MLAD9 JUTRO
6t. 5. V^ Ljubljani, 4. februarja 1940 Leto XI.
ciricît^ko življenje povest a stikam!
Številni oestroharvni lepaki, • katerimi je cirkus Hawkins naznanjal svoj novi spored, so razgibali zanimanje meščanov in vstopnice sa otvoritveno predstavo so bile razprodane že nekaj časa prej. Ko je Simson r a zaveso opazoval množico gledalcev, je bil zadovoljen Gotovo, le nekaj tako dobro obiskanih predstav in cirkus bi si temeljito opomogel; toda to Svm.sona ni zanimalo, njegove misli so bile drugje. Ko bi g« kdo poeluial bi bil sliàal, ka-
ko je ▼ hudobnem nasmehu zamrmral: »Nocoj se bo tehtnica usode prevesila v mojo korist Jutri sem že vodja tega podjetja!«
Razpoloženje gledalcev se je stopnjevalo od točke do točke pestrega sporeda. ki se je odvijal hitro in brez nepotrebnih odmorov. V edinem daljšem odmoru, ki je bil določen že v samem sporedu, so sedaj uslužbenci brž sestavljali tirno napravo. Pod vodstvom Simsona je sestavljanje šlo urno izpod rok in poslovodja ni zamudil priložnosti, da ne bi delavce vedno znova opozarjal, naj posamezne dele skrbno spne-jo, češ saj gre za življenje in smrt
Jerryju, ki je ob vhodu v pozornico opazoval Simsonovo vnemo, je bilo sedaj skoraj žal, da mu v zadnjem času ni mogel prav zaupati Kaj mu na njem ni ugajalo, prav za prav sam ni vedel, sedaj pa je bil že kar prepričan, da mu je delal krivico. V tem premišljevanju ga je z-motilo brnenje zvoncev po šotoru. Zamolkli udarci na gong so naznanili nadaljevanje predstave in cirkuški služabniki so se naglo postavili pred vhodom v dve vrsti Godba je za-
igrala čvrslo Eoraïnlco. Te žico pričakovani trenutek je nastopil in nasmejan je vstopil na pozornico Hawkins. Pozdravilo ga je oglušujoče ploskanje in klicanje. Ko se je zahvalil za pozdra-
ve na vse strani, Je odvrgel svoj p1ai& Trenutek je še postal, osvetljen od križnih pramenov svetlobe, v svoji tes-no se prilegajoči športni obleki
IZ KRAJEV, KJER ŽIVIJO SLOVENCI
A, Au
Rezila in Reziiani
Vzemiva v roke zemljevid, poiščiva najzahodnejše pokrajine, v katerih do-mujejo Slovenci, in se odločiva, da obiščeva v duhu najbolj zapuščen in najmanj poznan slovenski obmejni kot — Rezijo.
Pojdiva ob Soči navzgor do ovinka, * katerim seže ta »brhka hči planin« v •vojem zgornjem teku najdalj proti zapadu. Tu stoji prijazna vas Žaga. Z desne strani priteče v Sočo Učeja. Napotiva se ob njej proti zapadu. Dolina je tesna, steza je ozka, zato pa toliko bolj raztegnjena v daljavo. Samotne hiše so redke, več je senikov. Tu di planine za živino se vrste. Po osmih dolgih urah dospeva v Rezijo, lepo dolino, ki so jo gorski velikani ujeli v svojo sredo. Na jugu stoje Mužci, na vzhodu straži Kanin s svojimi sosedi, na severu Kolk, Tolsti in Lomniški vrh. Le na zapad je dolina odprta in se steka v dolino Bele, v katero odvaja Rezijanski potok vodo.
Mala je Rezija. V njej so vasi Ra-venca, Rušče, Njiva, Osejani. Stolbi-ca. Korita in še nekateri manjši krajL Malo je Rezijanov, niti ne 5000, toda preveč jih je za tisto bore malo kruha, krompirja, korenja in fižola, ki ga daje ro-Jo rodovitna rezijanska zemlja. Zato živijo Rezijani trdo in skromno. Največ jih gre v druge kraje, od vasi do vasi, od hiše do hiše, kjer si s trdim delom pošteno služijo kruh. Rezi-jan je znajdljiv, nadarjen in skromen. 2enske pobirajo stare cunje in kosti za igle in sukanec, moški vežejo lončeno posodo, popravljajo dežnike, brusijo britve in nože, cinijo preluknjano pločevinasto posodo, krpajo kotliče itd. Po sejmih prodajajo lonce in trgujejo z razno drobnarijo. Težavna je Rezija-nova pot po svetu, ker mora povsod vlačiti s seboj težko breme. Kadar se vrača domov z zaslužkom, se obloži z živili
Svoj domači kraj ljubi nad vse. Morda ravno zato, ker ga mora tolikokrat zapustiti. Tujina mu je neprijazna.
Pripovedovali so mi, da je nekoč vzel Rezijan svojega sina. ki je bil še otrok, na pot v svet Nenadoma mu je daleč z doma obolel in umrl. Nesrečni oče je prikril ljudem sinovo smrt, naložil skrivaj mrtvega otroka v krošnjo in nesel dva in pol dni daleč to žar lostno breme, da je prišel v Rezijo, kjer ga je pokopal v domači zemlji.
Mnogi Rezijani se naselijo v raznih poklicih tudi v bližnje in daljne trge in mesta, kjer dobro uspevajo, ker so žilavi in skromni.
Rezijansko narečje je bogato in starinsko. Razvilo in ohranilo se je precej ločeno od sosednih. Temu je gotovo ▼ največji meri kriva lega doline, ločene od ostalega sveta. Nekateri domnevajo, da se za to razliko skrivajo tudi zgodovinski vzroki, češ, da se Rezijani niso naselili v te kraje istočasno z ostalimi Slovenci ter, da so vse svoje posebnosti jezika in življenja prinesli ie s seboj.
Ne bova raziskavala, kaj je resnica. Res je, da so Rezijani morda nekoliko temnejše polti in navadno tudi bolj črnih las kot ostali Slovenci. Po značaju veljajo pri nas kot ljudje precej nagle jeze.
Spominjam se neke zgodbe o Režijami, loncih in toči
Rezijan je razpostavil na sejmu svoje lonce in jih prodajal. Zdajci se usuje debela toča in začne klestiti po njih, da se po vrsti spreminjajo v črepinje. Ko obupani možakar vidi, da ne more rešiti blaga ter da mu bo toča požrla ves zaslužek, noče onemogel in miren gledati tega prizora Ves besen skoči med lonce, začne jih z nogami drobiti na drobne kose in groziti toči:
»Če je že tako, jih ne boš ti, ampak jazi«
ZA MLADE ŠPORTNIKE
i na ledu
Smo »redi najlepše rime in prostrana smučišča izvabljajo staro in mlado * objem zdravega in živega športnega ▼esclja Pa tudi gladke ledene ploskve pridobivajo leto za letom večje število obiskovalcev V zadnjih letih se je pri naa ponekod, predvsem v Ljubljani, že uveljavil tudi hokej na ledu, zvrst dr-•ainega športa, nekak nogomet na ledu.
Hokej na ledu pa že stavlja na drsalca zlasti glede opreme precej zahter: čevlji, varovalke za noge in prave palice niso ceneni predmeti Toda vse to tudi ni vedno potrebno in se da najti zanje cenejši in za naše veselje enakovreden nadomestek.
Stara sprehajalna palica z zakrivljenim držajem nam bo dobro nadom»*
etfla pravo, vsem predpisom odgovarjajočo palico Ce se bojimo, da bi preveč trpele naše piščali, si ovijemo okoli nog primerno urezan kos lepenke. Se učinkovitejše nas bo zaščitil ovoj iz pletene slame.
Pri igri ne uporabljajmo gumijaste
žoge, ker odleti po vsakem udarcu predaleč. Okrogel ali vsaj približno okrogel kos lesa (glej sliki) nam bo bolje služil, le dovolj težak mora biti, da drsi po ledu.
Ce je število igralcev dovolj veliko, se razdelijo v dve stranki, ki igrata druga proti drugi. Upoštevanje kakšnih posebnih igralnih pravil pri tem ni potrebno. Da je igra kolikor toliko živahna, morajo biti vsi igralci dobri drsalci. Kakor pri nogometu se na obeh koncih označijo vrata, ki pa so pri hokeju na ledu neprimerno manjša kakor
pri drugfh podobnih igrah Vsaka vrata brani vratar, ki mora imeti drsalke, čeprav se nikdar не »me preveč oddaljiti od svojega prostora Ni pa nujno, da bi morai imeti drsalke tudi sodnik. Na naši prvi sliki (—a—) otvarja igro sodnik s twn, da vrže »žogo« na ledno ploskev. Predno »žoga« ne pade na ied, se je ne sme nihče dotakniti, igralca na sliki, ki čakata na padec »žoge« sta si zavarovala noge eden s slamo, drugi z varovalkami iz lepenke Na drugi sliki (—b—) pa eden izmed igralcev sploh nima posebej zavarovanih nog, ker računa, da ga bodo zadostno varovali visoki čevlji. Slika nam kaže prizor pred vrati Vrata so označena z opeko Ce število igralcev ni zadostno, da bi igrali na dve strani, se lahko igra tudi samo na ena vrats V tem pnmeru dobi vratar pomagača. fi.ko da se obramba preveč ne utrudi.
Ml - Ne — dijakinja:
Pzgumni Janeze' In sestrica Mati & k®
Nastalo je pomladno jutro Petelini so bili že odpeli, na gore je posijalo •once, le raztresena vas na osojnem pobočju je bila še v senci
Za pisanim poljem, za cvetnim! livadami in lokami je stala pod temno-scnčnatiin hrastovim gozdom napol podrta koča ubogega rudarja Janeza Koča ni bila njegova, ampak je bila last bogatega trgovca in krčmarja iz vasi, ki ni imel usmiljenja z revnimi ter je bil po tej svoji lastnosti znan daleč naokoli
V koči je ležala na borni postelji bleda in bolna žena rudarja Janeza. Ob postelji sta lačna stala njena otroka: desetletni Janezek in petletna Marje-tka, ki je ves čas prosila mamo kruha. S pojemajočim glasom jo je mirila mati, končno pa je rekla sinku naj gre prosit kruha v vas. Janezek je odšel.
Ko se je pa čez uro vrnil je imel polne roke kruha in v žepu mu je žven-ketal denar. Toda njegov pogled je bil žalosten, lica so bila objokana
»Mati, mati,« je zaihtel, »oče }e mrtev Ponesrečil se je v rovu. Dali so mi ta denar, ki bi ga moral še dobiti za svoje delo. In krčmar mi je rekel naj ac v kratkem izselimo, ker sedaj nam
ne bo imel kdo sli žiti denarja bo prišel...« Dalje ni mogel, kti mu je jok stisnil grlo
Žalostno je bilo ta dan v koči Janezek je venomer mislil na o- ta, ki je moral hoditi vsek dan \ rov in ki se je zvečer z m učen vračal Živci je le v temi. belega dne m videl. Tudi v temi je urnrl ..
Kruh je ležal nedotaknjen mizi in novci so bili zakotaljem po tich.
Drugi dan je prišel k ženi krčmar in zahteval naj se takoj izse;ijo Z zad njim naporom si je žena izprosila, da bi smela vsaj umreti v koči. Dovohi ji je ker je videl, da bo uboga icna v ne kaj dneh umrla.
Ko je mati umrla In ko so jo zegreh li v zemljo je Janezek spoznal kakšen siromak je postal. Sedaj je imel le še sestrico. Žalosten jo jc objel in se vrnil z njo v nekdanji dom Tam si j; zavezal culico, prijel sestrico za roko in odšla sta v širni svet sama. žalostna in zapuščena — dve siroti brez staršev.
Hodila sta po svetu in se preziv'ïala t. miloščino. Tako jc minilo nnogo let Nekega dne ko sta spet keeiila po črnem gozdu, sta se zgubila. Mnogo
bkuu* , \i.ч жжтмвктттшттшл
ôesa fta tavafa Ko sta Izgubfla 2e vso nadu. sta zagicuaia pred seboj veliča etcn grad Okoli giadu je bil krasen vrt. V gradu sta pa živela kralj m kra Ijica ki sta imela kot pomladni cvet lepo hčerko Kožico
Rtt sta se približala gradu sta opazila nenavaden prizor Pred gradom se je sprehajala kraljična Rožica s svojimi gospodičnami Oblečena je bila v rumeno svileno oblačilo z ziatožhatni rumeno svileno oblačilo z zlatožoltni-podlesek, za pasom pa šop krvavorde-čih jagod Tako okinčana je hodila vesela sem ter tja, ko se jc zgodilo ne kaj groznega Na Rožico so planili razbojniki in jo odpeljali v gozd.
Zaman ga je dal kralj preiskati, Rožice niso našli Janezku se je uboga Rožica smilila. Sel je k žalostnemu kra lju in ga prosil, če bi smela ostati pri njih njegova sestra medtem, ko bi šel on iskat Rožico Kralj je v to privolil Dolgo je hodil Janezek Ko je legla noč je še vedno taval po gozdu Kar naenkrat pa je zagledal pred seboj drobno luč. Ko je prišel bliže je opazil, da stoji pred staro kolibo. Že je hotel potrkati, ko se odpro vrata in lz hiše stopi dvanajst razbojnikov in nji-
Мал cai
M.iauuv Puvlek . il prikupen deček Njegov strupe jezik je čestokrat povzročil, da so si fantiči skočili v lase. To pa je bil povod, da so se vsi uvidevnejši dečki začeli izogibati jezikavega prepirljive».
Bilo je neko dopoldne med učnim odmorom Učenci se v gručah razbeže po širnem šolskem vrtu. Tam skačejo in kričijo vse vprek.
Pavlek se zaleti pod mogočno staro hruéko, okrog katere je svet precej dvignjen. Tam se nasloni na deblo in zakriči po vrtu:
»Kdo je toliko moža, da se upa z menoj igrat? Halo, ha lo!«
Dečki se sicer ozrejo v kričača, toda niti eden ne gre v njegovo bližino.
»Hej slabiči,« začne zbadati Pavlek. »Torej nihče se ne drzne k meni. Na to sem pa res ponosen. Zdaj vsaj vem, da sem kar pravi junak!«
7*dnH- brsede čuje tud' učite'], ki prav tedaj stopi iz svoje sobe med
hov poglavar ZaVlenffl so vrata tn odšli. Ko je zaiuri njihov korak v gozdu se je Janezek z vso silo uprl v stara vrata ki so pod njegovo težo odnehala in se z velikim truščein podrla Janezek je kmalu našel ubogo Rožico, ki je bila privezana z debelo verigo k zidu. bedela jc na kameni tih tleh in milo jokala Janezek ji je povedal, da ji noče nič žalega — nasprotno prišel jo je rešiti. Kraljična je bila tega zelo vesela. Ko jo je Janezek rešil, jo je odpeljal k njenemu očetu v grad.
Kralj jc bil Rožice zelo vesel, Janezku pa hvaležen, da mu je reéil hčerko — edinko Določil je tudi, da bo Janezek njegov naslednik.
In res ...
Ko je stari krafj umrl, sta se Janezek in Rožica poročila. Janezek, ki je z Rožico vladal zelo srečno je postal kralj, ki je bil po svoji dobroti znan po mnogih deželah.
Vladal je pa zato tako dobro hi pr»-vično s svojimi državljani, ker je sam okusil vse bridkosti življenja, ko je živel kot majhno dete v koči nad vasjo in ko je hodil leta in leta z Marjetic« po svetu.
gručo učencev. Z gihom roke pozo»« Pavleka k sebi in ga vpraša:
»Pavlek, ali veš tisto basen o ko®-lu?«
»Ne vem. gospod učitelja »Torej čuj! Konj, krava, tele in ovca so se pasli gori na planini Ko so ae zadostno naužili sočne trave, so se podali v stajo k počitku in skupnemu po-menku. Kmalu nato pa prismrdi za njimi še kozel. Kakor bi trenil, zbežijo vse štiri živali iz staje in puste kozla samega.
Kozel to videč, se bahato izprsi in
zamekeče zaničljivo:
»Oj ti plašljivčki, kako se me boje! Zdaj pač vem, da sem med vsemi najmočnejši jazi«
Konj mu pa zabrusi skozi okno; »Reva, kako se motiš 1 Ni nas pregnala tvoja moč, nego tvoj smrad!«
Tej povestici se vsi učenci glasno za-smejijo Učitelj pa položi roko na Pa vleko vo ramoi
F - m k a zel
»Saj ne boš zameril Pavlek, aH temu kozlu si ti v nekem oziru kar precej sličen. Tudi ti si namreč domišljal, da se te zaradi tvoje moči vse boji. Pa se prav tako motiš, kakor se je kozel. Ne tvoja moč, nego tvoj strupeni
Jezite, ïvoje pikre zbadljivke, fo ]e ft-sto, radi česar sc te vsi pametni učca-ci izogibajo, in prav unajol«
Dečk i iznova prasnejo v smeh. Par-lek pa stoji kakor na žrjavici. AJi se je potem skušal kaj poboljšati? Bog ve_4
Ivan Dodič: Korenov K
V prijetni kotllnici sredi gorske planote leži zakotna vas Vrtača. Hiše čepe ob robu kotline, kot piščeta okoli koklje. Tu je zemlja dragocena in ne kaže postavljati hiš sredi najlepših njiv.
Strme senožeti so pogrnjene nad vasjo. Skozi vas drži slaba, kamnita cesta mimo Korenove domačije, kjer je zrasel Klemen. Dve uri je do cerkve in šole Življenje v teh krajih je trdo in zahteva od ljudi več naporov kot T dolini.
V takem okolju In ob udarcih očetovega kladiva je doraščal Klemen.
Vse je kazalo, da bo Klemen, Korenov deveti otrok, postal fant od fare. Dvanajstleten je stopil prvič čez šolski prag. V šolo je hodil samo teden dni.
Stari Koren je popustil delo In stopil v šolo, da bi izvedel, zakaj so njegovega Klemena nagnali domov.
»Vse bo pobil, kar dobi v roko, vse poškoduje. Prvi dan je pretepel kar tri učence, včeraj pa je polomil klop«, je pojasnil učitelj Klemenovemu očetu. »Močan je kot hrust. Ker je tako oddaljen, ga niti ne moremo siliti ▼ šolo.«
Koren se je zahvalil učitelju. Kaj ta-
kega ni pričakoval od navidez mirnega fanta.
Otožen je stopal oče domov in premišljeval o Klemenu »Zdaj vsaj vem, da fant ni za šolo. Same pritožbe aem moral poslušati o njem,« je peklo očeta.
Ko Je stopil Koren na domači prag, je dejal Klemenu: »Za kovača se bol učili« »Prav rad, oče I Sola itak ni zame, tam je vse preotročje,« se je odrezal Klemen. »Jutri bova začela«, je dodal oče. »Jaz te naučim kozjih molitvici« Mel si je roki in pognal meh, da so iskre letele pod ožgani strop.
Klemen se uči
Precej vode je preteklo v potoku, pod kovačijo, p redno jc Klemen itial, kar je bilo treba. Nekega dne pa j« oče držal na nakovalu razbeljeno železo . Klemen je z vso močjo udrihal po železu z največjim kladivom, da )e donelo po vsej planoti
»Ta fant je pa od sile I Kdo ga bo krotil, ko do raste?«, so tuhtali starci.
k) so čuvali domove v poletnih dneK. Drugi vaščani so se zgubili po rovtih in njivah, kovač pa je imel delo doma. Zdaj je bilo treba temu podkovati konja. zdaj temu okovati voz, ali popr*-Titi kolo.
Klemen je udrihal in ni gledal kara mahne. »Stoj. no, Klemen!« je zaustavil kovač sina »Zdi se mi, da si tnalo zabil že globoko v zemljo.«
Klemen je prenehal in debelo zijal. Oče ga je srepo pogledal iznad očal in se jezil: »Samo še nakovalo gleda iz «emlje in ti ničesar ne opaziš?!«
»Nekaj se mi je zdelo, da ni prav,« »e je opravičeval Klemen. »Fant, kaj bo iz tebe, za šolo nisi, za kovača si pa premočan? Samo za škodo si pri hiši, pa prav za nič drugega.« se je to-gotil kovač »Po svetu moraš, doma nisi za rabo.«
Klemen je bil takoj pripravljen ubogati očeta. »Če moram, bom pa šel, samo eno željo mi še izpolnite!«
»Ce bo le v moji moči, je radovedno motril Koren svojega sina. »Kar povej, česa želišl«
Klemen je izbočil prša in dejal: »Tako veliko kladivo mi naredite, da ma bo tistale bukev za toporišče.«
»Kaj vendar misliš?« se je dobrodušno nasmejal oče. »Pol manjše bi zadostovalol Dobro, naredim ti ga, samo če ga boš mogel nositi.«
Kadar bom utrujen, bom počival, mislil Klemen.
Klemen je dobil zaželeno kladivo, ki je bilo tako težko, da ga vol ne bi speljal v breg.
Drugo jutro je Klemen navezal culo in se odpravil po svetu. Po kratkem slovesu je dejal oče: »Srečno hodi, pa na dom ne pozabi!« Bratje in sestre so na pragu začudeno gledali Klemena, ki Je zavihtel ogromno kladivo na ramo in odrini! v svet Mati si je brisala solz ne oči in mu mahala v pozdrav. Klemen je zavil za hišo proti dolini. Se enkrat je pogledal proti ljubljeni domačiji, da bi si podobo svoje rojstne hiše bolj vtisnil v spomin. Izginil je za plotom.
(Dalje prihodnjič)
JUTROVČKI
• • •
Dragi stric Matici Na Finsko bi potovala Vem, da je dolga pot a izplačala bi se. Videla bi junake, ki tako požrtvovalno branijo svojo lepo domovino. Videla bi tudi, kako jim v teh težkih bojih pomaga smučarska umetnost pri obrambi rodne zemlje.
Erika Jaeger, Celje, drL real. gimn. L a razred.
Kateri dogodek je bil najbolj smešen v mojem življenju? Nekoč sem či-tal Jutro. Na prvi strani je bilo napisano: »Iz Osla poročajo«. Ker nisem vedel, da je Oslo mesto, sem mislil, da je to zagodel tiskarski škrat Smejal sem se na vse kriplje.
Pibernik Tone, učenec II. a razr. osn.
šole za Bežigradom.
Dragi stric Matici Če bi imela denar bi potovala v Indijol Najljubši učni predmet mi je zgodovina. V mojem življenju je bil najbolj smešen tale dogodek: nekega jutra sem videla, kako je moj bratec v spanju pljunil v zrak, misleč da je v mene. ker je sanjal, da mu jaz nagajam. Pozdravlja Te
Zdenka Špička, učenka II. razr. dekliške osn. šole v Celju.
Kam bi najrajši potoval, če bi imel denar? Če bi imel denar bi potoval, kajti potovanje veseli skoro vsakega človeka, tako veseli tudi mene.
Če bi mogel potovati, bi se mi spol-nilo ranlo upanje, ki sem ga skrival v najtemnejšem kotičku svojega srca.
Potovanje to je nekaj nedosegljivega za one, ki nimajo denarnih sredstev, med temi sem tudi jaz Nimam denarja, zato se ne more uresničiti moja največja želja, da bi odpotoval v Ameriko, ki se mi vidi obljubljena dežela Stoj!« Predaleč sem zažel, nikdar se mi to ne uresniči, moje sanje lete previsoko, kajti brez denarja se ne da v današnjih časih nič doseči.
Klešnik Tomo, dijak Središka ulica 12 Ljubi jana-Moste
Dragi stric matici Napisati Ti hočem zgodovino mojega rojstnega kraja Kamnika. V mestu se vidijo razvaline Malega gradu. V tem gradu je nekoč živela kraljica Veronika Veronika je bila hudobnega srca V tistem času pa so bili v mestu trije fantje, ki so bili novomaàniki, ter so nabirali darove od ljudi, da bi sezidali kapelico v tri nadstropja. Prišli so k Veroniki in jo prosili za dar. Veronika je odvrnila rekoč: »Zgubite se mi izpred oči Nočem vam dati daru. Rajši se pri tej priči izpre-menim v pol kače in pol človeka.« Ni dobro še izgovorila in Bog jo je kaznoval. Novomašniki pa so le zbrali toliko denarja, da so sezidali tri kapelice. Potem pa so imeli novo mašo vsak v svoji kapelici Ko je nekoč pasel pastirček ovce na Malem gradu se je priplazila ta pošast. Rekla mu je, da naj udari trikrat s šibo in se bo spremenila T kraljico. Pastirček jo je dvakrat uda-
ril in bila je tako grda da Je zbeSal.
Mesto Kamnik ima v grbu upodobljeno Veroniko v pol kače in pol člove^ ka Lepo^ Te pozdravlja
Griar Roman, dijak 1 d I dri reaL gimn. v Ljubljani
Dragi stric Matic/ Z zanimanjem sem prebral Tvoj natečaj Ojunačil sem se in sklenil, da odgovorim na drugo vprašanje Vprašaš kateri učni predmet mi je najljubši? Zgodovina mi še najbolj ugaja Uči nas, kaj se je godile po svetu pred nami in kako so se naii slavni predniki borili, da bi svojim potomcem priborili zlato svobodo. Zato vedno komaj čakam, da g. učitelj odloči: »Sedaj pa nekoliko zgodovine.« Zdi se mi kot lepa pravljica, da mi 4e moja babica ne zna povedati lepše. Lepe pozdrave Ti pošilja
Branko Kroflič, uč. lil. razr. Vrhnika.
Rešitev seetavlj^e
1. Naš mladi kralj Peter TL 2. Angleška prestolonaslcdnica Elizabeta. 3. Belgijski prestolonaslednik Baudouin. 4. Siamski kralj Ananda. 5. Miekey Rooney. ki ga mestni otroci dobro poznajo iz risanih filmov. 6. Slavna mlada filmska igralka Shirley Temple.
MagEčn! kvadrat IL
1	2 M	*	»
2 M	E	T	A
3	T		
4	A		
Besede pomenijo vodoravno in navpično: 1. kaznivo dejanje, 1 — 3. moto krstno ima, 4. teleana poškodba.
Rešitev dveh ugank
L
Zvonik, vsemir, prerez, oblak, potop, reka, t rs je, oves, veter, ptica. Ni vse zlato, kar se sveti.
il
angel — nagel
Reši ter enagi&nega kvadrata Г
1. Meta. 1 etan. I tank. 4 Anka.