Šfey. 156. POLITIČEN LIST ZR SLOVESI .-»s. ti Leto XXXII. flrsdnlitvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod {cz dvorliče and tiskarno). i urednikom je mogoče govoriti le od lv.—12. ure dopoldne. K.kopisi te ne vračajo; nefrankirana pisma •e ne sprejemajo. Vredalikega telefona iter. 74. V Iijubljatil, v torek, 12. julija 1904. Izhaja vsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: ia celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. V up ravništv« prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta !0 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. '"V'" Upravnlštvo je v Kopitarjevih ulicah štev. Viprejema naročnino, inserate in reklamacije I n » e r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolžin« 12 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, zs trlkril 9 b, za več kot trikrat S b. v reklamnih noticah stane enostopna garmondvrila 39 b, — Pr! večkratnem objavljenjn primeren popust. Upravnlškega telefona iter. z88. J Shod v Belokrajini. Lep je bil nedeljski dan za našo stranko v Belokrajini. Na Krvavčjem vrhu, središču med Semičem, Metliko, Suhorjem in Pod zemljem, se je na prostranem senčnatem Kofaltovem dvorišču zbralo krog 500 ljudi — zastopniki vseh slojev belokranjskega ljudstva. Kmečkemu ljudstvu na čelu so prišli vsi vrli okoliški župani; navzoča sta bila pa tudi metliški in črnomaljski župan; ž njima se je udeležilo tudi veliko število meščanov obeh mest, med njimi tudi več uradnikov in učiteljev. Priznati moramo, da bo se tudi nasprotniki taktno in dostojno obnašali. Shod se je vršil mirno in je ostavil pri vseh močan, trajen vtisek. Dvornega svetnika Š u k 1 j e j a jasno, gorke ljubezni do Belokrajine polno poročilo je vplivalo silno na vse zborovalce. Govorniku se je čutilo pri vsaki besedi, da ga ni, ki bi tako obvladal tamošnje železniško vprašanje, kakor on, in da ga tudi ni, ki bi se mogel meriti ž njim v resni, možati energiji, da se ugodno reši. Tudi ur. Krekove besede o poli-tiških razmerah na Kranjskem so sprejeli vsi z zanimanjem, naši somišljeniki navdušene, nasprotniki pa s priznanjem, da so vredne resnega premisleka. Moramo jim dati izpričevalo, da so si vkijub hudim politiškim borbam ohranili belokranjski meščani še največ samostojne sodbe izmed vseh liberalno mislečih meščanov na Kranjskem. Liberalci bo, to se ne d& tajiti; a liberalizem jim vendar ni zmedel toliko glave, da ne bi spoznali, da je splošni blagor več nego strankarstvo. Tudi v narodnem oziru so zanesljivi in odločni. Zapuščenost Belokrajine, pepeluške kranjske dežele, se najbolj kaže ▼ tem, da imajo ti, slovan»kega navdušenja navdani možje za svojega zastopnika vodi telja nemškutarske politike med nami, dr. Tavčarja. Shodu je predsedoval rosalniški župan g. M a t j a š i č. Resolucijo o belokrajinski železnici, ki jo je na koncu predlagal, so vsi soglasno sprejeli. Semiški župan g. Plut je nato predlagal, naj se izreče zahvala govornikoma ter zaupanje in soglasje drž. in dež. poslanoem katol.-narodna stranke. Tudi to se je brez ugovora sprejelo. V veselem navdušenju, ki ga jo zmožno samo živahno, plemenito belokrajinsko ljud stvo, so se zabavali zborovalci pri shodu. Metliški mladeniči so jim ubrano popevali. Nasprotniki bo bili pa tudi videti zadovoljni, nasprotni pač, a sovražni ne. Belokrajina je otvorila vrsto letošnjih poletnih shodov. Naj bi bili vsi tako častni in uspešni, kot jo bil ta._ Rusko-japonska vojska. Brzojavke o položaju na bojišču. Peterburg, 10. julija. Dopisnik »Birževih Vedomosti" brzojavlja iz Daši-Čava: Po praskah cb prelazih Motien in Dalin se je Kurokijeva armeda navidezna koncentrirala na črti Fenvan;"en - Siujan.' Glavne čete stoio pri Siujanu. Armada generala Oku jo zasedla pokrajine od morja pri Siunečenu do Siujana. Glavne njegovo čete stoje ob gorovju nasproti Kajčovu. Glavne japonske čete, ki tabora na dolgi črti od morja do Siujana, se nameravajo koncentrirati na eni točki, da prično odločilen boj. Dne 6. t. m. so se Japonci približali Kajčovu do 10 vitetejm- 80 pregnali naSe prednje straztf^er se približali do 5 vrst Kajčovu. Japonci korakajo brez topništva, kar dokazuje, kako težko prevažajo topove čez gorovja. Radi tega se tudi ne bo še tako kmalu •vršila odločilna bitka. Japonsko bojno meč cenijo na 80 do 100 bataljonov. Peterburg, 11. julija. Dopisnik ruske brzojavne agenture brzojavlja iz Ljaojana : Japonci močno vtrjujejo zasedene pre laze, iz česar sklepajo, da bodo Japonoi pričeli z dtfenzivn, torej bi bilo prodiranje proti Ljaojanu in Mukdenu le navidezno. Tokio, 11. julija. General Kuroki poroča: Dne 6. t. m. je pregnal naš oddelek 300 ruskih konjenikov iz Hsienčana, 30 milj severnovzhodno od Sajmaci ter zasedel prelaz. Mi nismo imeli nobenih izgub. Dne 5. t m. smo zapsdili v beg 1300 ruskih jezdecev, ki so nas napadli severnovzhodno od Fenšuilins. Mi smo izgubili i mrtvece in 3 ranjence. Peterburg, 11. julija. Vest o zavzetju Kajpina je še bolj razburila ljudstvo. Ta neuspeh razburja ljudstvo tembolj, ker je Kuropatkin sam tcdil ruske vojno ope racije ter je torej to prvi direktni neuspeh vrhovnega poveljnika. V vodilnih krogih kar očitno izražajo hojazen, da bo Kuropatki-novo armado zadela katastrofi (?). T i e n c i n , 11. julija. O boju pri Kaj pinu še poročajo: Sale po vročem boju in hudih napadih, katare so Rusi hrabro odbijali, se je posrečilo v soboto genoralu Oku opoludne zavzeti Kajpin ter potisniti Ruse nazaj. Rusi so imeli zasedene višine v polkrogu. S seboj so imeli Rusi 30.000 mož. Tokio, 11. julija. Dobropoučeni krogi so mnenja, da so se Rusi iz Kajpina zato tako hitro umaknili, ker se boje z a D a š i č a v o. Rual se umikajo na to križišče ter se ondi močno utrjujejo. Pri Ljaojanu torej ni pričakovati bitke, dokler niso Japonci zavzeli Dašičiva in Kajčena. London, 11. junija. ^Standard" poroča iz Kurokijevega tabora: Ko so 25 junija Japonoi pričeli prodirati, še ni bilo jasno, ali nameravajo iti proti Ljaojanu ali Mukdenu, ali pa samo na križišče cest proti Hajčenu in Ljaojanu. Vendar pa se bo v kratkem zvedelo, ako nimajo Japonci s tem svojim prodiranjem le namen, obrniti pozornost Rusov od operacij pred Port Arturjem. Japonske armade se skušajo združiti v skupno akcijo. London, 11. julija. Maršal Oyama je došel v Mandžurijo. O operacijah pri Kaj-pinu poročajo, da Japonci z vso naglico prodirajo proti severu. Vsak čas pričakujejo zavzetje N i u č v a n a. Port Artur. B e r o 1 i n , 11. julija. »Lokalanzeiger« poroča iz Jokohanae: Japonci so zasedli po vročem boju utrdbo Lunyhihiao, prvo utrjeno točko med Daljnim in Port Arturjem, ter zaplenili 8 topov. London, 11. julija. Begunci iz Port Arturja noročajo : Ena japonska divizija so utrjujo 7 milj Beverno od mornariškega taborišča. Druga divizija se bori podpirana od brodovja neprestano za noko pozic:jo, raz katero je mogoče streljati na mesto. — Od 4. t. m. daljo so japonske ladje streljale ob obali na ruske pozicije. Rusi so odgovarjali s streli. Raz portarturske gričo so videli cel dan dim Btrelja)cčih topov. Zasebne hiše so spremenili v bolnišnice. N:i severu so se vršile le majhno praske. Japonska glavna armada je še oddaljena 10 milj. V nočeh 2., 3. in 4, julija je bomb rdovalo japonsko bro- j dovjo južne utrdbe. Utrdbe blizu mesta niso bile nič poškodovane. Japonske torpedovke napadajo zelo drzno. Dalje poročajo iz Tokia: Japonska armada je prodirala 2. t. m. dalje ter zavzela po vročem boju 4. t. m. ob 3. uri zjutraj trdnjavo Miaotne z 8 topovi. Brodovje je delovalo izvrstno. Japonci se poslužujejo vojnega zrakoplova. London, 11. julija. Japonci so na notranji obrambni črti pri Port Arturju zavzeli še trdnjavici št. 14 in 16. Juina japonska armada je po tridnevnem boju pred Port Arturjem zavzela Volčjo goro. Ker se iz trdnjav št. 14 in 16 lahko strelja v luko, ni neverojetno, da je rusko brodovje res zapustilo luko. C i f u , 10. julija. Iz Port Arturja došli Kitajci trdijo, da so prinesli 5. t. m. K t3jei v Port Artur 800 ruskih trupel, med njimi dveh višjih časnikov, in je del japonskih čet že pridrl po zavzetju druge utrdbe na vzhodni strani do šest milj v trdnjavsko bližino. Sibirska železnica. Ruski listi poročajo iz Irkutska: Dne 28. m3ja je bilo na sibirski železnici izvr šonih 34 novih izogibališč, kar omogočuje 12 novim vlakom vožnjo. Na posameznih progah lahko sedaj vozi 13 do 15 parov 7iakov, na progi za dovažanje premoga pa še celo 17 parov vlakov. Dalajo pa še šest novih izogibališč Ko bodo ta dovršena, vozilo bo lahko v jeseni 15 do 17 parov vla kov na dan. Tedaj bo železnica lahko ugodila tuli zahtevam trgovskega prometa. Železniško osobje na novih izogibališčih stanuje večinoma v vagonih, ker stanovanja za železniško osobje še niso sezidana, »Vostoč. Obozrenje« poroča, da bo promet na obbaj-kalski železnici otvorjen dne 14. avgusta. Da je kontrola onih, ki se vozijo po želez niči brez voznih listov, natančneja, je razpisala železniška uprava nagrado za vsakega takega potnika. Model železniških sani, katere bodo rabili pozimi na Bajkalskem jezeru, se ravnokar dovršuje. Ieumitelj upa, da bodo drčale s hitrostjo 40 vrst na uro. Tako so Rusi za zimo preskrbljeni z vsem potrebnim. Kuropatkin podi proS tuje častnike C ur i h, 11. julija. Švicarska vlada je odpoklioala na zahtevo generala Kuropat kina polkovnika Andeouta in stotnika Bar deta, katera je bila odposlala v rusko glavno taborišče. To se je zgodilo radi vojnih poročil, katare so priobčevali švicirski častniki v francoskih opisih, izhajajočih v Švici. Ta dogodek zalo vznemirja tukajšnje vojaško kroge. Dopisniki se vračajo. New York, 11. julija. Mnogo ame-riikih vojnih dopisnikov se je že povrnilo domov. Spoznali so namreč, da njihova poročila niso v nobenem razmerju s stroški, katere povzročuje njihovo bivanje na bojišču listom, katere zastopajo. Rusko bojno brodovje se pomnožuje. Pariz, 11. julija. Iz Petorburga poro čajo: Štiri v Nemčiji kupljene pomožne kri -žarice in brzoparniki so 6. t. mcs. zapustili Kiol ter odpluli proti Južni Ameriki, da se tam združijo z dvema bojnima ladjama ter odplujejo proti Vladivostoku. Moštvo je odpotovalo že pred sedmimi tedni. Brodovje spremljajo ladjo s premogom. Dve križarici in dva rušilca torpedovk baltiškega brodovja so že odpluli sredi junija ter dojdejo še pravočasno v Vzhodno Azijo. Vojni stroški Bero I in, 11. julija. Iz Yokohame po. ročajo: Japonci so proračunali za prvo leto 580 milijonov jenov, toda so pozneje to svoto znižali na 410 mil. jenov. Kje je Hsiaupiutan? Borolinski listi so poročali, da je port-artur«ko rusko brodovja zapustilo prista- nišča ter odplulo v Hsiaupiutan. Hsiaupiutan je oni kraj na vztočni obali poluotoka Kvantuna med Port Arturjem in Daljnem, kjer so nedavno Japonci izkrcs:i svoje čete, ki imajo prodirati proti Port Arturju. Mordi hočejo Rusi napasti zopet kako japonsko transportno brodovje. Skoro gotovo pa ta vest ne bo resnična. Bolezni in nedoBtatki v japonski armadi. Deževna doba je za Japonce postala jako nevarna in nadležna. Predaleč so od morja, zavrtani v tujo, gorato deželo. Poleg živil jim manjka drv, in zato si ne morejo vreti vode za pijačo. Japonski vojak v Mandžuriji ne sme piti vode, če ni prej zavrela, ker je zastrupljena z legarjevimi bacili. Tem hujši je zdaj, ko je legarjeva voda pronikla v vse Etudenoe, Japonci so tudi jako podvrženi dizenteriji, od katere je v kitajski vojski umrlo več vojakov, kakor od kitajskega erežja. Dizenterija sa je pojavila v Kurokijevi armadi še pred nalivi. Druga japonska bolezen je »beri-beri«, ki obstoji v tem, da etekajo žile na nogah. Zi to boleznijo bolehajo vsi narodi, ki se hranijo samo z rižem. Ta bolezen se je v Kurokijevi armadi začela pojavljati že v Koreji. Preskrbovanje vojsko je urejeno tako, da dolajo zvezo med posameznimi oddelki kitajski kuliji. Predna kolona zadaj stoječega oddelka daje provijant vedno zadnji koloni pred njo stoječega oddelka. Tako so kuliji vedno v zvezi, in prvi oddelki so preskrbljeni stalno za tri dni. Dokler manevrirajo Japonci na gladkih cestah, se ta organizacija kulijev izvrstno obnaša, drugače je pa v brezeeatni Mandžuriji, zlasti v deževni dobi. Kuliji nosijo vojnkom tudi orožje. Povprek pride po eden tak nosnč na enega vojaka. Ako je torej v Mandžuriji 200 000 japonskih vojakov, je tudi približno toliko kulijev, kateri morajo tudi jesti. Res je, da kuli ni izbirčen, ampak sne vse ostanke, kakor pes. A zato so tudi še bolj pristopni raznim boleznim, katerim bo podvrženi že izza mlada, ker so vzgojeni v revščini in nesnagi. Cenzura brzojavk v Vladivostoku. Ruski listi poročajo: Vojni poročevalci so vsled nekega povelja vladivostoškega poveljnika omejeni pri svojem poročevanju. Radi stroge cenzure smejo pošiljati le one brzojavke, ki imajo pečat in podpis trdnjav-skega štaba ali pa poveljnika brodovja. Zasebnih brzojavk, ki imajo le pečat kakega nižjega vojaškega urada, sploh ne smejo odpošiljati. Podmorski čolni. Berolin, 11. julija. Iz Peterburga poročajo : Pet podmorskih čolnov je došlo razdeljenih v Vladivostok. Sedaj so jih pod vodstvom inženirjev že popolnoma sestavili. Car na potovanju. Moskva, 11. julija. Car Nikolaj je došel danes zjutraj v Kolomno, da si ogleda na bojišče odhajajoče čete. Ko jih je pregledal, čestital je v svojem nagovoru častnikom, ker jih je zadela čast, da se udeleže vojHke. Iirazil je tudi upanie, da bodo obvarovali čast ruskega orožja. Nato je podelil car častnikom v svojem in caričinem imenu blagoslov. Car jo odpotoval proti Kazanu. Ogrski državni zbor. Zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o zvišanju civilne liste. L o v a s z y pravi, da S3 se vedno upi naroda izjalovili. Ni upa-n;a, da bi se v prihodnjo zboljšalo razmere, ako so niso zboljšale za časa dolgoletno vlado sedanjega vladarja, kateri js bil vedno prijazen Madjarom. Košutovec R a t k a y je predlagal, naj vlada vsako leto predloži na- tančen izkaz o porabi izdatkov za dvorno upravo. Skrb vlade bodi, da naj se v dvorni upravi, kakor tudi v kabinetni pisarni upo rablja madžarski jezik, madžarski grb in madžarske barve. Poslanec G a b a n y je na to govoril toliko časa, da je bila zaključena seja. Kako je govoril, rasvidimo iz tega, ker ga je moral predsednik večkrat opozoriti, da naj govori stvarno, in ga je dvakrat poklical k redu. Dr. Pacak in Eiigel o položaju. V nedeljo je dr. Pacak, načelnik češkega kluba, govoril pred svojimi volivci v Kutni gori. Obžaloval je, da v hudem boju češke stranke niso edine in da so celo v mladočeškem taboru različna mnenja o ob-strukciji. Treba je zbrati vse moči proti zi stemu, ohraniti si prijatelje in zaveznike, da ne potegnejo z levičarji. To so v prvi vrsti Poljaki, češki kons veleposestniki in katol. centrum. Govornik navaja že znane dogodke v zbornici. Poslanci morajo vedno imeti za svojo taktiko proste roke. Češki poslanci morajo sedaj vztrajati na svojem mestu proti nasprotni vladi, ki je v rokah nemških strank Čehi ničesar ne zahtevajo, kar bi bilo proti državi; vedno so pripravljeni za spravo, ako dobe primerno zadoščenje. Češke zahteve pa so že davno znane. Dogodki na Ogrskem in potovanje dr. Korberjevo v Galicijo kažejo, da vlada ne stoji trdno in da s § 14. ne more dolgo vladati. Poslanci pa morajo imeti zaupanje volilcev, sicer je slabo njihovo stališče. Shod je izrazil poslancu popolno zaupanje. — Bivši načelnik mladočeškega kluba, dr. Engel, pa piše v svojem glasilu, da se javno mnenje na Češkem obrača proti obstrukciji, ker bi Cahi z odločno opozicijo več dosegli, nego z ob strukcijo. Nemiri lia Moravskem. V nedeljo je v Lipniku zborovala zveza severomoravskih Nemcev. Ta zveza šteje 411 podružnic in nad 33.000 članov, kar priča, da se Nemci živahno gibljejo in or ganizujejo na Moravskem, kjer so t veliki manjšini nasproti Čehom, a imajo večino v dež. zboru. Na sbodu so sklenili, da bodo vsako leto na velikonočni ponedeljek slaviti Bismarcka, ki je še vedno malik nemških šovinistov. lati dan pa je zborovala tudi češka »Jednota«. Dasi je bilo zbranih 80 orožnikov, vendar je bilo precej nemi.'a in krika, ker je le zid ločil nemške in češke zborovalce. Tsenemški shod v Hefou. Na nedeljskem vsenemškem shodu v Hebu sta razlagala svoje modrosti neodre-šena vsenen ška poslanca Iro in Sohonerer. Prvi je napadal Korberja in mu očital, da skrivaj deli Čehom narodne koncesije v škodo Nemcev. Svoj govor je končal z duhovitim (?) stavkom: Ako hoče avstrijska država umreti na jezuitski in slovanski kugi, naj umre; a mi Nemci v »Oatmarki« hočemo živeti in se dobojevati v prihodnjo Vse-nemčijo. Schonerer se je jezil na nemško stranke, ker podpirajo Korberjevo vlado. Rekel je: Prišel boda čas, ko bode nemški cesar imel povod, da bo napravil v Avstriji red v korist Nemcev. Shod je sprejel resolucijo, v kateri izreče Sctonererjevim po slancem zaupanje in jih poživlja, toliko časa odklanjati državne potrebščine, dokler ne dosežejo Nemoi v Avstriji nemškega državnega jezika. Jezikovni pouk v vojaških šolah. S prihodnjim šolskim letom se bode na vojaških učnih zavodih obračala večja pozornost na učenje v državi običajnih jezikov, osobito na ogrskih in hrvaških zavodih bodo več predmetov ufiili v madjarskem, oziroma hrvaškem jeziku. Z Balkana. Konzuli v Adrianoplu soglasno poročajo o bedi, ki vlada med Makedonci, ki so se vrnili v domovino, ker je turška pomočna akcija nezadostna. Tudi se govori, da so je pričelo novo gibanje vstašev. Avstrijska bojna ladja »Taurus« je od-plula iz Carigrada in bode križarila v Egej-skem morju. Bolgarski knez Ferdinand se je odpeljal v Marijine toplice. Iz Dedeagača poročajo, da je bil na vlak S o 1un-C ari gra d izvršen napad, pri katerem je bilo mnogo oseb ubitih ali težko ranjenih. Posameznosti še niso znane. Ii Ruščeka poročajo: Govori se, da macedonski odbor namerava 12. t. m. izvršiti klanje inozemcev, da s tem opozori vele-vlasti na makedonski položaj. Bržkone je tudi s tem v zvezi napad na vlak Solun-Carigrad. Policija je v Carigradu pred zadnjim »Belamlikom« is dosedaj neznanega vzroka zaprla poveljnika skaderske trdnjave Hemal pašo, sina prejšnjega kurdskega šefa. Ruski načrti o Indiji. „Daily Expresi" prinaša besedilo tajnega spisa, v katerem je ruski vrhovni po- veljnik Kuropatkin razpravljal o načrtu za osvojitev Indije. Baje je ruska vlada ta načrt odobrila in ie še veljaven. Rusija bi potem načrtu s 150 000 možmi udrla v Indijo, a prej bi morali dobiti Ruti pod svoj vpliv Afganistan, za kar bi bilo potrebno dve leti Kuropatkin je mnenja, da bi potem, ko bi zasedli Rusi Kandahar in Kabul, Indijci odpadli od Angležev in povzročili upor. Francija. Uradni list je priobčil ukaz. kateri določa zatvoritev kongregacijakih šol v nadalj-nih 48 departementih. Dosedaj |e v 32 de-partementih zamorjenih ie 753 šol. Poslanec Chaumet je hotel vložiti interpelaoijo glede organizacije mornarice. Mornariškega ministra Pelletana je dolžil velikih napak in malomarnosti. Na C*ari; največkrat je troške založil sam. Blag mu spomin! — Huda nevihta je dne 4. julija razsajala tudi po savski dolini in okolioi. Strašno je grmelo in treskalo, tače ni bilo. — Velik kres so zvečer dne 4. t. m. zažgali Zakraškovi iantje v čast sv. C rilu in Metodu. — Za novo šolo je okr. glavarstvo kupilo stavbišče za 840 bron. — K volltvi župana v Trnovem na Notranjskem. Dno 1 julija je bila pri nas drugič velitov župana. Liberalci to pot nisi cbstruirali. ker jih je ustrašila razsodba upravnega sodišča glede etmfeega slučaja v Selcih. Bilo jo prisotnih 25 odbornikov (enega ni bilo zraven) in od teh je dobil naš kandidf.t Franc Benigar 17, dosedanji liberalni Rudolf Valenčič pa 7 glasov (en list je bil prazen). Občinskim svetovalcem so bili izvoljeni samo naši mož|e, namreč : Perkan Jože Trnovo 94 ; Berrgar J >ie, Trnovo 29; Tomaž č J >že, D »fcrorolje 16; Jenko Janez, Topolec 21 ; Cetm Jote, Ha rije 32 ; Mikuietič Frane, Vel. Bukovica 1. Po celi občini viada veliko veselje nad to izvolitvijo in prepričanje, da bo županstvo v Trnovem od sedaj napiej c stalo za vedno v rokah katoliško-narodne stranke. Hvala somišljenikom v Selcih in dr. Šu*terš'ču, da so nam s svojo pritožbo pomagali. Če bi se našim liberalcem ne smilile krone, bi volitev gotovo še dolgo zavlekovali. - Ameriike novice. 3 0.000 k r o-jačev š t r a j k a. V New Yorku je pričelo štrajkati 30.000 krojačev, ker so delodajalci sklenili, da med unijskimi in neunij-skimi delavci v bodoče ne bodo poznali razlike. — Ponesrečil se je, kakor poro čajo iz Calumeta, na Tamaraoh Nort v 3. rovu naš rojak Jožef Mukaveo. Umrl je v bolnici. Romanje v Loreto. Romar nam piše: Romanja v Loreto, ki so ga priredili čast. oo. kapucini na Reki, se je udeležilo 842 oseb, med njimi je bilo deset btajercev in trije Kranjci. Duhovnikov je bilo do 30, med njimi dva iz Kranjske in en bogoslo-vec ter trije duhovniki iz Štajerske. Vsi ostali romarji in duhovniki so bili primorski Hrvatje. Oipeljali smo bi iz Reke na dveh parnikih. Prvi parnik »Zagreb« je odpeljal malo pred 3.uro v torek popoldne in se je ustavil ob 8. uri zvečer pri otoku Susak (Sanspgo), kjer je vstopilo še do sto romarjev. Drugi parnik »Villam« je vozil uro za nami. Vožnja po morju je bila jako prijetna, ker je bilo morje mirno. Ni ladji se je veliko molilo in prepevale so se lepe Marijine pesmi. Kako navdušeno so Hrvatje peli: »Marija, blagoslovi domovino in hrvatski narod svoj.« Nabralo s» je za istrsko družbo sv. Cirila in Metoda 60 K 30 h. V Aakono smo dospeli ob pol 5. uri, od koder smo se s posebnim vlakom odpeljali v Loreto, kamor smo dospeli ob 7. uri. O J postaje do cerkve smo šli v sprevodu odkriti in molili sveti rožni venec. O o prihodu v cerkev je bil nagovor. O o 9. uri je daroval gosp. Pa velič. kanonik iz Bakra, glagolsko sv. mašo. Ob 4 uri popoldne smo se zopet zbrali v cerkvi, kjer je bil govor, potem odhod na postaje. Vreme je bilo deževno in precej hladno. Lorečani so bili tega veseli, mi pa tudi, ker smo ae bali prehuda vročine. Ta je bila v Loreti in okolici poprej zelo huda, in ž njo združena je bila tudi huda suša. Izpostavljeno so imsli v Loreti sv. Rešnje Telo in opravljali molitve za dež. Dobili so ga in zato veselje, ker suša jim je pretila uničiti vse pridelke. Iz Ankone smo se po vrnili ob 8 uri zvečer v sredo in dospeli na Reko par minut prepozno, da bi se z dunajskim vlakom Kranjci in Štajerci mogli odpeljati ie v četrtek zjutraj. Vsi romarji bo se povrnili zdravi, akoravno je bilo med vožnjo na povratku veliko zdihovanja, ker je bilo to noč morje precej nemirno. Prisrčna hvala čast. oo. kapucinom na Reki, ki bo nam priredili tako lepo romanje. Ljubljanske novice. Slavnostna prisega iupana Ivana Hribarja V okrašeni dvorani »Mestnega doma" je danes dopoludne ob 11. uri četrtič zaprisegel iupan Ivan Hribar. Ii zelenja Bta se svetili letnici 1504.—1904., v spomin na štiristoletnico ljubljanskih iupanev, grbe Ljubljane so krasile slovenske, cesarske in mestne zastave, po stopnicah in hodnikih so stali v špalirju ognjegasci s svojim načelni- kom g. Lud. Stricljem in društvenim zdravnikom dr. Iv. Zajcem ter policija. V dvorani se je zbralo Kincgo odličnega občin stva. Deželni predsednik baron H e i n je najprej v slovenščini nagovoril župana, pov-dariajoč, da se je Ljubljana v zadnjih desetih letih lepo razvila in modernizovala. Nova lepa zasebna in javna poslopja so bila v tej dobi zgrajena; z zgradbo nove uboi niča so sa obč. svetniki spomnili tudi svojih revnejših someščanov, z \iljo dekliško šolo, z zgradbo novih šol tudi mladine niso pozabili. Pohvalil je kanalizacijo, l;uisko kopel j, novi most, razširjenje ulic itd. Dež. predsednik je nadalje dejal: Brez pretiranja moremo poudarjati, da je Ljubljana eno najlepših provincijalnih mest v Avstriji, in vlada rada priznava, da je znaten del teh uspehov pripisavati inicija tivi in delavnosti župana Hribarja. V novi triletni funkcijski dobi je storiti še veliko : zgraditi bode treba pcslopji za novo slovensko in nemško ljudsko šolo, tržnico itd. V svojo dolžticst si štejem pri današnji priliki opozarjati na neko vprašanje, ki je najvažnejše — na aprovizacijo mesta. Res, da je poslala Ljubljana moderna, a ža-hbog tudi v tem smislu, da je življenje v mestu zelo drago. Draginja živil vpliva zelo na vse sloje, pc s^bno na delavst/o, in marsikateri gospodar crleda s težkim srcem v bližnjo bodočnost. Se enkrat priporočam to zadevo, b katero so se gg. obč. svetniki že pečali, v proučevanje ; cd tega vprašanja je odvisen blagor ljudstva in tudi bodočnost tega mesta. (Vsekakor b i d o za nastanitev drž, železniških delavnic v Ljubljani ugodnejše razmere, ako bo občinski svet BKrbel za primerno aprovizacijo. Ured). Vem, pravi g, dež. predsednik, da ta stvar ni lahka, a treba je z vsemi s r e d s t v i poizkusit'1, podpora vlade je obč. svetu zagotovljena. V nadaljnem svojem govoru izraža g. dež. predsednik upanje, da bo tudi na tem polju g. župan pokazal odločnost in delavnost, ki je v avtonomni upravi pridobila toliko uspehov. Končno priporoča g. predsid nik narodno strpnost in da naj g. župan tudi upravičene zahteve drugih prijazno sprejema. Govornik izraia upanje, da bo ostala harmonija mej vlado in mestno upravo. Nato je gref Kiioigl prebral zapriselno pismo in iupan je prisegel Po prisegi je župan Hribar izrekel zahvalo cesarju ter zagotavljal, da bo s krepko roko vodil mestno upravo. O i dež. vlade pričakuje, da bo vedno ščitila mestne občine samoupravo. Lubljana je napredovala, da je veselja. Nij večja zasluge za to ima pač ljubljanski občinski svet, ker velika doba po potresu ni našla v njem majhnih ljudi. — Krasotici enaka stoji seiaj pred nami bela Ljubljana, 400 let je preteklo, ko je zaprisegel prvi iupan ljubljanski. Takrat se ie dvanajstorica notranjega obč. sveta oblačila v škrlat, a dasi sedaj obč svetniki nastopajo skrom nejše, njihova ljubezen do L;ubljane ni nič manjša. Mnogo se je storilo, mnogo dela pa še čaka: zgradba višje dekliške šole, dveh ljudskih šol, drž. obrt. šole, vprašanje juž. kolodvora, drž. žel. delavnica. Od zgradbe tržnica in prekladišSa pri klavnici se nadeja ugodnih uspehov za aprovizacijo mesta. Treba bo zgraditi most pri Opekarski cesti. Ko Be bo pričelo močvirje osuševati, tedaj dobi Ljubljanica lepa obrežja in namestu dosedanjega šentjakobskega in frančiškan-mostu, dv3 nova mostova. Župan omenja zgradbe novega pokopa lišča in obžaluje, da vojaška uprava ne proda pod primernimi pogoji prostora ob Djnajski in Cesarja Jožefa cesti. Z vso močjo je treba delovati, da dobi Ljubljana vseučilišče. Sarbeti bo treba, da z reklamo napeljemo v Ljubljano večji promet tujcev. Ako bo vlada odstopila občini grad in ko bo za hotelska stanovanja bolje preskrbljeno, tedaj bo tudi v tem oziru bolje. Vse naprave sa bodo izvršile brez posebnega obremenjenja davkoplačevalcev, ako pride vlada do prepričanja, da je občinam za razne agende dati odškodnino. Zupan omenja dalje še uspehov mestne hranilnice, vodovoda in elektrarne in nadaljuje: Zvesti narodu, čegar sinovi smo, nastopali smo v občinskem svetu za njega pravice, kratili pa pravic nismo nikomur in tudi sedaj jih ne bomo. Skrbeli smo za procvit glavnega mesta slov. naroda in s tem za po-vzdigo vsega naroda (Ziiio-klici!) Skrbel bom za to, da se od občinskega sveta vedno pravica godi tuli meščanom drugega jezika. Odklanjali bomo vse težnje, katere bi bili integriteti države nevarne. Svoj govor je zaključil z „Zivio"-klici na casar|a. Nato so se župani poklonili mestni uradniki in razna druga zastopstva, med njimi mestna župnika č. g. kanonik in prelat Rozman in č. gosp. župnik Vrhovnik. Povodom 400letnice izvolitve prvega ljubljanskega župana priredi društv. godba daneB v torek, dne 12. t. m., ob osmi uri zvečer pred mestnim magistratom prome-nadni koncart. Godba igra šest točk. Vče rajšnjega mirozova ae je občinstvo udeleftilo v jako velikem številu. Vsled nekega nespo-razumljenja ognjegasno društvo ni priredilo bakljade. Dohod slovanskih gostov v Ljubljano. Povodom sokolske slavnosti pridejo prihodnjo soboto dunajski Čehi s posebnim vlakom ob pol 1. uri popoldne. Na Zidanem mostu se jim pridruii nekaj Hrvatov. Ostali Hrvat e pridejo ob pol 6. uri pop. Istrski Hfatje pridejo ob pol 3. uri popoldne. Čehi s Čiškega pridejo s pojebnim vlakom po gorenjski železnici okolu 5. ure popoldne. Ljubljanske ljudske šole bodo končale leto dne 14. |ulija. Sokolska slavnost v Ljubljani. »Glasbena Matica« priredi v soboto, dne 16. julija 1904 v zgornji veliki dvorani »Narodnega D oma" slavnostni koncert na čast slovanskim gostom, ob praznovanju štiridesetletnice ljubljanskega »Sokola« pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada. Sodeluje pevski zbor »Glasbene Matice« (150 pevk in pevcev.) Vzpored: 1. A. II»jd-ricb: »Hercegovska«. Moški zbor. 2 Ant. Foerster: »Ljubica*. Mešan zbor. 3 Ant Nedved -.»Nazaj y planinski raj«. Mešan zbor. 4. Davorin Jenko : »Strunam". Moški zbor. 5. a) Dr. Gojmir Krek: „ Vabilo"; b) Anton Lajovic : »Bolest kovač«; c) Anton Lajovic: »Napitnica«. Mešani zbori. 6. »Slovenske narodne pesmi". t) »Je pa davi slan ca pala". b) „Prišla je miška", c) »Pod oknom", č) »Brat'ci, veseli vsi!«, d) »Skrjanček poje, ž v r-goli«. Mešani zbori, harmonizoval M. Hu-bad. Začetek točno ob 8 uri zvečer, konec ob 9. uri. C »ne prostorom: Sedeži po 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K se dobivajo v trgovini g. J. L o z a r j a na Mestnem trgu in na dan koncerta od 2. do 8, ure v »N»rodnem domu". Slovanski gostje, ki se udeleže sokolske slavnosti, si lahko poprej osi-g u r a j o in pismeno naroča sedeže pod naslovom : Trgovina J. L o i a r , L j u b-I j a n a , M e s t n i t r g 7. Kar je koncert namenjen v prvi vrsti slovanskim gostom in ker je v dvorani prostor omejen, sa prosi ljubljansko občinstvo, naj blagovoli to upoštevati. Zato pa se priredi za ljubljansko občinstvo v četrtek, dne 14. julija javna glavna skušnja v »Narodnem Domu« proti sledeči vstopnini: Sadeži po 2 K brez razloSka v prostoru, stojišča po 1 K, za dijake po 40 v. Izkaz v mestni k'avnici zaklane živine. Oi 27. junija do 2. julija so zaklali v mastni klavnici: Ivan Aožič 1 voia, Jožef Anžič 2 vola, Marija C srne 10 volov in 1 bika, Ja-grovi dediči 10 volov, Ivan Kočar 1 vola in 1 kravo, Ivan Kopač 1 konja, Ivan Kopri-vec 3 vole, Josip Kozak 8 volov, Milan Kozak o volov, I?an Košanina 11 volov, Martin Kralj 2 vola, Alojzij Kunej 2 vola, Franc Lovše 2 vola in 1 bika, Andrej Marčan 5 volov, Ivan Počivavnik 4 vole, Josip Podkov 2 vola, Patemoster 1 bika, Ana P/imc 2 vola, Anton Prusnik 1 vola in 2 kravi, Anton Putrih 2 vola, Franc Sever 2 vola, Josip Toni 2 vola in 1 kravo, Jalija Urbas 2 vola in Anton Zupan 2 vola. Razven tega so še zaklali 125 prašičev, 203 talet, 54 kozlov in S kozličev. Uvozili pa so 1 zaklanega vola, 4 zaklane prašiSe, 7 zaklanih telet in 2 zaklana kozla ter 238 5 klg mesa. Pod konjem. Poročali smo, da se ie včeraj aplašil H.-fhrjev konj in se ubil. Na Poljanski cssti je prišel pod konje Matevž Sifrer iz Stara Loke, katerega je konj tako poškodoval, da so ga morali prepaljati v bolnico. Prijeti slepar. Slepar, ki je posestnika Kopitarja iz spodnjih Gamelj „pri Figovcu" ogoljufal za 140 kron, je ža v rokah pravico. Slepar je krojaški pomočnik Erazem Kovačič, doma iz Mokronoga. Zaprt je v Laškem, kar je v Loki pri Zidanem mostu na enak način osleparil na sejmu nekega posestnika za 470 kron. Bil je ie lOkrat kaznovan. Bazne stvari. Najnovejše od raznih strani. Sedemdesetletnica. V petek je slavni češki jurist, vsaučiliščm profesor in član gosposke zbornice dr. Anton Randa obhajal 70 etnico svojega rojstva. — Krojaška stavka v Budimpešti. Na 8. t. m. se vršečem shodu so krojaški pomočniki in mali mojstri sklenili, nadaljevati stavko. — Dementiranje. »Gazetta di Venezia« trdi, da ni resnična vest, da so prijeli v Benečiji avstrijske ogledahe. — Električni stroj za snaženje čevljev je sestavil Aserikatiec Zitnmer-mann, 1800 parov čevljev očadi v 10 urah* — Jokaj e v a zapuščina. D ie 9* t. m.Jsa je vršilo v Budimpešti zapisovanje Jokajeve zapuščine. Vdova je izjavila, da ni zapusti nobenega premoženja, ampak40.000 S dolga. — V I o m i t e 1 j streljal s samokresom. 2iletni trgovski pomoi-nik Milan V a s i č ja vlomil v Budimpešti v stanovanje trgovca Leopoldi Mana- iiittha. Zapazila ga je trgovčeva žena, na katero je lopov streljal in jo smrtnonevarno ranil. Nato je ustrelil dvakrat m se ter skočil is tretjega nadstropja na ulico, kjer je obležal mrtev. — Pred svojo smrtjo umoril ženo, TO.etni posestnik Ivan Balestra v Carptsiju pri Genevi, je ležal amrtnobolan. Ko je njegova žena došla v sobo in iskala nekaj po sobi, vzdignil se je starec, vzel britev in zarezal jo ženi v vrat. Nato se je zgrudil in umrl v pol ure. Težko ranjena žena se je privlekla do Bosedov, a izguba krvi je bila tolika, da je umrla predno je prišla zdravniška pomoč. — Prva 1 e -k a r n a r i c a. Te dni je položila na Du naju gdč. Pavla Viehof iarmacevtiški izpit. To je prva lekarnarica v Avstriji. — Država, v kateri se ne sme p u -Siti, je Abesinija v Severni Afriki. Ondi je pušenje prepovedano od 1. 1841. To je edina država na svetu, v kateri se ne sme pušiti. — 10.000 pušk Mauserjevega sistema je dobila Turčija ic Nemčije. — 1 6 1 e t n i deček umoril pismo-n o š o. V S hlettstadtu v Ezasu je umoril 16!etni Emil Boehm iz Strassburga pismo nošo Ebretai ko mu je prinesel denar na stanovanje. Morilec je star šele 16 let — Revizijo Husovega procesa zaht<>;aio »Narodni Listy«. Žrtve nezgode na Martiniquu Dne 7. t. m. je predložil tranonski koloni jalni minister uradno poročilo o nezgodi na Martin quu. Tu trdi, da se je tedaj ponesrečilo več kot 30.000 oseb, radi česar je moral otok zopet administratinno razdeliti. Samomor poleg prijatelja. Te dni ae je vračal toulunski trgovec Michel s svojim prijateljem pozno zvečer domov. Ker je bilo že precjj pozno, prosil je svojega prijatelja, naj gA vzame s sebej na avoj dom. Tcda kako sa je vstrašil, ko je našel svo jega prijatelja zjutra1, ko se je ibudil, s prerezanim vratom mrtvega poleg sebe v postelji. Jetnišnica v plamenu. Velika bri stolčka jttnišmca, kjer so zaprti le veliki zločinci, je 6 t. m. ponoči popolnoma pogorela. Ponesrečil se ni nihče. Tudi ton-greški zapori sd pogoreli. Pravosodno mini »trstvo je zapovedalo, naj se izpuBte vsi jetniki, ki imajo pretrpeti manj kot pol leta zapora. Cerkev iz ene skale. Cerkev iz ene same velikanske skale ima mesto Waterloo v Jovi. Orjaška skala je bila, predno so jo razkosali, 28 čevljev visoka, 30 čevljev široka in 20 čevljev debela. Njeno težo so cenili na 5,125 000 funtov. Narodno gledališče v Sofiji. Kakor poroča.o iz Selijo je sklenil bolgarski knez Ferdinand v sporazumljenju z naučnim ministrom, da ustanovi v glavnem mestu na rodno gledališče. Poslopje bo veljalo do pol milijona frankov. Kralj Peter letos ne bo šel nič iz br-bije, ampak bo obiskal kako domače kopališče. slavnostno kronanje se vrši v septembru, ko se bodo poslaniki povrnili iz dopusta. Srbski dvor pričakuje tedaj tudi dohoda črnogorskega nadvojvode Danilo, bolgarskega kneza Ferdinanda, savojskega princa in enega ruskih velikih knezov. Krona bo želecna in napravljena iz enega dela Ka-ragjorgjevičevega dela, drugi del pa se bo porabil za prvi strel pri kronanju. Novi način štedenja. V Londonu se je ustanovilo društvo, ki hoče po vseh javnih krajih nastaviti hranilne avtomate, s katerimi naj bi ljudje hranili denar. Kdor vrže v ta avtomat kaj denarja, mu avtomat takoj da potrdilo, koliko je uložil. Ko je tako s ča soma dobil potrdil v vrednosli 5 šilingov, odpošlje jih v »lavni urad hranilrice in dobi zato knjižico. Uloženi denar se obrestuje s 5 odstotki. Tudi na dom postavi društvo take avtomate, ako kdo to zahteva. Zaljubljen policijski ravnatelj. Pozornost vzbuja v Bernu vest, da je policijski ravnatelj kantona Bern, Joliat, neko deklico iz Bsdna na Nemškem, ketere izročitev je Nemčija zahtevala, izpustil iz zapora ter jo nato tri mesece pozneje vsprejel v svojo pisarno. Radi tega zahtevajo listi, naj ravnatelj odstopi ter se kaznuje, ker ga dolže ljubavnega razmerja do lepe jetnice. Kava in zdravje. Dokaj preporno vprašanje, ali je kavina pijača res nezdrava, so večinoma družine že razrešile tako, da zrnato kavo, dražečo živce, pijo samo s primesjo Kathreincrjcve Kneippove sladne kave. S svojim okusom zrnate kave napravlja Kathreinerjeva Kncippova sladna kava ka-vino pijačo milo in ljubko; poleg tega je zaradi znanih sladovih dobrodejnih lastnosti koristna zdravju. Zato se izkazuje povsod, kjer je zdravnik docela prepovedal zrnato kavo, za edini primerni nadomestek; saj je okusna, lahko prebavna, redilna in krvo-ivorna. Kathreinerjcvo Kneippovo sladno kavo je priporočati prav posebno otrokom, bolnikom in slabotnim osebam; pijo pa naj jo čisto. Iz brzojavk. _r Iidajatelj in »Afovarai anlaik: »r. I|sa»i| Žitnik, Dunaj, Dfžavno Bodišče bode o pritožbi Cehov zaradi čeških l uških šil na Dunaiu razpravljalo mestci oktobra. Carigrad. V Armeniji se je bati novih nasil^tsv Kurdov, ako bjdo Angleška, Rusija in Francoska zahtevale nove reforme za Armenijo. London. Med prekmorskimi družbami bode prišlo, kakor se glaso novejša londonska poročila, do sporazumljenia. Izpred sodišča. iMpred deielnega sodišča. Sleparski delavec. Alojzij Moser, dninar iz Aleksandrovega dvora na Koroškem doma, je osleparil na Hrušici Heleno Huter za dano mu hrano in stanovanje v skupnem znesku 76 K, potem je pa brez sledu izginil. Bil je krivim spoznan hudodelstva goljufije ter obsojen na šest tednov ječe. — Otrok v apnenico padel. France Potočnik, mlinar v Hotov-ljah, je imel v bližini svoje hiše apnenico. Meseca majnika so zidarji to apnenico skoraj do cela izpraznili, le mala množina apna je ostala v tej okolo meter globoki jami, katera se je po deževju do 20 cm visoko z vodo napolnila. V to jamo je padla 19 mesecev stara hčerka Rezika in utonila. Krivda zadene v prvi vrsti mater, ki ni na otroka pazila, v drugi vrsti pa očeta, kateri ni jame pokril. France in Ivana Potočnik sta bila obsojena vsak na tri dni zapora. — Pesek sta hotela prodajati Anton Jenko in Miha Žargaj iz Zgornjega Bernika. Zato sta vzela 26 K vredno železno mrežo, katera je bila last Franceta Sitarja v Stožicah, kar tudi obdolženca, od katerih je Jenko 15 let, Žargaj pa 14 let star, priznata. Obsojena sta bila vsak na 3 tedne ječe. — Nasledki praznovanja p u s t -negatoreka. V ILfnerjevi gestdni na Trati se je hotel malo poveseliti železnični uslužbenec France Kuntara; dobil je bil nekaj čei 50 K predujema. Ko je okoli tretje ure zjutraj iiročil ostali svej denar Ivani Košir, šel je poleg ieleznične proge domov; a tu ara jp napadel z nožem Jikob Porenta v Virmtžah m gi nevarno ranil v desno stegno; nadaljnega napada ga je rešil že-lezoični čuvaj Peter Zontar, kateri je imel ravno službo na progi. Ko je bil Zontarjev brat France, kateri je bil navzoč pri tem dogodku, prvikrat pri sodišču kot pr ča za slišan, izpovedal je, da je bil šel kritično noč sam domov, a že drugi dan se je sam pri sodniji iglasti in dogodek izpovedal; omenil je, da je zaradi tega tajil, ker sta si s Porentcm prijatelja. Porenta jo bil ob sojen na 8 mesecev težke ječe, Zontar pa zaradi kri rega pričevanja na 4 tedne ječe — Nasledki vasovanja. Fantje Jakob Savinšek, Janez Zmešnjava in Janez Jernič so v družbi drugih fantov iz domače vasi Pavlovče vasovali v Trobelnem. — Okolu 11. ure ponoči cbnou grede trčili so na fjr.te iz Velike Lašne. Sjvinšek je takoj udaril po Janezu Zalazoiku ter mu zadal 3 peškodbe na glavi; na to so vsi trije obdolženci napadli Jožefa Močnika. Ta je takoj po prvem udarcu izgubil zavest, a vendar ve toliko iz« povedati, da je bil Savinšek prvi med napa dalci. Vsi trije so bili krivimi spoznani in obsojeni, in sicar S*vinšefc na 5 Zmešnjava na 4 in Jernič na 3 mesece ječe. Književnost In umetnost * Naznanilo In priporočilo. P. t. gospodom, katerim smo pred tedne m poslali knjigo »Za resnico«, naznanjamo, da še vedno morejo naročnino poslati na naslov priložene denarne nakaznice. Kor je knjiga popolnoma pošla, naročila pa ša dohajajo, priporočamo se tistim gospodom, ki so se odločili, da knjige ne naroče, naj jo vrnejo na naslov, ki je n& denarni nakaznici. Ljubljanski bogoslovci. T«ltfonska in brzojam poročila. London, 12. julija. Japonski general Kuroki navzlic dežju prodira proti Ljaojanu. Busi se mu hočejo resno ustaviti. Proti Port Arturju prodirajo Japonci v dveh kolonah ter upajo še ta mesec osvojiti mogočno rusko trdnjavo. V zadnjih bojih so Japonci iz gubili mnogo vojakov. London, 12. julija. Velik vihar je napravil na japonskih otokih mnogo šiode, ker jo uničil veliko pridelkov; utonili ste dva trgovski ladii. Peterburg, 12. julija. Prva divizija vojnega brodovja je odplula iz Kronstadta proti Aziji. Peterburg, 12. julija. Japonci so le š« 30 km. oddaljeni od DašiČav«; v kratkem so pričakujejo važni dogodki. Kranj, 12. julija. V Šenčurju pri Kranju ob 11. uri velik požar. Zgorel en otrok, devet hiš, trije poi!i. Dunaj, 12. julija. Vlada predloži v jeseni načrt gledo razdelitve okrajev na Ca-škem. Trst, 12. julija. Včeraj je več sto mla dih iredentarjev priredilo demonstracijo. Grdili so Avstrijo, Nanca in vlado ter klicali: „Evviva Italia!« Trst 11. julija. (Kor. urad.) Ameriška eskadra je došla som. Koper, 12. junija. V prepiru je 17letni Pave! Jakec v Siefiji pri Kopru ustrelil svojega 30 etnega brata Josipa, ki se je mrtev zgrudil. Milan, 11. julija, i&aradi inomoških izgredov so se vršile ireder t mke demon ;tra-cije v Genevi, Vincerct in Padovi. Solun, 12. julija. (Kor. urad.) Pri postaji Badoma je skočil s tira včeraj iz Soluna odi5'i mešani vlak vsled rapada bolgarskih vstašev. Včerjj so vstaši poizkušali z dinamitom razrušiti železniške mostove. En most je poškodovan. Dunaj, 12 julija. 29 etna Kristina Ri-zek, ki je svojega otroka vrgla v vodo, je bila pred porotnim sodiščem obsojena na smrt. tfleteorologidno porodilo. ' fSlna nad morjem 306-2 m, irednji tračni tlak 736-0 mk. I g Cu opa-a i.»Y»»j» baro- B«t». f MW1, Taap«" ntsic CoUiji Vetr.rl, Neb« JSB 5 S 11 9. zveč. | 733 5 22 9 sl. svzh. | del. obl. | 00 1 j 7. zjutr. " 2. popol. 736-3 73"v4 191 27-9 > I jasno sr. jug. | « Srednja včerajšnja temperatura 23-2', norm. 19-7' Dunajska borza dnž 7. julija. Sknpni državni dolg v notah.....1C0-— Skupni državni dolg v srebra.....100— Avstrijska zlata renta 4%......118 60 Avstrijska kronska renta 4%.....99*35 Avstrijska inv. renta 3'/>% ...... 9l'l0 Ogrska zlata renta 4%.......U80O Ogrska kronska renta ......97-15 Ogrska inv. renta 3'/,% ......88 95 Avstro-ogrske bančne delnice.....16 16 Kreditne delnice ... .....63y-50 London vista...........239 47',', Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 117-36 ŽO mark............23-46 80 frankov...........19 01 Italijanski bankovci........95 0a C. kr. cekini...........11-30 Šteclilno leštilo za tla Dunaji) je najcenejše in najpripravnejše sredstvo za domačo porabo pri leštenij parketnih lužilnih in li-čilnih tal, se posuSi tekom jedne ure. Dobva se pri jvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 8 11—7 Zahvala. Za izkazano sočutje med boleznijo in za mnopobrojno spremstvo pri pogrebu nepozabne, prerano umrle matere, gospe Marije Zajec izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito gospodom gostilničarjem in vsem onim, ki so ljubljeno mater spremili k zadnjemu počitku. mla naprodaj je tukaj v Ljubljani na lepem in mirnem prostoru z lepim sadnim vrtom. Proda se jako poceni, ker se lastnik izseli iz Ljubljane. — Kje, pove upravništvo „Slovencau. 1182 3—3 ( Medicinalni 1393 konjak5 11 garantirano pristni vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija Camis k Sfocfc Trst-Barkovlje. '/, steklenice K 5'— »/, ,, „ 2 60. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Organist kateri je dovršil orglarsko šolo s pohvalnim uspehom v vseh predmetih, želi službo premoniti sredi septembra ali oktobra na kako večjo župnijo. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca". _nss 3-2 1 m- Pijte Klctuerjev Jriglav"! najzdravejši vseh likerjev. 2 544 150-44 Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanje in jedila, prenašajo bolezen od bolnikov in mrličev, od iz-metkov in mrhovine, trpinčijo človeka io živino. _ 949 32 Nastavite povsod amerikansko nastar® za muholov ,TANGI«EFQOT£ En list velja 10 vinarjev (za 2000 muh) Dobi se povsod. Glavna zaloga za Kranjsko: EDmUNP KAVČIČ v Ljubljani. Trgovski vajenec iz boljše rodbine, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. 1172 2-2 RUDOLF RUTNER, Vrhnika, Učenec iz dobre hiše in kateri bi imel veselje do manuiakturno trgovine, se takoj sprejme. Več se poizve pri tvrdki J Kober v Ljubljani. 1191 3-1 Odda se soba za letoviščarje z dvema poetsliema v l^nem kraju na Gorenjskem blizu Brezja. D jbi se tudi hrana, ker se nahaia v isti hiši gostilna. — Več se poi?.ve pri Pavlu Lavrenčiču, Sp. Otok, p Radovljica. n9o 3-1 # / V/ po 15. julija liro-dajam: licla vezana JV spodnja krila, bela čipkasta podnjakrila, Iiai-vana-llster spod-nja krila, barvana svilena spodnja krila v?/ In del švicarske veznine izredno poceni. Ta ANTON ŠARC V& Ljubljana, Sv. Petra cesta 8, nasproti hotela Lloyd. Viik »Katolim Tifkarn«" t Ljubljani.