Telefon št. 74. foftarnna številka 10 h. .»• raitl prtjenaft: 4*lo ieto naprej 26 K — h 90I leta , 13 , — , fetrt , , 6 , 50 , aaesec , 2 , 20, V KPfavRlitvu prejtmea za ••lo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , Setrt , , 5 , - , «»esec , 1 , 70 „ Za poliljanje na rtous 20 h n& messc. Političen list za slovenski narod. Naročnina in Inserata •prejema upravniitvo v Katol. Tiskarni, Kopitar jeve ulice st. 2 Rokopisi se ce vračajo, nefrankovnna pisma ne vsprejemajo, Uredništvo je v Seme makih ulicah «t. 9. 1 17 Izhaja vsak aan a :em« nedelje in prazni k o pol fi. tir »gpoldue. Stev, 39. V Ljubljani, v ponedeljek 17. februvarija 1902. Letmk XXX, Revolfa v Trstu. S krvjo jo pomešano blato po tržaških ulicah. Znatno število človeških bitij je obležalo pri zadnjih nemirih od vojaških kro-gelj v — hrbet zadetih mrtvih na mestu. Ta boj ni le socialen, ampak je tudi poli tičen. Začel se je z zahtevami Lloydovih delavcev, ki so hoteli, da se jim zboljša socialno stanje; in reči moramo, da je zahteva kurjačev bila opravičena. Lloydova direkcija so ni hotela udati, in razburjenje delavstva je porabila izvestna polit- stranka, ki gleda preko državnih mej, ter jo del delavstva nahujskala v boj. Zakaj je bilo treba čakati, da se to zgodi ? Zakaj so prej ni odločnejše posredovalo? Tudi v Avstriji naj bi žo merodajni krogi navadili na to, da bodo v prvi vrsti gledali na pravice delavskih mas in da kapitaliste o pravem času primerno poučo! Dovolj krvi se je že pretočilo v Karvinu, dovolj krvi v Falknovem in sedaj je prišel na vrsto — Trst .... Prav bi bilo in želeli bi, da se stvar prav natančno preišče, kakor bi želeli, da ob tej priliki vlada izvestne iredentovske spletke v Trstu pobhžje prouči. Ko je nastopilo vojaštvo, je razburjena množica že bila brez pomisleka, in lahko je bilo huj skačem izvršiti ono, kar so nameravali. Mi obžalujemo kot iskreni prijatelji delavstva, da je do tega prišlo, a ob enem smo tudi prepričani, da bi se to ne bilo zgodilo, ako bi Lloydova direkcija bila bolj obzirna do stavkujočih delavcev. strašno je bilo v Trstu te dni. Prepričani smo, da ni bilo stavkujoče delavstvo tisto, ki je zakrivilo vse, kar se poroča iz mesta ob Adriji, ampak da so v veliki množini bili pri izgredih oni elementi, ki se ogibajo dela in katerih je ravno v Trstu jako mnogo. Ogromna večina delavstva je bila gotovo tega prepričanja, da s splošno stavko lahko mirnim potom doseže uve-ljavljenje zahtev Ltoydovih kurjačev. Da se je iz splošne mirne stavke razvilo nekaj druzega, to je stvar, ki bi bila potrebna nujnega in — odkritega pojasnila. V sobotni številki smo sporočili svojim čitateljem o vseh dogodkih, ki so se vršili v Trstu do 8. ure popoludne. Včeraj in danes so nam došla še naslednja nadrobna poročila: Tržaški dogodki v drž zboru. Razprava o bosanskih železnicah je bila v soboto v državnem zboru pretrgana in se bode končala v torok. Dalmatinski poslanci so ugovarjali, toda predsednik je ugodil želji soc. demokratov in italijanskih poslancev, da se prične razprava o nemirih v Trstu. Že začetkom seje je min. predsednik dr. pl. Korber na interpelacije posl. Mazzo-rane ter Hortisa in Ellenbogna odgovoril, da vlada jako obžaluje tržaške nemire, d a pa so bili ti nemiri pripravljeni od oseb, ki ne poznajo nobenega zakona in s silo prirejajo demonstracije. Ker je bil vojaški poveljnik ranjen, je vojaštvo moralo rabiti orožje. Vlada ne more dovoliti, da se ulica postavlja za sodnika mej delavci in delodajavci. S tem odgovorom pa italijanski poslanci niso bili zadovoljni in takoj so vložili nujni predlog. Soc. demokratje seveda niso smeli zaostati. Pernerstorfer za-zahteva v imenu soc. demokratov, da naj vlada zaukokžo strogo preiskavo, kaznuje one, ki so zakrivili smrt in rane raznih oseb, ter zbornici predloži natančno poročilo. Enako se glasi nujni predlog posl. Base-v i j a, ki v svojem govoru graja vojaštvo, češ, da v Trstu ni »revolucija«, ampak le boj delavcev proti delodajavcem. Posl. M a z - zorana pripomni, da so meščani v znak sožalja in sočutja z delavci razobesili črne zastave, katere pa policija prepoveduje; dalie je tržaški občinski zastop dovolil 10.000 kron za ono družine, katerim so očetje ustreljeni. Konečno predlaga, naj dr žava nesrečnim družinam dovoli primerno podporo. Oglasi se zopet min. predsednik ter ponavlja. da so državne oblasti storile le svojo dolžnost proti demonstracijam, ki so jih uprizorile dvomljive osebe. Vlada pa hoče zaukazati takoj strogo preiskavo ter vspeh naznan ti zbornici. Posl. Fresl je v češkem jeziku strastno napadel vlado, da zanemarja svoje dolžnosti ter zlorablja svojo oblast. Vsenemec ste in jo našteval vbo večje izgrede v zadnjih letih ter napadal armado in tržaškega ces. namestnika. Zbornica je soglasno vsprejela označene predloge. Mej glasovanjem pa je bil zopet divji krik, ker ho videli posl. Tre u i n fel s a sedeti. A istina je, da jo tudi ta vstal za predloge, pa so zopet usedel in pisal neko pismo. Toda rogovileži komaj čakajo priliko, pa mahajo z rokami po zraku. Stvar pa ni šo končana. Jutri v torek vlada skoraj gotovo predloži svoje poročilo o nemirih v Trstu. Soc. demokratje, Vse-nemci in češki socialisti bodo zahtevali, da zbornica takoj postavi na zatožno klop gotove osebe in jih obsodi. Po starem običaju pa bodo vlada zahtevala, naj se izvoli poseben odsek, da pretresa vladno poročilo ter na podlagi vsestranske in nepristranske preiskave zbornici predloži svoje nasvete. Zato je nujno potrebno, da se seje udeleže vsi poslanci, ki niso nujno zadržani. Izjemno stanje za Trst. V soboto proti večeru je bil min. svet ter sklenil izjemno stanje za Trst. Ko je min. predseduik od vladarja dobil pooblastilo, je takoj ta sklep naznanil ces. namest niku v Trstu, s tem je vlada začaBno raz veljavila člana 12. in 13., deloma tudi 8. državnega zakona o splošnih pravicah državljanov ter oblastvom dala pravico glede javnih shodov, časnikov in izgona. Ta iz-vanredna vladna odredba so sklicuje na javni upor v Trstu. Na Dunaju nam r e č j e s p 1 o š n o m n e n j e , da je nemire v Trstu pripravljala in provzročila italijan. irredenta. Min. predsednik sam je začetkom sejo na-glašal, da so nemire s silo provzročili ljudje, ki ne poznajo zakonov. Naše prepričanje je, da zopet irredenta plete svoje niti ob Adriji. Trst je staro po irrodenti okuženo mesto, a avstrijska vlada ni videla pošasti, ki se redi in pase na avstrijskem telesu. Mi po-milujemo nesrečne žrtve in sočustvujemo z ubogimi družinami, katere je tajna roka pahnila v bedo in žalost. Zato pa tem nuj-neje zahtevamo, da vlada tem povodom z neizprosno odločnostjo preišče brlog, v katerem tičijo hujskači, in jim pokaže, daje Trst — še na avstrijskih tleb. Žrtve prvega boja. Število žrtev, ki so v petek pri boju z vojaštvom ostalo mrtve na mestu, se jo zopet pomnožilo. V soboto smo poročali, da je 9 mrtvih, sedaj se pa poroča, da so tudi 2 težko ranjena umrla. Med osebami, ki so bile prve ustreljene, so neki menjični agent, 161etna deklica, nekaj žensk, nek deček in nek železničar. Nadporočnik 17. pešpolka, ki je v petek zapovedal streljati, ko ga je zadel kamen v glavo, se piše Fr. K o p p l. Kamen, ki ga je zadel, je bil 15 centimetrov dolg in v papir zavit. Isto povelje kot Kčippel je izdal tudi nok četovodja. Ustrelili so med ljudi v petek dvakrat. Proti obema je uvedena preiskava in iz Trsta se poroča, da so ondi širi govorica, da se je baje nadporočnik danes ustrelil; poizvedeli smo pa, da ta vest ni resnična. Neki stotnik je umrl na ranah. Kamen ga je zadel v glavo. Umrl je tudi neki ranjeni četovodja. Ko so vojaki streljali, je neko deklo gledalo z bližnjega okna. Dobilo je krogljo v glavo. Policistov je težko ranjenih kakih 15. Inšpektor policijske stražo je s kamenjem ranjen. Ušel je v neko hišo, katero je mno žica naskočila. V bližini Lloydove palače so vrgli dva redarja v morje, vendar so je posrečilo ju rešiti. Od demonstrantov, ki so ranjeni, so skoro vsi ranjeni v hrbet! Zadeti so bili večinoma radovedneži. Pravo število ranjenih se ne ve, ker niso vsi poiskali pomeči v bolnicah. Predno je v petek vojaštvo oddalo usodni strel, je policijski komisar množico s sklenjenimi rokami prosil, naj odneha. Množica ni hotela verjeti, da vojaštvo resno misli s streljanjem. Neki mož se je vstopil tik pred puškine covi, razgalil prsa in vojakom zaklioal: »Ustrelite, ako imate po gum!« Ženske, ki so bile v prvih vrstah, so psovale vojake. Preko glav oseb, ki so stale v prvih vrstah, se je usulo kamenje na vojake. Nekega mrliča, ki je bil zadet v glavo, je množica nesla tik pred vojake in upila «Assassini! (Morivci!) Položaj v Trstu je jako resen. Nad Trstom in okoli-coje razglašenoizjemno stanje in vlada je zagrozila tudi z obsednim stanjem. Na vseh koncih in krajih stražijo vojaki. Tudi orožniki so prišli v Trat od raznih strani. Stražniki niso spali že tri dni. Pošta funkcijonira. Za vsakim pismonošo stopajo trijo vojaki. Borza je zaprta. Dela v novi luki so ustavljena in tudi peki so v soboto Btopili v stavko. Plinarno Judman bo demonstrante pričeli demolirati, ker so v njej delavci delali. Vest, da je v soboto gorela Dreherjeva pivarna ni resnična. Demonstrante so razpodili ondi z vodo iz brizgal-nic. Plina jo imela plinarna šo za včeraj zvečer. Ako so danes delavci v plinarno ne povrnejo, bo zvečer Trst v temi in tatovi bodo imeli obširen delokrog. Žo v soboto jo po mestu gorelo prav malo plinovih svetilk. Vse urade in bolnice stražijo vojaki. Ranjencev ne sme v bolnicah nihčo obiskati. Iz Maribora so se peljali v Trst dragonci. a niso mogli operirati, ker jim jo drčalo na gladkem tržaškem kamenju. Vse mesto je v črnih zastavah. Ni okna, kjer bi no bil znak žalovanja. Tudi črnorudeče zastave so vmes. Policija odstranja črnino, a za njo jo ljudje zopet razobešajo. Posebno uporne tem policijskim odredbam so se pokazale ženske, ki naravnost hujsknjo moške k upornosti. Hiše, kjer niso razobesili črnine, so demonstrantje naskočili in pobili vsa okna. Skoda je velikanska. V prosti luki je 100.000 zabojev pomeranč in citron, ki gnijo. Skladišča južne železnice so prenapolnjena. V soboto je pričelo v Trstu manjkati zelenjave, jajec in drugih živil, ker je bil ves uvoz pretrgan. Vodja policijskega urada je izjavil, da so demonstracije bile anathi-stiškega izvora in da se je stavka porabila v to, dokazati moč anarhistiškega terorizma. Kdo da je priredil anarhistiško demonstracijo, policijski vodja še ne ve Zastražena je tudi mrtvašnica sv. Justa, kjer so nahajajo žrtve. Gostilne, kavarne in trgovine so zaprte. Semintje je odprta kaka prodajalnica jestvin. Policijska direkcija je na vogale nabila razglas, s katerim občinstvu prepoveduje nositi seboj orožjo in po živa k miru. Lloydovi parniki, ki so pripluli te dni v Trst, so zasidrani daleč na morju, da se ja tako preprečilo, da se moštvo ni pridružilo stavkujočim. Pred stanovanjem cesarskega namestnika Goessa je bila tudi demonstracija, a straži se je posrečilo razpoditi demonstrante. Postni uradnik ustreljen v uradu. Poštni asistent Fitzko jo bil v uradu, ko je prodrla kroglja v urad. Zadela ga je v trebuh in ga ranila. Poslopje poštnega urada pri borzi je vse razbito od krogolj. Seja tržaškega mestnega sveta. V soboto se je vršila, kakor smo kratko že v soboto poročali, seja tržaškega mestnega sveta. Občinski svet jo soglasno sklenil: I. da pojde župan s članovi dolegaoije intervenirat k namestniku, da puste ta- kojna svoboda vse, ki bo zarad1 izgredov zaprti; II. da se brzojavi ministerskomu predsedniku, naj izda potrebne ukaze v povrnitev miru ; III. da se imenuje iz mestnega sveta posebna preiskovalna komisija 7 članov, katere ima izbrati župan sam iz vseh strank ; IV. da se ž r t v e pokopljejo na stroške občine; V. da se za rodbine žrtev i z o b č. sredstev nakaže podpora 10.000 K. Te predloge je stavil dr. Venezian. Zastopnik vlade je izjavil, da Bi je vlada svesta odgovornosti ter da prevzema ekscelenca namestnik osebno vso odgovornost nase; da je vladi znano, da so v vso stvar umošani tudi elementi, kateri niso imeli in nimajo namena podpirati Btvar stavkujočih kurjačev, ter da bo vlada postopala z vso strogostjo, da se zopet uvede mir in red. Mej govorom vladnega zastopnika pl. Jet-marja je bil velik hrup. Krvavi dogodki v soboto popoludne. V soboto proti večeru je ljudstvo vedno burnejše zahtevalo, da naj bodo vsa poslopja v črnih zastavah. Posebno kritičen je bil položaj v soboto popoludne ob 5. uri v Via Antonio in v Katarinini ulici. Nekako v sredi »Corsa" je stala kompanija 47. pešpolka, katero so pričeli demonstrantje od obeh strani bombardirati s kameriji. Kompanija je večkrat prodirala proti množici z bajoneti, potem pa je slepo ustrelila v zrak. Demonstrantje so šli na to v »Via Antonio" in nadaljevali bombardiranje vojaštva s ka-menji. S hišnih streh so metali na vojaštvo kamenje in opeko. Plinove kandelabre je množica izruvala in prižgala na to plin, ki jo na metro visoko švigal v zrak. Z razdrtimi kandelabri in drugimi stvarmi je množica zubarikadirala ulico in jo tako ovirala prodiranje vojaštva, ki je oddalo dve »slepi salvi". Množica je šla nato v Katarinino ulico, kjer jo stal oddelek 47. pešpolka, kateremu je poveljeval tisti nadporočnik, ki je v petek zapovedal na množico streljati. Množica ga je spoznala. »Morilec!« je kričala množica nad častnikom, „postreli nas vse!" Tudi tu je množica ruvala cestne svetilke in metala na vojaštvo kamenje. Vojaštvo jo poskušalo množico razpršiti s tem, da jo jo večkrat naskočilo z bajoneti in jo potisnilo do cerkve sv. Antona. Tu jo vojaštvo od vseh strani obkolila razburjena množica. Vojaštvo je nato v množico ustrelilo. Tri osebe so ostale mrtve na mestu, mej njimi neka 12-letna deklica. Mnogo oseb ie bilo ranjenih. Ranjena je neka ženska, ki je šla mimo z otrokom v naročju. Množica se je razpršila na vse strani. Tekom sobote je bila razbita tretjina cestnih svetilk. V „Via Donota" je množica razrušila neko zidovjo in kamenje iz njega metala na vojaštvo. Naskok žensk na nadporočnika. V „Via nouva" so spoznale demonstru-joče žene in dekleta nadporočnika, ki je v petek zaklical usodni ,ogenj!1 in ki je tudi neko dekle s sabljo ranil. V par sekundah je bil dotični oddelek obkoljen od kričečo množice. Žene in mlade deklice so kot furije skočile na častnika. Kričale so nanj, da se bodo maščevale za ranjeno deklo. Častnik je potegnil revolver in ustrelil. Ranjena je bila neka deklica. Demonstrantje so nato uprav zbesnoli. Podrli so častnika na tla, vojaki bo častnika hoteli iztrgati množici in tako je nastal na cesti cel vrtinec vojakov in demonstrantov, ki so bili nakopičeni drug na druzega. Na cesti jo ležalo kamenje in na vojaštvo se je usul kamenit dež. Vojaštvojozopet 11,81 r e-1 i 1 o. Množica se je na to razpršila. Število ranjencev še ni določeno. Vojaštvo je neprestano krožilo po ulicah. Kamenje z oken in streh. V neki drugi ulici so ljudje usuli na vojake iz oken kamenje. S streh jo letela nanje opeka Vojaki bo streljali v okna 1 n na strehe. Neka ženska in nek mož sta bila težko ranjena. //,' le /. 7 Izgredi na vseh krajih. Tudi na »Piazza Santa materina« in »Piazza San Giacomo« bo bili krvavi izgredi. Vojaštvo je oddalo dve salvi. Iz razdrtih pli novih naprav je gorel plin od »Piazza Ponto rosso« ob kanalu do cerkve sv. Antona. Kandalaber | ri »Via delle poste* je množica vrgla v kanal. V »Via B irriera« je bilo več oseb ranjenih z bajoneti. Množica je šla tudi v Barkovlje ter zahtevala, da se v ondotni topilnici ustavi delo. Vojaštvo je potisnilo demonstrante nazaj v Trst. Ob osmi uri zvečer je bil v soboto v bližini ribje tržnice ustreljen nek policijski inšpektor. Na transportu v bolnico je umrl. Nekatere vesti tudi trdijo, da nekaj vojakov ni hotelo streljati v množico in da je par vojakov proč zagnalo puške. Na »Via nuovo« je vojaštvo oddalo devet salv. Ranjence so nosili v lekarne. Rešilna družba je neumorno delovala. Pri sobotnih večernih bojih je bilo mrtvih pet oseb in 33 oseb težko ranjenih. Od vseh strani, mesta so se v Boboto zvečer slišali streli. Število lahko ranjenih se sploh ne more preračuniti. Naskok na mrtvašnico- Velika množica je naskočila v soboto popoludne mrtvašnico, kjer leže mrtve žrtve. Vojaštvo je množico z nasajenimi bajoneti potisnilo proč od mrtvašnice, vendar se je naskok parkrat ponovil. Vojaštvo je naskok vsakokrat odbilo. Stavkujočim se je ugodilo! Stavkujoči »Lloydovi« kunlci, katere je podpiralo vse delavstvo, so dosegli znaten vspeh. Razsodišče jo sprejelo naslednje zahteve: 1. Pri neob hodni potrebi izrednih del med vožnjo in v luki se morajo ure nad delavnim časom posebej plačati. 2. Kurjači naj imajo za časa bivanja v luki delavni čas med 7. uro zjutraj do 5 ure popoludne, vštevši polurni čas za zajutrek in l1/, ure časa za obed; med vožnjo pa se določi osemurni delavnik. 3. Vlada se poziva, da takoj spremeni mornarski red v tem smislu, da se dolžnost nočno straže za Trst omeji na neobhodno potrebno in da se od nje kurilce z ozirom na njih težavno službo takoj, ko pristanejo v Trstu, oprosti. R izsodišču je predsedoval tržaški župan. Ko je razsodišče sprejelo zgorajšnje predloge, stopil je župan na balkon mestne hiše in je prebral sklepe razsodišča. Ko je sklepe prebral, zganil je papir in glasno zaklical: »Adesso tutto e finito!« (Zdaj je vse končano !) Veliki trg je bil, ko be je vršil ta prizor na balkonu mestne hiše, skoro popolnoma prazen, ker so bili vsi uhodi k magistratu zastraženi od vojakov. Kljub temu se je novica hitro razširila po mestu in prebivalstvo je sprejelo sklepe z zadoščenjem. Vojaštvo je skoro nato pričelo zapuščati svoje postojanke po raznih ulicah. Upati je, da sedelo danes prične. Tudi tržaški listi danes izidejo. Delavstvo je bilo izredno solidarno. Nekateri podjetniki so ponujali po 10 kron za delavca na dan, a delavcev nišo dobili. Po razglasitvi sklepa razsodišča so velike množice hodile po mestu, pevajoč delavsko pesem. Pred množico so nosili belo zastavo. Po Trstu pozivajo plakati v italijanščini in slovenščini, naj se delavci vrnejo k delu. S hiš plapolajo črne zastave. Poročilo očividca. Naš poročevalec nam piše iz Trsta: Pred vsem naj popravim neke neresnične vesti, ki se o dogodkih v Trstu širijo po listih. Ni res, da bi bila obč. plinarna razdrta ali poškodovana. Le vsled štrajka uslužbencev plinarne se je bati, da zmanjka plina in ostane mesto kakih 8 dni brez razsvetljave. Ni res, da bi električni tok deloval. Vsled stavke v plinarni so bili ustavljeni tudi stroji za proizvodnjo elektrike v petek ob 9. uri pred-poludne ter od tedaj miruje ves promet na tramvayu; električne razsvetljave je itak le malo ob morju in še ta ne deluje. Ni res, da bi gorela pivovarna Dreher. Demonstranti so baje zanetili mal ogenj na dvorišču, kjer se nahajajo sodi, a ta ogenj so domači gasilci takoj pogasili. Demonstrante so polivali s kropom. Res pa je, da so vsa okna pri Dreherju pobita. Pobijali so jih iz večine 12 do 14 letna deca in tovarniška dekleta, kakor se je pisec teh vrstic sam prepričal. Okrog poslopij leži še danes dober voz kamenja. Dorasli demonstranti so hiteli naprej, ko so bili dali povelja, ostala je na licu mesta »mulerija«. Policista ni bilo nobenega blizu. V Rojanu so demonstranti sažgali neko skladišče lesa, ki je zgorelo. — Dr. Ellenbogen je bil baje pri namestniku nemilo sprejet. Ko ga je ekscelenca vprašal, kaj želi, in se je predstavil ter rekel, da je prišel prosit, naj ekscelenca skrbi za mir in red, mu je giof Goc38 baje rekel: Od kakega poslanca si ne dam ničesar velevati; jaz vem sam, kaj mi je storiti. Dr. Ellenbogen pa je odgovoril: To ste pokazali včeraj in danes (v petek in soboto) ter se poslovil. Sinoči (v soboto) je neki iredentist ali anarhist ustrelil trikrat iz revolverja na nekega policijskega stražnika. Revež jo umrl. Sploh so žrtve med pol-cisti, ki so iz večine naši, ogromne. To moramo obžalovati toliko bolj, ker podrejeni organi pač nič niso krivi. Obsedno stanje Včeraj, v nedeljo, na vse jutro se je razglasilo obsedno stanje: namestništveniurad-nik v vojaškem spremstvu je razglašal po mestu in okolici, da ae suspendirajo naredbe čl. 8, 12, 13 temelj, zakona z dne 21. dec. 1867 ter da pridejo v veljavo odredbe zakona z dne 5. maja 1869, § 3 lit. c, § 6 lit. a, b. § 7 lit. a, b in § 9, in da je v smislu § 429 kaz. prav. post. in § 73 kaz. zak. postavljena smrtna kazen na vsak upor proti oblasti. Razsodnistvo (župan, 3 zastopniki delavcev. 3 zastopniki Lloyda), je sprejelo zahteve kurjačev. S tem je glavni štrajk končan. Jutri izidejo listi, — »Edinost« v dveh izdanjih. Na shodu v gledišču Rossetti je hotel soc dem. Učekar izsiliti demonstracijo sebi v prilog, pa se mu je spodneslo. O tem prihodnjič. Za vsem gibanjem tičijo, ako ne anarhisti, pa vsaj iredentarji, kar spričuje tudi petje protislovanskih pesmi. Po razglašenju izjemnega stanja so dosedaj aretirali tri osebe. Pri t> v. J u s t u so bili danes vjutro burni prizori, ker je ljudstvo protestiralo, da so žrtve prošlo noč spravili na pokopališče. »tevilo včeraj ustreljenih oseb se ne di dognati. Cerkev sv. Antona Novega je vsa preluknjana. Kri se vidi še danes pri S v. Antonu in na Vel. trgu. Po Trstu vlada strašna burja in sneg mete. Sreča za ljudstvo, ki se je po-skrilo.Socialistična stranka je na srojem shodu stavila kot postulat, da se izpuste vsi ujetniki ter da se dovoli slovesen pogreb padlih žrtev, drugače da se nadaljuje brezobziren boj. Neki narednik ukazal je streljati na vzburjeno množico tako da je bilo obilo ranjenih in ubitih, na to prihitel je častnik, ki je odvel narednika in njemu podrejene vojake v vojaške zapore. Tudi izvoščki so na svoje kočije obesili črnino. V burji posebno zmrzujejo vojaki 27. pešpolka, ki burje še nikdar prej niso čutili. Na soc. demokratiškem oklicu na delavstvo, ki je pribit na vogale, so za laško organizacijo podpisani: Carlo Ucekar, Valentin Pitdoni, Giovani Oliva, Ferdinand Dobavšek (!) Anton Čech, (!) Hugo Austerlitz, Cico Chiussi. Za slovenske soc. dem. pa: Jož^f Kopač, Ab. Punek, Franc Jernejčič, Ferd. Končnik, Alojz Milic, Vincenc Kermal. Oklic poziva delavce, naj se povrnejo k delu in svojim rodbinam, in konstatira, da so žrtve iz vseh vrat prebivalstva. Laiki meščani na begu. Mnogo laških meščanov, posebno trgovcev je zapustilo Trst. — Včeraj je bilo mnogo Tržačanov videti po Ljubljani. Nekateri so pravili o revolti grozne stvari in izjavljali, da se ne upajo povrniti v Trst pred sredo. Še nekaj podrobnosti. Naš poročevalec nam še piše iz Trsta: O demonstracijah sem še poizvedel: V pete k so se vršile hrupne demonstracije pred delavnicami, v katerih se je še delalo. De monstrantje so prisilili delavce, da so opustili delo. h konfekcije Eppinger so demonstrante pognali uslužbeno osobje. Vsi fa-kini so pustili delo in delavci juž. železnice, vsled česar je bil ves promet ustavljen. V nekatere prodajalnice so demonstrantje ulomili, pekarno »Viezzi« so popolnoma razdrli. Nato so trgovci svoje prodajalnice takoj zaprli. Tudi trafike so se zaprle. Po mestu se se čuli divji klici: »Doli z Lloydom«! Magaziner pri Lloydovem maga-zinu »Panatiche« je še ob pravem času zaprl vrata. Množica, ki je bila že na dvorišču, je razbila vse zaboje, 3000 steklenic itd. Ko je s shoda v »Politeama Rosseti« komisar Pekoč odšel, mu je množica burno aplavdirala. Ko se je množica spopadla z vojaštvom, so prve vrste demonstrantov hotele nazaj, a od zadaj so jih tiščali pred bajonete. V prvih vrstah je bilo posebno mnogo žensk. Prva je padla neka ženska; ne ve se, ali jo je Častnik udaril, ali je pa sama padla. Množica je pričela upiti, da jo je častnik udaril s sabljo, in potem so se pričeli oni krvavi dogodki, o katerih sem Vam poročal. Ko je množica na »Piazza Vecchia« pridrla, je nek kor p oral ukazal takoj »ogenj«. Padli so trije, ena oseba pri uhodu v »Tergestej«, eno dekle pa pod gledališkim peristilom, kamor se je hotela skriti. Dve kroglji ste prišli v poštni urad. Inšpektor K1 a r i č in policaj sta peljala nekega aretiranega. Ker sta se zbala množice, sta ušla v neko hišo. Med tem je množica napadla inšpektorja Gliha, kateri je po- tegnil sabljo in je mahal okolu sebe. Gliha je dobil udarec z dežnikom po glavi. Inšpektor R i c h t i g in policaj Alojzij Gorjanc sta dobila kamen v glavo. Nekaj latern, ki so razdrte, je še le pred par dnevi municipij postavil. Razdirali so večinoma pobje in sicer bo s kamni in palicami razbijali steklo. V istem času je del množice hodil tudi po zunanjih ulicah in ondi razbijal. Ne vojaštvo, ne policija ni mogla množice ukrotiti, ampak ulita se je silna ploha z mrzlim vetrom, ki je razgrajoče razpršila in ohladila. Od petka do sobote je vladal po mestu po noči mrtvaški mir, a na vse zgodaj je začela množica zopet t grozovitim upitjem. Bilo je vse zaprto. Deklam, ki so hodile k pekom po kruh, so nekateri demonstrantje kradli žemlje. Napovedan je bil shod dopoludne, ki Be pa ni mogel vršiti. Vlada ga je zabranila. Množico je razburila najbolj takrat še zlagana vest, da so 4 ranjenci umrli. Povsod so lepaki od policije, ki so se pa morali tiskati v Gorici, v katerih se prepoveduje vsako zbiranje ljudi na ulicah. V soboto popoludne so hodili po korzu ljudje, ki so imeli vso žepe nabasano s kamenjem in so vpili »Lutto! Lutto!« (»Žalovanje!«) ter so zahtevali razobešanje črnih zastav. Nekateri demonBtrantje so zlezli na strehe, demolirali dimnike in kamenje metali na vojaštvo. Z oken je prebivalstvo metalo na vojake svetilke, stole itd. Pol kom-panije se je a »korza« umaknilo, a takoj je prišlo vojaštvo pomnoženo nazaj in dvakrat ustrelilo. Enkrat pri kavarni „Fanellia in drugič pri vbodu v ulico Donota. Pri šoli »Feriera« so šolski otroci začeli metati kamenje na policijo, ki je slepo ustrelila in otroci so se — poskrili za nekim zidom. Policija jo začela gasiti zažgani plin. Ob 6. uri je vojaštvo v soboto šlo v vojašnice, nakar so pričele hoditi mnogoštevilne patrulje. Zvečer je župan obiskal ranjence v bolnicah. Včeraj v nedeljo je bila po noči grozna burja. Po noči so prenesli mrliče na pokopališče, kjer se je vršil pre gled in so jih potem pokopali. Ljudstvo o tem ni nič vedelo, samo nek Vipavec je prišel na pokopališče in jokaje zahteval svo jega Bina. Straža je očeta odstranila. Župan poziva po časopisih, ki so danes v ponedeljek zjutraj izšli, k miru. Skoro vsi fijakarji, ki v preteklih burnih dneh tudi niso vozili, so pričeli zopet voziti. Mir se vrača. Tovorni promet v Trst se jo danes zopet otvoril. Danes dopoludne je odpeljal prvi tovorni vlak iz Ljubljane v Trst. Na raznih kolodvorih do Trsta je stalo vse polno tovornih vlakov, ki v petek, v soboto in včeraj niso mogli privoziti v Trst. Imena žrtev. Ustreljeni mrliči so ležali štirje v soboto opoludne v mrtvašnici. Ti so : 1 Anton I v a n i č star 40 let iz Postojne doma, fakin. 2. Franc B o n n e , star 23 let, krojač. 3. Jožef Platzer, star 42 let. 4. še ni identificiran, star je okoli 40 let. Ranjenih v bolnišnicah je bilo v soboto opoludne 20. Med njimi dve ženski. Najhujše ranjeni so: 131etni Herman Vi d i j a k, Anton Mrak, 24!etni čevljar, Janez Skok, star 16 let, dijak 4. gimnazijskega razreda, dalje 351etni Giocondo iz Tarenta, Jakob Lanza, star 42 let, tehtač v magacinih, 301etni zidar Janez Luin iz Gabrovice, 361etni agent Anton F o n. V bolnišnici so še: Marija Kodermac, Alojz Pavan, Artur Luzzato, Alojz Dugulin, Jožef Flebus, Janez Appold, Franc Gropajc. Angel Micbeluzzi, Alojzij Klarid, Terezija Debelati, Giz. Frank. Pri sv. Justu so bili štirje mrliči Trije so bili spoznani, namreč: 271etni Franc G1 i -v a r, mizar iz Trsta; 35!etni Anton Lav-r e n č i č iz Kranjevca; Janez K 1 a n š i č, kovač, star 17 let, pristojen na Goriško. V soboto je bil težko ranjen Santo L i t s c h e r, 651etna Jožefa vdova R o d i c a je bila lahko ranjena na obrazu, portirko Ivano Ferri, staro 42 let, je zadel strel iz revolverja. Neznano je ime 30 do 35 letnega moža, katerega so pobili v ulici sv. Katarine ter ga prenesli v lekarno Franconi, kjer je v par minutah umrl. Transportirali so ga takoj v mrtvašnico. Po rokah se sodi, da je mizar. Neznan je tudi 18 do 20 letni mladenič, ustrelien v ulici »Del Canale«. Ranjen je 38 letni trgovec Viktor Luža 11 o. Ranjen je z bajonetom Herman P o 1 e n s k i, ko je inzultiral nekega vojaka. Policaja Jakoba M i h e 1 u s a štev. 120 so z revolverjem ustrelili ob 7. zvečer v soboto. Ob 6. uri je prišel ta policaj na svoje mesto in njegov sinček mu je prinesel večerjo. Ko je odvečerjal, je šel k nadzorniku J e s s u po dovoljenje, da bi Brnel poslati po četrt vina. Ta je tudi odvečerjal in ga je poslal na svoj račun po vino za oba. Eno minuto zatem, ko je policaj odšel, so počili trije streli. Neki deček pribeži k inšpektorju in povč, da je Mihelus ubit. Mi-helus je star 47 let ter zapušča vdovo in tri otroke. Imena vseh žrtev še nismo mogli poizvedeti. Bosanske železnice. Vlada in odločujoče stranke hočejo na vsak način, da se jutri prične drugo branje državnega proračuna. Zato so se odločili za sobotno sejo, v kateri naj bi zbornica rešila zakon o bosanskih železnicah. Kakor navadno ob sobotah, je bila i sedaj zbornica »pusta in prazna«. Na galeriji so dremali posamezni poslušavei, v zbornici pa je bilo mej razpravo komaj 50 poslancev. Češki narodni socialist Choc je galeriji napravil vsaj to veselje, da je zahteval, naj se soštejejo poslanci. Po vseh sobanah in v gostilni so res sklicali 110 poslancev, da se je mogla seja nadaljevati. O novih bosanskih železnicah smo že obširneje poročali. V dogovoru z bosansko vlado sta avstrijska in ogrska vlada sklenili, da se najprvo zgradi železnica od Sarajeva doUvca v Sandžaku s krilom do Vardišča ob srbski meji. Ko je ta železnica gotova, naj bi se pričeli graditi progi B u -gojno-Aržano in Doboj - Sama c. V ta namen Be pooblašča bosanska vlada, da najame posojilo 75 milijonov kron. Res je sicer, da bode železnica Sarajevo-Uvac, kakor je naglašal železniški minister dr. Wittek, velik del Bosne zvezala s svetovnim prometom in bo velike važnosti tudi z vojaškega stališča; toda istina je tudi, da bode ta železnica v prvi vrsti koristila ogrski državni polovici. Zmagali so zopet Madjari in avstrijska vlada se je zopet morala udati. Dalmacija je še vedno ločena od države in za mnoge »terra incognita«. Dalmatinskih poslancev vedna prošnja je, naj bi se najboljše pristanišče ob Adriji, v Splitu, potom železnice zvezalo b Sarajevim na eni strani, a na drugi s Kninom, Novim in Ogu-linom. Železnica Split-Knin-Novi, oziroma Bihač Ogulin bi vezala zapuščeno Dalmacijo, pa tudi Bosno in Hercegovino z Avstrijo in njenim središčem. Dalmatinski poslanci sicer niso zadovoljni z vladno predlogo, vendar je ne pobijajo, ker upajo, da za bosanskimi pridejo dalmatinske železnico na vrsto, V imenu socijalnih demokratov je že v petek zvečer dr. Ellenbogen z vso odločnostjo pobijal vladni predlog, češ, da je to zopet nova koncesija madjarskim zahtevam. V stvari se strinjamo ž njim, a dr. Ellenbogen se jako moti, ako miBli, da so v Dalmaciji sami divjaki in da jim je treba po parobrodih in železnicah dovažati nemško kulturo ali celo socijalno-demokraške ideje. Dobro ga je v soboto zavrnil dalmatinski poslanec Peric rekoč: Za tako omiko, kakoršno bo včeraj skoraj sedem ur v zbornici prodajali dunajski poslanci raznih strank, se Dalmatinci prav lepo zahvalijo. Dr. Ellenbogen je koncem svojega govora, preden se je odpeljal v Trst po informacije glede izgredov, rotil vse stranke, da morajo zavreči vladno predlogo. O tem svojem predlogu je zahteval glasovanje po imenih. Za predlogo so potem še govorili Peric, Borčič in minister W it tek. Jutri so razprava nadaljuje in bržkone tudi završi. Češko-nemška sprava — nov notranji minister. Češkim listom so v soboto sporočili z Dunaja senzačno vest, o kateri pa nekateri trdijo, da jo je vsprejeti za sedaj z vso rezervo, o kateri se pa že dalj časa govori v krogih, ki so v vladni bližini. Pravijo namreč, da bo v hipu, ko postane češko-nemško spravno vprašanje akutno, navstala delna ministerska kriza. Min. predsednik dr. pl. Koerber odloži portfelj notranjega ministerstva ter prevzame trgovinsko ministerstvo. Mesto njega pa prevzame vodstvo notranjih zadev sedanji cesarski namestnik na Češkem grof Coudenhove. Povod tej premembi v kabinetu bo naslednji : Težavno ulogo notranjega ministra ob češko nemških spravnih dogovorih bo po mnenju dr. Koerberjevem lažje izvrševal grof Coudenhove, ker jo bolj poučen o razmerju mej obema češkima narodoma in tudi bolj pozna želje in zahteve posamnih strank, kakor pa ministerski predsednik sam. Nasprotno pa hoče dr. Koerber sam voditi dogovore z Ogri glede avtonomnega carinskega tarifa in zunanjih trgo- vinskih pogodb. Kor bi pa tega ne mogel uspešno izvrševati, če bi si ohranil portfelj notranjih stvarij, se je odločil za trgovinsko ministerstvo. — Dosedanji trgovinski min. baron Call izstopi iz ministerstva in se povrne zopet v d.plomatiško službo v ino-zemlju, katero je svojedobno le nerad zamenjal s portMjem trgovinskega ministra. Poljski klub. V soboto je bil poljski klub imel izredno sejo, da si izvoli drugega načelni-kovega namestnika, člane v parlamentarno komisijo in glavne govornike za proračunsko razpravo. Prva točka dnevnega reda se je na predlog posl. Byka odstavila z dnev nega reda, v parlamentarno komisijo so b
  • rci; 18. v Ljutomeru; 22. pri Sv. Filipu v Veračah, na Teharjih in v Slov. Gradcu. — Na Koroškem: 17. v Št. Lenartu. — Na Primorskem; 17. v Vidmu. Poslanca Kasperja skrb sa u6i teljstvo P. sl. Kaspir le vsenemec in v novejšem času obožuje Wo!fa. Ta mož je tudi član češkega deželnega zbora, kjer se je v zadnjem zasedanju prav posebno po-brinil za zboljšanje položaja učiteljev, ker je tudi sam učitelj. Pri prvem glasovanju o predlogu glede zboljšanja plač je glasoval za predlogo, pri drugem proti, pri t r e t j e m jo je pa popihal iz dvorane. Ko ga je te dni nekdo vprašal, kaj bi bil storil, če bi bilo treba še četrtič glasovati, je odvrnil vrli zastopnik učiteljstva: »Pustitu me v miru! Sam ne vem, kje mi glava stoji I« Samomori otrok se množo. Ni ga skoro dneva, da se ne bi poročalo okaktm takem samomoru. 13letni deček ustrelil se je v Deutsch Eisenbergu na Moravskem z očetovo puško. Pred smrtjo je napisal lastnoročno oporoko, v kateri pravi, da svoj Erihranek v znesku 4 kron zapušča svojemu ratu. — Da Dunaju je skočil v Donavo 141etni krojaški učenec Ludovik Buček. V vodi mu je pa bilo premokro, zato je sam priplaval na suho. Zračna vojna ladija. V bodoče bode vojna na morju kaj zanimiva. Amerikanci so iznašli vojno ladijo iz aluminija, ki leti po zraku in ima prostora za osem mornarjev. Kotiček za liberalce. Nezaslišano intamijo je našel »Narod« v »Slovencu«. Pravi, da je »Slovenec« meril na »Splošno žensko društvo«, ko je pisal, da Bamo izprijene ženske morejo biti liberalke. Ljudje, ki »Narodu« verjamejo, bodo verjeli tudi to, kakor mu vse verjamejo. »Slovenec" je v članku ,'Zienska in javnost" popisoval, kako liberalne težnie ponižujejo zakonsko življenje in žensko dostojanstvo. L beralci upeljujejo civilni zakon, s čimer se ruši sveti st zakona, liberalci hočejo upeljati svo bodno razdružitev zakonske zvezo, s s katero bi mogel mož ženo popolnoma zapustiti in vziti drugo. Liberalci ustanavljajo tudi druge stvari, katero merijo na to, da se mesto poštenega zakonskega življenja vpelje nekaj drugega. Na to je rekel »Slovenec«, da v tabor takega liberalizma ne morejo prestopiti poštene ženske, ampak samo izprijene. O omenjenem društvu pa v »Slovencu« ni bilo nikakega govora. Saj veste, gospodje liberalci, kje so tiste ženske, ki so take praktične liberalke, ki tako žive, kakor liberalizem uči. Na tiste je mislil „S'ovemc". Kar je v „Narodu" več, je pisal na svcj riziko. Otnj^tvia. Slovensko trgovsko društvo Merkur vabi vse g. člane, kateri imajo veselje za petje, da se vdeleže prve pevske vaje, ki bo v torek, dne 18. t. m. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Začetek točno ob 9. uri zvečer. Petje se bo gojilo dvakrat na teden. ^Prihodnji pevski večeri se bodo določili po dogovoru z g. pevci. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: Neimenovan iz Selc 5 K. — G. A. Hočevar, župnik na Brezovici 10 K. — Gospa Nežka Pirjevtc iz Trsta 4 K. — Neimen. 10 K — G. fin. komisar A. Janežič za f« bruvarij 6 K. — Po g. Erjavcu, kaplauu v Boštanju, darilo krstnih botrov 4 K. — G. Ant. Abram, kaplan v Škocijanu 10 K. — G. Avg. Šinkovec, župnik na Jesenicah 10 K. — Kruh sv. Antona 4 K 80 v. Za mesec januarij je bilo plačati dija kom za hrano v ljudski kuhinji 347 K 38 h troški za stanovanje in hrano pri zasebnikih 140 K, manjši troški 15 K. skupaj 502 K 38 h, dohodkov pa je bilo 215 K. — Z ozi-rom na občuten primanjkljaj prosi podpisani oskrbnik v imenu uboge šolske mladine blage mladinoljube za zdatnejšo pomoč, ker bo drugače treba že itak neznatno mesečno podporo še bolj zmanjšati. Ljubljana 14. febr. 1902. Andr. Kalan, oskrbnik Jeranove dijaške mize. Telefonska in brzojavna poročila. Dogodki v Trstu. Trst, 17. februvarija. Freki sod posluje. Aretiranih je več italijanskih podanikov. Občinski šolski sluga p r e'd naglo sodbo. Krvnik z Dunaja je danes prispel. Vojaštvo je razgnalo včeraj shod „Werk-meister-vereina". Lepaki županovi pozivajo k miru. Policija je odstranila revolucijske lepake. Danes večina delavcev dela. Tramvay je pričel voziti opoludne. List „A vari t i" suspendiran. Mesto kaže navadno lice. Trst, 17. febr. Po noči so se vršili izgredi blizu bošketa in blizu sv. Ane. Trst, 17. febr. Spor radi kurjačev ni še končno veljavno rešen, ker je treba še potrjenja od strani minister-stva. Trst, 17. febr. Neki žurnalist je imel razgovor z županom. Zupan San-driuelli je vso krivdo zvračal na poulično d r u h a 1. Kekel je, da je v Trstu več brezdelne fakinaže, kakor v katerem drugem mestu. Ti ljudje so po navadi tihi, a pri takih priložnostih butnejo z vso silo na dan. Vendar na Dunaju tudi rnagistratovce, posebno vladajočo iredentistično stranko dolže, da je kriva. Saj je občinski svet z županom na čelu dajal demonstrantom pogum, ko je sklenil, da jih pokoplje na občinske stroške, ko je dovolil 10.000 K njih družinam itd. Trst, 17. febr. Po uradnem poročilu je vsled zadnjih nemirov: enajst mrtvih, 42 ranjenih. Ranjenih je seveda mnogo več, ki niso v bolnišnici, ampak se zdravijo doma. Vsi umorjeni so ustreljeni. Rane so jako velike. Kro-glje so šle skozi trupla. Med ranjenci je več tako težko zadetih, da ne bodo okrevali. Uradnik Fitzko je operiran. Trst, 17. febr. Vsi tukajšnji listi se morajo predložiti cenzuri tri ure prej predno izidejo. Trst, 17. febr. Preki sod bode smrtne kazni izvršil dve uri po ozna-nilu sodbe. Trst, 17. febr. Dopoludne je bil mir. Tudi Lloydovi kurjači delajo. Vse prodajalnice so odprte. Nekaj anarhizma sumljivih oseb je bilo po noči aretiranih. Stanje treh nevarno ranjenih je skoro brezupno, stanje ostalih 25 ranjencev pa se je poboljšalo. V provinci je mir. Trst, 17. februv. Delavci so se vrnili k delu. Dela se v pristanišču, v skladiščih in tovarnah. Samo v tovarni za hrastove pragove se delo redno ne nadaljuje. Delavci so prišli nazaj, a direkcija je rekla, da nima zdaj naročil, ter jih mnogo ni sprejela nazaj. Trst, 17. febr. Pred neko ljudsko šolo, ki je zdaj izpremenjena v kosamo, so danes insultirali stražo. Ko je vojak zastonj pozival k redu, je ustrelil v zrak. Krogi ja je udarila v nasproti stoječo hišo. Škode nobene. Trst, 17. febr. Včeraj so na cesti napadli nekega majorja. Napadalec je ustrelil z revolverjem, a kroglja ni zadela. Trst, 17. febr. Mej padlimi je tudi slovenski rodoljub Fran Bone. Pre-bodel ga je bajonet. Prenesen v lekarno Velmieti, od tod v bolnico, kjer je umrl. Bone je s prijateljem Lekanom pred kavarno „Tergesteju opazoval demonstrante. Bone je bil odbornik „Kola". Dunaj, 17. febr. Iz Trsta se brzo-javlja, da so v neki gostilni zaprli devet oseb, katere so delale anarhističen komplot. Med njimi je baje en socialen demokrat, ki je ud razsodišča. Dunaj, 17. febr. Italijanski poslanci bodo jutri nastopili proti izjemnim vladnim naredbam. Dunaj, 17. febr. Danes popoludne se posvetujejo vse velike stranke, na kako stališče naj stopijo glede prekega soda, ki ga je vlada proglasila v Trstu in kateri sklep bo jutri predložila zbornici. Ministerski predsednik dr. Koerber bo z daljšim govorom utemeljeval izredne določbe, v govoru bo po vladnih poročilih popisal tržaške razmere. Uradna poročila in naznanila, ki so jih dobili tu bivajoči italijanski poslanci potrjujejo, da so krvavi tržaški nemiri nastali zaradi anarhističnih tendenc. Jutri pridejo izjemne predloge pred zbornico v prvem branju. Za njih presojo se bo izvolil poseben odsek. n On. opa- * t Tira -tnnje barometra r mm. Tonips-r&tnra P-> C«lxi)>i Vta-.rl Nebo s a v l 2 * ¥t t, loj 9 zve«. 736 4 | OO | sl. s/ah. sneg 73 16 7 zjutr. 2 popol. 738 1 736 5 — 1 5 —08 sr. vzh. sr jvzh. oblač. sneg 18 17 9. T.V>)<; 735-9 — 1-6 | sl. szah. oblač. 153 7. zjutr. 2. popol. 733-8 7324 -0 5 19 sl. svzh. » oblač. > Dunajska borza dnš 17. februvarija. Skupni dr/arni dolg v notah.....10T75 Skupni državni dolg v srebru.....101-55 Avstrijska zlata renta 4%......121-05 Avstrijska kronska renta 4%.....98 05 Ogerska zlata renta 4%.......120-05 Ogerska kronska renta 4%......9695 Avstro-ogerske bančno delnice, 600 gld. . 1633-— Kreditne delnice, IGO gld.......G95' — London vista......................239-82'/, Nemški dri bankovci za 100 ni. nem drž. velj. 117-25 20 mark........................23 44 20 frankov (napoleondor)......19'05 Italijanski bankovci.........93 10 C. kr. cekini...........11'32 Umrli NO: 13. svečana. Helena Skutelj, nadarbnika žena, 73 let, Krakovski nasip 10, ostarelosl. — Ana Ogrinc, delavčeva hči, 12 let, Poljanska c'.sta 49, srčna hiba. V otroški bolnišnici: 13. svečana. Ana Snoj, delavčeva hči, 6 mesecev, jetika. V bolnišnici: 12. svečana. Marija Pleša, dninarica, 501., legar. S&eieoroHglimo poročilo. ■fišita nad morjem ."06 2 ta. gradnji zračni Uak 736-0 ki a Srednja temperatura sobote 0 6°, normale : —0-2" Srednja temperatura nedelje —t'3", norm.: —0'1° Zahvala. 210 1-1 Za mnogobrojne izkaze prijateljskega sočutja med boleznijo in ob smrti nad vae ljubljenega mi soproga, gospoda Tomca po domače Kamničana posestnika In gostilničarja izražam najtoplejšo zahvalo. Pred vsem se še zahvaljujem velečast. g. kanoniku in papeževemu prelatu Ivanu Rozmanu za tolažilne obiske, članom mesarske zadruge za <"astno spremstvo, darovalcem krasnih vencev ter sploh vsem, ki so se ljubeznivo spominjili nepozabnega pokojnika med boleznijo in pri zadnjem potu. Ljubljana, dne 15. februvarija 1902. Helena Tome, soproga O I v g ' v v Službe isce Ant Debevc, etmujoč na Igu hiš. št. 54, star 38 let, oženjen. Prevzel, bi rad službo cerkovnika ali pisarja pri občini ali kakem konsumnem društvu. 181 3—3 t 209 1—1 Harlja Hadovernlk roj. Jelšnik naznanja v svojem in svoje hčerke Nadloe imenu vsem sorodnikom in znancem luž o vest, da je njen soprog, oziroma oče, gospod Pavel Hudovernik o. kr godni pristav dn6 16. t. m. po kratki bolezni, sprejemši tolažila sv. vere, v Gospodu zaspal. Mesto vsakega posebnega obvestila. prltrjevalano sredstvo za J-TJ-UllVlIllt, kamenje, kovino, lesovje itd., priporoma gg. kamnosekom ln ključarsklm mojstrom tvrdka BRATA EBERL, edir.a zaloga za Kranjsko, v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 27 ll—6 Edina zaloga na Kranjskem lekarna piccoli „pri Angelu" i. 2 (5o-7> Ljubljana. H5 Ič)unajska eosta T ' fj juh M&M jMkm PSeeoli - ja v Ljubljani. Dobiva sevlefcirnah SiS Cpttflli fflvmfcpvppi EhahnM Vlit, Rti/k V AMiUC ESJ slabotne osebe m-r" v-^l %mm Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabrlel Piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju. lladi opustitve kupčije prod& se zaloga umetnih cvetlic za cerkvene šopke in VdlČkOV skupno za 500 K ali na drobno za svojo ceno. 203 3-1 Marii^ Mikota, Ljubljana, Pred škofijo št. 21. Služba vrtnarja. Podpisano vodstvo išče poštenega, treznega, delavnega, zelenjadarstva ter cvetličarstva, popolnoma zmožnega oženjenega Tplitn-pj kateri mora slovenski dobro pisati znati. Plača znaša 800 kron. nadomestek za kurjavo stanovanja pa 40 kron na leto, ali skupaj 70 kron na mesec. Vrhu tega udobi \ rtnar od skupič^a za iz šolskega vrta strankam odprodano zelenjavo in cvetlice 10%. Stanovanje obstoječe iz kuhinje in dveh sob mu je prosto, prosta tudi poletna zelenjava. Prednost imajo prosilci brez otrok. Ker je službo koj po Veliki noči nastopiti, pošljejo naj prosilci svoje lastnoročno pisane, nekolekovane, pač pa s spričali opremljeno prošnje prej ko mogoče podpsmemu vodstvo. Vodstvo kranjske kmetiške šole na Grmu pri Novem mestu, dn6 8. februvarija 1D0Ž. iig 2—2 3 Pulj, 17. febr. Radi pisave »Učiteljskega Tovariša" je „Krčko učiteljsko društvo" izstopilo iz „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" v Ljubljani. gostilne „pri Gambrinu" Zidci>$I