliko redovnic, • kot bi jih moglo živeti od usta-! nove, je bilo njegovo premože- ■ nje v velikem neredu, tako da je le s težavo kril svoje stroške. Zadnje tri opatinje so bile mnogo bolj pobožne kot v posvetnih stvareh izkušene žene. In kljub temu so se s svojimi redovnicami najodločneje z vsemi štirimi branile, da bi se podvrgle nadškofu — niti njegovih očetovsko dobrohotnih nasvetov niso marale poslušati. In redovniki iz Tautre in Munka-buja, duhovniki njihove cerkve, so bili vselej stari možje, da bi ne nastale kake zlobne govorice, vendar pa so le srednje dobro upravljali posvetno premo- jženje samostana. Ko je kralj SLOV. DEL DOM 15335 Waterloo Rd. Točilnici: 4 Vsak petek se servira okusno ribjo pečenko Godba in ples Kako se dobi poletno udobnost Tke Čslecfaical £eaaue