^^ ^ ^ «9 ^ ^ ^ ^ ^ >* <* e3a predserir.:U, ..I-J- ...j: ____. ... . . vi«n» pre?sednika vlade Parrija, ki je tudi predsednik skupine neod p® ev,ce v senatu. oi °. r.aZ90V°ru je Parri med dru- doTi !?-lavil' da sta razk°l in kriza posledica namernega načrta za one- ogocenje razVoja za reforme, ki *em UHen 'n osnovne važnosti. S nuinn a-i 56 2apre na levi' se in n °dpre. P°f desnici s škodo ki %Vrrnj0Sti° 2a nuine reforme, Dorini ^ j TO nestrpno pričakuje, ko ircsa’ , j® treba zavreči vša-IjsJa®«*** krize’ W bi lahko pe-rve negorljivost in vznemirjenjje, ker je ugotovije-vlade i?0St Zgovorne in organske »vtOTPi vcnkn torej izključuje vsako ----- predčasnih volitev. talsliijAie,Jemojm PeUe ie Saragat n;a 3 d predpoi1 danska posvetova- jel °h 16. uri je spre- bo n s,e2a Predsednika vlade Scel- sa*£ •&£ ,^lin skuDin v nrv';:! a>n s.kn 7,h mr- viadeIlaMorPa "•)*V^a P,redsedn3ka lavni niči i!?111*1 sku,P™ v poslanski zbor' ■p « v senatiu Ingraa in Parno. «0dl^gOVOTU ie kngrao izjavil: rešiti; ,° . rprašanje za pravilno ^ knze je za nas stališče do borbenega gibanja delavcev, kmetov, študentov, južnega prebivalstva, ki je že dosegla tako močan razvoj, da bo v prihodnjih mesecih načela zapadlosti izredne važnosti. Gre za to, da se odloči, ali naj se stremi po zatiranju ljudskih borb, ali pa naj se zavzame pozitivno stališče do zahtev ljudskih množic. Zato menimo, čta je treba zavrniti in onemogočita konservativno spletko socialne demokracije, ne dovoliti njenega izsiljevanja in odločno premakniti na levo 06 vodstva politike v državi. Na vsak način bi vztrajanje na politiki in razvrstitvah preteklosti pomenilo poslabšati stanje*. Ob 19. uri je Saragat sprejel predsednika parlamentarnih liberalnih skupin Malagodija in Ber-gamasca. MaJlagodi je po razgovoru izjavi, da je treba po sedmih letih «napraviiti odločilno izbiro: ali se še dalje pomakniti h komunistom ali pa se odločno postaviti proti njihovemu napredova- ,|,i|iii"i„,„mitMlllmilllilll|ll|ll|mltulimillltllllnil]llll(llllllllllIlllllllllllllllmlllllllIIUIllllllllllll VČERAJ ZJUTRAJ V ZURICHU Minister Brodolini umrl v Številne politične osebnosti poudarjajo zasluge pokojnika za italijansko delavsko gibanje Giacomo Brodolini H. — Minister za delo se-ob id^camo Brodolomi je davi hchiT3 Umrl , žalovanju. Pri tem dodaja, da dobiva. Brodolini j evo zadnje pismo, ki mu ga je pisal, predan je odšel v Zurfch, vrednost političnega in moralnega testamenta. Sožalno brzojavko vodstvu PSI je poslal tudi taljnik PSU Ferri. Na današnjem zasedanju vodstva OGIL je glavni tajnik Novel-la v začetku počastil spomin ministra za delo Brodolinija in poudaril njegove številne zasluge za delavski razred. Predsednik ACLI Emildo Gaba-glio je izjavil, da je Brodolimijeva smrt globoko užaloatoia delavce ACLI, ki ne bodo mogli pozabiti njegovega pogumnega in vztrajnega zavzemanja za zakon o pokojninah, za odpravo mezdnih področij, za statut o pravicah delavcev. Prav tako ne bodo pozabili njegovega pričanja pred u-bitimii poljskimi delavci v Avoli. Sindikalna organizacija Uit je objavila izjavo, v kateri izraža hvaležnost za Brodoldnijevo delo v vladi. Brodolini se je rodil 19. julija 1920 v Recannatiju. Doktoriral je v filozofskih vedah. Udeležil se je druge svetovne vojne in o-svobodilne borbe. Njegova politična dejavnost se začenja leta 1944 v akcijski stranki. Po razpustitvi te stranke se je vključil v socialistično stranko. Od leta 1950 do 1955 je deloval na sindikalnem področju, od leta 1955 do 1960 je bil tajnik CGIL. Leta 1953 je postal član centralnega komiteja P SI in istega leta je bil prvič izvoljen za poslanca In je bil po- v bolnišnici v Zli- kabin131! 23 neozdravljivo bo-fcttMrt,' 12 Rima je odpotoval v ljettjT* Z sred|0, 2. julija na zdravljeno«;131 oddih. V nedeljo se je šalon stanje nenadoma poslab govj i;*1'? °b 4.23 je umrl. Ob nje-ž©na ?°st6lji so tedaj bili njegova lainivLnJegovi najožji sodelavci šel viL^Sl De Martino, ki je pri-hofi ®!'ai zjutraj v Zurich, je po- ^k^potoval zopet v Rim. _____________________________ ... __.... govern.1prvimi so se poklonila nje-1 zneje ponovno izvoljen. Marca 1961 toslanii, sipomiinu italijanski vele- je bil vključen v vodstvo stranke, v ZtTrinv, v Sviči, generalni konzul ■ do leta 1966 je bil podtajnik te bost; j!u' pozneje pa druge oseb- j stranke in to je ostal tudi po i? so prišle z letalom iz združitvi s PSDI do kongresa lamih sicer Mancini, Viglianesi j skega oktobra. ivij* . mancmi, Toj^^toJhiik v ministrstvu za delo ,.Ko V poslanski zbornici je bil član raznih komisij, lanskega maja je bi! izvoljen za senatorja. Zatem je bil v Rumorjevl vladi minister za delo. Bdi je tudi sodelavec pri nju k oblasti*. Dodal je, da bi morala nova vlada pobijati komunizem brez obotavljanja.’ Ob 20. uri je Saragat sprejel predsednika fašističnih parlamentarnih skupin De Marzia in Nen-oionija, ki sta po razgovoru podala izjavo proti novi večini med krščansko demokracijo in PSI, češ da bi to «pomenilo uradno vključiti komunistično stranko, sotialprole-tarce in neodvisno levico na področje oblasti*. Jutri bo predsednik republike zaključi posvetovanja. Davi se je sestalo novo vodstvo demokracije pod predsedstvom tajnika Piccolija. Po poročilu, tajnika in po diskusiji so odobrili dokument, ki poudarja, da je povezava sil leve sredi,ne nenadomestljive politične vrednosti in da bi opustitev tega Lahko pomenila razveljaviti tudi dosedanje dolge in pozitivne napore. Zato je vodstvo krščanske demokracije mnenja, da je_ treba rešitev vladne krize odločno iskati v okviru leve sredine z organsko obnovitvijo sodelovanja med njenimi komponentami. Krščanska demokracija izreka tudi pripravljenost na takojšnjo obnovitev razgovorov med silami leve sredine, nasprotuje predčasnim volitvam, poudarja da ni pripravljena na enobarvno vlado, ker bi to pomenilo nevarno politično praznino. Nato pravi dokument, da bi ponovno srečanje z odklonitvijo korakov nazaj pomenilo samo na sebi pozitiven odgovor na pričakovanje družbe v razvoju, na zahteve novih generacij in na upravičene zahteve delavcev. Zato vodstvo pooblašča političnega tajnika, predsednika vsedržavnega sveta in predsednika parlamentarnih skupin, naj delujejo v tem smislu za rešitev krize. Senator Parni je sklical nocoj nekatere senatorje neodvisne levice. Še prej se je sestala skupina avtonomnih socialistov in neodvisne levice v poslanski zbornici in pooblastila predsednika Taormino,. naj sporoči predsedniku republike med posvetovanjem zaskrbljenost pred možnostjo premikov na desno, Id je nastala s socialdemokratskim razkolom, in prav tako naj sporoči nasprotovanje predčasnim volitvam. V tem okviru bi vlada KD-PSI, ki bi zavrnila vsa,ko težnjo zaviranja razvoja, in ki bi pripravila jasen program reform, lahko po mnenju te skupine pomenila prvi element razjasnitve in bi ,jo odgovorno oceniš. Tajnik PRI La Malfa je v pogovoru s časnikarji ponovil sklep republikanskega vodstva, da se republikanci ne bodo vključili v nobeno vlado. Dodal je zatem, da če bi sestavili novo vlado treh (KD-PSI-PSU), bi jo republikanci V OKVIRU PRIJATELJSKIH OBMEJNIH STIKOV TRST, sobota, 12. julija 1969 Srečanje upraviteljev obmejnih občin Nova Gorica, Tolmin, Sežana in SKGZ Skupnega kosila so se udeležili tudi župani občin Srednje in Grmeka v Beneški Sloveniji ter Doberdoba - Na povabilo sežanske občine bo jeseni srečanje obmejnih slovenskih županov podpirali v parlamentu od zunaj. Na vprašanje, kakšno stališče bi zavzeli republikanci, če bi se se-! stavila vlada med KD in PSI ah PSU, je La Malfa odgovoril, da take možnosti še niso upoštevali. Če bi nastala taka možnost, bi moralo predsedstvo znova sklepati. Na vsak način pa republikanci ne bodo šli v nobeno vlado. Danes sta se sestali tudi parla-1 mentarni skupini krščanske demo-1 kiracije in pooblastili svoja predsednika, da predlagata predsedniku; republike Rumorja kot kandidata za j sestavo nove vlade. Osrednje vodstvo PLI in vodstvi ! parlamentarnih skupin sta po da- i našnjem sestanku objavili izjavo, 1 ki trdi med drugim, da je socia-' listični razkol pozitivno dejstvo, I češ da lahko pomeni «začetek razjasnitve objektivno nevarnega sta-1 nja». Dalje je rečeno, da v pri- i mera, da ne bi bila mogoča re- i šiitev vladne krize, kakor jo predlaga PLI, in če bi se nakazala možnost drugačnih formul, kakršna je bila formula leve sredine, ki je izključila sodelovanje s KPI, tedaj so republikanci mnenja, da bi bile potrebne čimprejšnje politične volitve. Ustanovni kongres nove francoske socialistične stranke PARIZ, 11. — V pariškem predmestju Issy - les Moulineaux se je danes začel ustanovni kongres nove socialistične stranke. Kongres, ki se bo zaključil v nedeljo, je neke vrste nadaljevanje zasedanja 4. maja v Altfortvillu, kjer je bila izdelana načelna izjava nove stranke ter izvoljeno začasno vodstvo. Med 900 delegati na kongresu vlada velika napetost zaradi ideo Predstavniki obmejnih občin s člani delegacije SKGZ med včerajšnjim srečanjem na Goriškem tiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii ZAKLJUČEN SESTANEK NEVEZANIH V BEOGRADU NA SINOČNJI SEJI SO RAZPRAVLJALI 0 DOKONČNEM SKLEPNEM DOKUMENTU Govor zastopnika palestinskega osvobodilnega gibanja - Sprejem na Dedinju Bolgarsko vabilo Titu in Ribičiču na proslavo 25-letnice bolgarske republike (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Prvi posvetovalni sestanek nevezanih držav. loških, programskih in tudi oseb- j ^^^neTCzani^^držav iz Afrike” mh sporov. Kot je znano, je te | Azije jn Evrope, se te končal da-spore še zaostrilo zasedanje v Alt- i nes dopoldne z razpravo o vpra-fortvillu, kjer so določili Gastona Defferra za socialističnega kandidata na predsedniških volitvah. Francoski socializem je sedaj razdeljen v štiri ali pet skupin, od katerih bo samo en del pristopil k novi stranki. Med temi ne bo Mitterrandovih «konvencionalistov», ki bi morali biti po prvotni zamisli eden od glavnih stebrov nove socialistične stranke (skupaj z bivšo SFIO), a so se po Defferro-vi določitvi za predsedniškega kandidata odtegnili. Današnja razprava je bila posvečena novemu strankinemu statutu. šanjih, ki so bil: na dnevnem redu. V teku dopoldneva so govorili zastopniki Konga-Kinšasa, Konga-Brazzaville, Sierre Leone in zastopnik palestinskega osvobodilnega gibanja. Govori zadnjih zastopnikov neve-banih držav so bab v glavnem na liniji njihovih predhodnikov. Najvažnejši v sklepnem delu razprave je bil nastop zastopnika pale- S^asr^f^Te^bv^r^ ne*a »banja zahvalil Jugoslaviji za JL.V 7 osnov, gostoljubnost ter za zanimanje in Arabcev. Palestinsko ljudstvo se bori za vrnitev svoje izgubljene domovine, proti sionizmu, ki ga presojata rasistično in imperialistč-no gibanj e. Borba palestinskega ljudstva je del borbe drugih osvobodilnih gibanj. Palestinsko ljudstvo stremi za tem, da se likvidira sionistična trdnjava v Palestini in da se ustanovi demokratična palestinska država, v kateri bd bili vsi prebivalci ne glede na versko pripadnost enakopravni. Jasniti je povabil Žide v Izraelu, da se dvignejo proti sionizmu in omogočijo ustanovitev nove Palestine, v kateri bi vsi živeli v miru in bratstvu. V začetku svojega govora se je zastopnik palestinskega osvobodil- stopndke nevezanih držav z osnovnimi načeli gibanja. Palestinsko ljudstvo se bori za ustanovitev samostojne palestinske države, ki ne bi temeljila na načelih vere, temveč na osnovnih pravicah Judov in ■lllllllllllllllll■llIllfllllllllllll■llllllllllllllllllllllllIl^llllllllllllllmlllllllllllllllUllMllllllllllTllllllllllllllllllllllllmHllIlllllllllllllllillllllll■llllllllHll■l^mllllllllllll MIROVNA POBUDA ALI PROPAGANDA? Nov predlog sajgonskega predsednika za splošne volitve v Južnem Vietnamu Začasna revolucionarna vlada ga je že odbila, češ da gre za ^zahrbtni manever ZDA» podporo pravični stvari palestinskega ljudstva. Na tiskovni konferenca ie Jasniti izjavil, da so nevezane države najboljši zaveznik palestinskega osvobodilnega gibanja. V svoji borbi se palestinsko ljudstvo po besedah svetovalnega sestanka nevezanih držav in se zadržal z njimi v daljšem prisrčnem razgovoru. Sinoči je posebni zastopnik Jugoslavije na posvetovalnem sestanku, državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac priredil v palači zveznega izvršnega sveta sprejem za udeležence posvetovalnega sestanka. Na sprejemu so bili med drugimi Mitja Ribičič, predsednik CK ZK Srbije Marko Ni-kezič, člani zveznega izvršnega sveta, zastopniki zvezne skupščine, zastopniki družbeno - političnih organizacij, zastopniki javnega in kulturnega življenja in voditelji diplomatskih misij, akreditiranih v Beogradu. Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je sprejel danes bolgarskega veleposlanika v Beogradu, ki je izročil Ribičiču vabilo prvega tajnika CK KP Bolgarije in predsednika ministrske- diij n to opoldne sporočili jx> ra '"•'lili ‘u100 o njegovi smrti, so ste- vni k i delavcev in so- .. ___ ___________ , Odšlj V1!? sindikalnih organizacij i številnih časopisih in revijah ter spoLjj’ bolnišnico, da se poklonijo i član Monnetovega odbora za zdiru-" *lu žene države Evrope. Rek?!1 P°'k(>imka. letaiitrl 1)0 18. uri je prispelo na 8 tniM Giampino posebno letalo to pokojnika. Na letališču hi, »Jr.11 Predsednik senata Fanta-edn’k poslanske zbornice '■ Predsednik vlade Rumor hikj to drugi politični predstav- JttatrlS! »Prevod je prispel v mi kJer ,I°a delo nekaj po 19. uri ni Je čakalo nad tri tisoč oseb k°tai'kov med Prto.1111 poklonil po- S t?°°VnaVmr^ŠJ odra°doT W ! zijtir,„1l2Poinjeval svojo dolžnosti. te z n Pieracciini je izjavil, da »/Stek« todolinijem odšel tovariš, ‘•'kt,,'Pr|totelJ, ki Je posvetil vse .oorDi za soslailzetn. e Poslal vodstvu PSI br-u' 6 katero se pridružuje južnoafriške obveščevalne službe, dvesto funtov šterlingov na mesec za različne dejavnosti. Tajna služba Južne Afrike •— ie trdil Toombes — skuša ustvariti v raznih afriških državah rdneiden-te», da bi dokazala, da so vlade, ki jih sestavljalo belci, boljše od tistih, ki jih vodijo Afričani. Campbell naj bi Toombesu povedal, da pripravljajo južnoafriški vohuni incident tud! v Keniji. Edini «inci-aent», do katerega je v tej državi prišlo, pa je umor ministra Mboje Sef južnoafriške obveščevalne SAJGON, 11. — Sajgonski predsednik Nguyen Van Thieu je dal danes nov predlog za politično rešitev krize v Vietnamu: kot je bilo pričakovati, ga je južnovietnam ska začasna revolucionarna vlada zavrnila, češ, da gre za «norčdijo». Thiieiujevi predlog zadevajo sklicanje splošnih volitev. Sklicujoč se na načelo, ki sta ga sprejeli obe strani, po katerem naj sami južni Vietnamci rešijo svoje notranje zadeve, je sajgonski predsednik na vedel šest točk, po katerih naj bi splošne volitve potekale. Sest Thaeu-jevah točk se glasi: 1. Vse stranke in poliiitične skupine, vštevšd Fronta narodne osvoboditve ki se sedaj bojuje proti nam, se bodo lahko udeležile volitev s pogojem, da se odrečejo nasilju in da se obvežejo sprejeti rezultate volitev. 2. Za zagotovitev lojalnega pote ka volitev naj bi ustanovili volilno komdisijo, v kateri bd bile zastopane vse stranke in politične skupine, vštevšd FNO. Volilna komisija naj bi zajamčila enake možnosti vsem kandidatom med volilne kampanjo. Omogočila bi tudi vsem strankam in političnim skupinam sodelovanje pri nadzorstvu nad po tekom volitev ter zajamčila pravično štetje giosov. 3. Ustanovil naj bi se mednarodni organizem, ki naj bd nadzoroval volitve in zajamči njih to jadrni j>otek za vse. 4. Pripravljeni smo, da skupaj z drugo stranjo določimo datum in formalnosti, na podlagi katerih naj bi volitve potekale. 5. Po volitvah ne bo prišlo do reprezailiij ali diskriminacij. 6. Vietnamska vlada izjavlja, da bo sprejela rezultate volitev, kakršni bodo. Pozivamo drugo stran, naj službe general P. J. Venter je vest odločno zanikal, isto pa je storil tudi južnoafriški ministrski pred- da enako izjavo sedmik Vorster. Preden je orisal svoje predloge Truplo Toma Mboje so medtem I je Van Thieu imel kratek uvod, v danes pokopali na otoku Rusinga katerem je omenil zahtevo «komu- na Viktorijinem jezeru. Predsednik Kenlata se ni udeležil pogreba, da bi ne sprožil novih neredov. Na pogrebni svečanosti se je zbrala ogromna množica pripadnikov plemena Luo. nostovH po (imlrovni vladi«, s ka- Južnega Vietnama, mirovna vlada. To sem že večkrat dokazal ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji, s številnimi pozitivnimi pobudami za mir in s ponovnimi zahtevami, naj se nasprotna stran resno pogaja za hitro vzpostavitev miru. Van Thieu je po drugi str?.; ni opozoril FNO, naj ne tolmači želje saj gonske vlade po miru kot znamenje šibkosti. Današnji Thieujevi predlogi za u-stanovitev volilne komisije niso pravzaprav nobena novost. Podobne predloge je že pretekli mesec dal v Washingtanu ameriški državni sekretar William Rogers. 2e takrat pa je hanojski delegat na pariških pogajanjih Le Duc To v imenu svoje vlade odtočno zavrnil katerekoli obliko kompromisa, k: bi predvidevala sodelovanje sedanjega sajgonskega režima. 2e pred tremi tedna, takoj po srečanju na Midwayju je ameriški predsednik Ndxon napovedal, da pripravlja Thieu «zelo važno po nudbo« za politično rešitev vietnamskega spora. Dejstvo, da je šef sajgonskega režima čakal tolike, časa, preden je svoj načrt objavil, kaže, da je morala ameriška diplo macija izvajati močan pritisk, da bi prepričala najbolj skrajne saj-ganske kroge o pravičnosti novih predlogov. V tej zvezi je značilno da je imel ameriški veleposlanik v Sajgonu Ellsworth Bunker v zadnjih dneh vrsto razgovorov s predsednikom Thieujem. Da so Thieujevi predlogi ameriško maslo dokazujejo tudi današnje navdušene izjave predsednika Nixona, ki je dejal, da je volilni predlog sajgonskega predsednika npopoln predlog, vroden državnika in globoko pravičen za politično rešitev v Južnem Vietnamu«, preo log, «kd zasluži podporo vseh tistih, ki iščejo mdr na tem področju«. Predlog predsednika Van Thieu ja — poudarja Nixon v izjavi, ki tero naj’ se pogajajo. Izjavil sem jo je izročal časnikarjem — je v — je dajal sajgonski predsednik — j skladu s stališčem ZDA o potrebi in danes ponavljam, da je seda- po priznanju pravice vietnamske nja vlada, ki pod mojim vodstvom ga ljudstva, da samo zbere svojo predstavlja miroljubno ljudsUo vlado. Fu drugi strani pa je glas ndk Bele hiše Ronald Ziegter potrdil, da je bdi današnji govor predsednika Thieuja predmet «splošimh posvetovanj med sajganstoo in wa-shingtonsko vlado«. Kot smo že omenili, je začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama odločno odvrnila Thdeujev predlog, češ da gre za navadno ((norčijo« im za novo prevaro. De legacdja ZRV na pariških pogaja njih je Izdala poročilo, v kate rem trdi, da skuša ((klika Tlhieu-Ky-Huong s tem manevrom pomiriti ameriško in vietnamsko javno mnenje, ter obtožuje sajgonski re žim, da se je noMendl ameriških agresorjev, da bi jih zadržal v Vietnamu ter na ta način podaljšal vojno«. ((Delegacija ZRV — je še rečemo v poročilu — odločno obsoja zahrbtni manever ameriške vlade in sajgomske lutkovne uprave. Ta dik tatorska in korumpdrama uprava se še enkrat nasilno zoperstavlja ljud skdm željam po miru, neodvisnosti in nevtralnosti. V teh pogojih je edini cilj farse splošnih volitev ohranitev lutkovne uprave in utr ditev ameriškega neokolonializma v Vietnamu. ZRV — nadaljuje doku ment — je pripravljena začeti posvetovanja z vsemi političnimi silami, ki predstavljajo razne sloje prebivalstva in politične težnje v Južnem Vietnamu, ki so za mir, za neodvisnost in nevtralnost. To velja tudi za tiste, ki so iz političnih razlogov prisiljeni živeti v tujini.« Tudi danes nd prišlo na južno vietnamskih bojiščih do pomembnejših spopadov. Pač pa so osvobodilne sile bombardirale 31 zavez niških postojank: dve osebi sta bili pri tem ubiti, šest pa ranjenih Skupina partizanov je preteklo noč nastavila bombo v bližini sta novamja ameriških vojakov v bazi Tan Son Nut pri Sajgonu. Pri eksploziji je bilo devet Američanov in štirinajst Vietnamcev ranjenih Do atentata je prišlo danes tudi v Can Thoju v ustju Mekonga, kjer je bomba eksplodirala v neki restavraciji. Štiri osebe so bile u')1 te, enajst pa ranjenih. OdgovoraIARin Izraela na U fantovo poročilo Kairo in Tel Aviv odklanjata vsakršno krivdo za poslabšanje položaja na Srednjem vzhodu - Nove akcije arabskih komandosov na zasedenem ozemlju KAIRO, 11. Bodisi ZAR kot nesile vsebtoa teborte pa je ga sveta Todora Ljubova predse! taka, da zahteva podporo in po- j Plau rePuuhke Titu in predsedni-moč nevezanih držav in dragih svo-1 ku zveznega izvršnega sveta, s bodoljubnih sil. Na vprašanje o na-' katerim se delegacija Zveze komu-porih Združenih držav Amerike, da i nistov Jugoslavije in jugoslovan-se v razgovorih s Sovjetsko zvezo | ske vlade vabita na udeležbo na najde politična rešitev, je Jasniti < proslavi 25-letnice ljudske repub-izrazil prepričanje da so vse po- iike Bolgarije. Utične poteze Washingtona usmer- 6 J krepitev Izraela. Vsaka mauniiiMiiimiiiiiiiiimiiHiiHiimiiiiiimiiiiiininimiii, politična rešitev mora izhajati s | stališča, da se mora ■ likvidirati sionistična baza v Palestini in ustanoviti antisdonistična država na tem področju. Palestinsko osvobodilno gibanje zanika zakonitost države Izraela, kajti Izrael je ostal na tleh, od koder so pognali palestinsko ljudstvo, na mesto katerega so prišli tujci. Na vprašanje, kaj misli o izjavi predsednika Naserja o možnosti priznanja Izraela, je Jasniti odgovoril, da je palestinsko osvobodilno gibanje predvsem palestinsko. Vodja indijske delegacije Kol je na tiskovni konferenci obvestil novinarje. da se lahko pričakuje, da bo skicama konferenca neuvrščenih držav na vrhu, ko se za to pokaže potreba in ko bodo oprav ljene vse potrebne priprave. Po besedah Kola so se mnoge delegacije izrekle za sklicanje konference na vrhu. Večina njih sodi, da je zato potrebno opraviti ustrezne priprave, nekateri pa so bili mnenja, da je ne bi smeli sklicati v bližnji bodočnosti. Vodja indijske delegacije je nadalje izjavil, da je posvetovalni sestanek pokazal, kako veliko pozitivno vlogo igra politika neuvrščenosti v naporih za preprečevanje vojne in zmanjšanje mednarodne napetosti. Komite za izdelavo osnutka sklepnega sporočila je končal danes popoldne uspešno svoje delo. O sklepnem dokumentu bodo zastopniki nevezanih držav razpravljali na plenarni seji, ki se bo pričela nocoj ob 21. uri. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov se v sklepnem dokumentu govori med drugim o načelih politike neuvrščenosti, o vprašanju razorožitve, o gospodarskemu razvoju držav v razvoju, krize na Bližnjem vzhodu, vojne v Vietnamu, rasizma v Južni Afriki in o drugih vprašanjih. V sporočilu je poudarjena želja u-deležencev sestanka po nadaljnji nezadržni akciji nevezanih držav na mednarodnem področju. Doseženo je bilo tudi soglasje glede sestanka na vrhu. ki se bo sklioa! po predhodnih temeljitih pripravah. Pri izdelavi izčrpnega dokumenta je sodeloval tudi zastopnik Jugoslavije. Predsednik republike maršal Tito je sprejel nocoj pred sklepnim sestankom v Belem dvoru na De-I dinju vse udeležence prvega po Na povabilo Slovenske kulturno gospodarske zveze so se včeraj do poldne vršila v Gorici pogovori med predstavniki Zveze in predstavniki sosednjega slovenskega obmejnega področja. Prejšnji dan je SKGZ priredila podoben sestanek v Trstu ter so se ga udeležiti politični in upravni predstavniki slovenskega obalnega in sežanskega področja Delegacija treh obmejnih občin Slovenije je bila takole sestavljena: Rudi Sirnac, dipl. ekonomist, predsednik občinske skupščine Nova Gorica, Egon Framcetič, namestnik tajnika skupščine, Cvetko Nanut, diplom, pobit., tajnik komisije za zamejstvo, prof. Stane Čehovin, predsednik občinsk® skupščine Sežana, Leopold Rener, tajnik občinske skupščine Sežana, ing Ferdo Papič, predsednik skupščine Tolmin ter dipl. pravnik Zvonko Uršič, tajnik skupščine občane Tolmin. V delegaciji SKGZ so bili predsednik Gorazd Vesel, član pred-i sedstva in namestnik tajnika dr. Mirko Primožič, člani izvršnega odbora odv. Karlo Primožič, Marko Waltritsch, Jože Jarc in in Izidor Predan, predstavnik Slovenske ga gospodarskega združenja Danilo Waltri)tsch in tajnik SKGZ Bogo Samsa. Na pogovora, ki je bil na sedežu kluba ((Simon Gregorčič« v Gorici, je predsednik SKGZ Gorazd Vesel opisal sedanji italijansk; no-tranjepolitični položaj ter se pri tem še prav posebej zadržal pri razmerah, ki vladajo v slovenski narodnostni skupnosti na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Slovenija. GovoriJ je o odnosu Slo-vencev do italijanskega družbenopolitičnega življenja, njihovem u-dejstvovanju v prid naprednega us-merjanja dražbe ter reševanja narodnostnih vprašanj. Pri tem ie dokaj podrobno nakazal odnose sil, vlogo SKGZ. njeno strukturo, navedel je njene članice in njihovo pomembnost v splošnem slovenskem miljeju v Italiji. Opisal je nadalje vlogo slovenskega gospodarskega potenciala v gospodarskih stikih med obema državama ter pri tem opozoril na važnost dejavnosti Slovenskega gospodarskega združenja, ki se je na Tržaškem že vključilo v gospodarske mednarodne stike, ki pa se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tudi na Goriškem, da bi slovenski operaterji poštah subjekt gospodarske krepitve našega območja. Tajnik občinske skupščine Tolmin Zvonko Uršič je seznami prisotne z današnjim obiskom v Tol minu 12-članskega zastopstva občine Čedad, v katerem bodo predstavniki krščanske demokracije, so cialistične in komunistične stranke in kd jo bo vodil župan senator Pellizzo. S predstavniki občine Tol. min se bodo pogovarjali o vrsti skupnih vprašanj, ki zadevajo prehajanje ljudi prek meje, odpiranje (Nadaljevanje na 5. straniI Izrael sta danes preko svojih stalnih predstavnikov pri OZN odgovorila na U Tantovo nedavno poročilo o poslabšanju stanja na Srednjem vzhodu. Točni besedili odgovorov nista še znani. Kairski last «A1 Goumhuria« piše da poslanica egiptovske vlade U Tantu zvrača na Izrael krivdo o poslabšanju stanja ter zatrjuje pripravljenost ZAR sodelovati z združenimi narodi za varnost opazovalcev OZN ob Sueškem prekopu. Izraelski odgovor U Tantu pa na drugi strani pripisuje Arabcem krivdo za zaostritev položaja. V pismu, kd ga je izraelski veleposlanik pri OZN Tekoah poslal U Tantu, je rečeno, da «bi bil mir takoj vzpostavljen, če bi se prenehali arabski napadi«. Tekoah trdi dalje, da so izraelske enote dobile stroge ukaze, da bi ne povzročile nobene škode opazovalcem OZN. Arabski komandosi so preteklo noč ponovno vdrli na zasedeno o-zemlje, kjer so poškodovali podružnici dveh izraelskih bank ter zažgali vladni urad v Ramalahu. V Gazi sta dva arabska partizana včeraj zvečer vrgla dve ročni bom-mi proti izraelskemu vojaškemu vozilu ter ranila enega izraelskega vojaka. V bližini Hamadije pa je arabski komandos uničil črpalko becina. Do streljanja je prišlo tudi ob libanonski meji. Izraelski glasnik je sporočil, da je izraelski vojak, ki je bil ranjen med včerajšnjim egiptovskim napadom v bližini Fort Tevfika, danes umrl. število izraelskih žrtev včerajšnjega napada je tako naraslo na štiri. V isto akciji so bili drugi štirje izraelski vojaki ranjeni, eden pa je bil ujet. Sisco v Parizu PARIZ, 11. — Pomočnik ameriškega državnega tajnilca za zadeve Srednjega vzhoda Joseph Sisco, ki je dospel včeraj zvečer v Pariz, se je danes popoldne sestal s francoskim zunanjim ministrom Mauri-ceom Schumannom, s katerim je imel daljši razgovor o položaju na Srednjem vzhodu in o stališču nove francoske vlade o tem problemu. Razan obsojen PALERMO, 11. — Kazensko sodišče. ki mu je predsedoval dr. La Ferlita, je včeraj po več kot šestumem posvetovanju izreklo razsodbo v zvezi s kazensko razpravo proti bivšemu predsedniku bančne ustanove «Banco di Si-cilia« dr. Carlu Bazanu in številnim drugim soobtožencem. Sodišče je spoznalo dr. Bazana za krivega ter ga je obsodilo na 6 let zapora (dve leti za,pome kazni sta pomiloščeni) na 800.000 Idr globe in na prepoved izvrševanja javnih služb za vse življenje. Sodišče je nadalje obsodilo časnikarja Gaetana Baldaccija na tri leta in 6 mesecev zapora ter na 250.000 lir globe. Tudi njemu je prepovedan dostop do javnih služb za vse življenje. Filatelist Gdulio Bolaffi je bil končno obsojen na 4 leta zapora in na 300.000 Mr globe. Vse ostale obtožence so o-prostili, ker niso bila dejanja za katere so jih obtožili kazniva. S PREDVČERAJŠNJE SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE SKGZ O PROTOSINHROTRONU PRI DOBERDOBU IN O REGULACIJSKEM NAČRTU ZA TRŽAŠKO Poročilo predsednika Gorazda Vesela o opravljenem delu v zadnjih mesecih - Obširna diskusija v Živahna V petek je bila tretja seja izvršnega odbora Sloven-ake kulturno-gospodarske zveze, ki je obravnaval upravno delo v zadnjih 4 mesecih, nato pa je bil govor o jedrskem pospeševalniku v Doberdobu in o regulacijskem načrtu tržaške občine ter o vprašanjih razlaščanja slovenske zemlje na splošno. Dragi tovariši! Od 28. februarja 1969. leta, ko smo imeli drugo sejo izvršnega odbora SKGZ po njegovi izvolitvi v decembru 1968, pa do današnjega zasedanja izvršnega odbora SK GZ smo imeli osem sej predsedstva, naše komisije pa so se večkrat sestale in se spoprijemale z nekaterimi poglavitnimi vprašanji, ki zadevajo naše narodne probleme in o katerih bo tudi danes g,-vor. Če smo na seji izvršnega odbora SKGZ 28. februarja ustanovili osem komisij naše Zveze ter jim nakazali splošne smernice za de- Predsednik SKGZ Gorazd Vesel lo, potem je danes potrebno ugotoviti, kaj je bilo v tem razdobju napravljenega in kaj bo še potrebno napraviti v prihodnje. Sedanje poročilo ne, bo zajelo prav vseh podrobnosti s katerimi so se komisije ukvarjale, ampak hoče okvirno obdelati poglavitna vprašanja ter prikazati tudi vzdušje, v katerem so se pojavljala ali reševala. • Predvsem bi kazalo poudariti, da so se v nekaterih organih oblasti, zlasti v deželnem svetu in v tržaškem občinskem svetu, pa tudi v samem parlamentu, dogodile stvari, ki nas Slovence neposredno zanimajo. Poslanska zbornica je sprejela priporočilo vladi, naj pri reformi kazenskega zakonika ukine fašistični diskriminacijski člen 137, po katerem Slovenci ne moremo u-porabljati svojega jezika v kazenskem postopku. Naša Zveza ob tej priliki izreka priznanje vsem silam, ki so se zavzele za ukinitev tega diskriminacijskega zakona. Pomembno ;e nadalje, da je deželni svet sprejel predlog državnega zakona, ki ga bo predstavil vladi, naj se kazensko preganjajo tisti, ki ščuvajo k narodni mržnji. Predlog je bil sprejet že v prejšnji zakonodajni dobi, vendar do vlade ni prišel. Deželni svet je sprejel sklep o podpiranju kulturne dejavnosti ter pri tem poimensko navedel tudi slovensko narodno skupnost, ki bo te podpore deležna, medtem ko še vedno noče priznati obstoja slovenske narodne skupnosti v Beneški Sloveniji. Nadvse zanimiva je odločitev občinskega sveta v Trstu, da se bodo občani lahko pri svojem stiku z decentraliziranimi občinskimi uradi (rajonskimi konzultami) posluževali slovenskega jezika. Formulacija je sicer zapletena, toda po izjavah predstavnika večinske stranke bistva ne spreminja, tako da bo odvisno predvsem od naših ljudi, da tem odločitvam dajo potrebno vsebino. Pričakujemo tudi od občine Gorica, kjer se prav tako kažejo težnje po decentralizaciji uprave, u-vedbo rajonskih konzult, ki bodo dale Slovencem možnost uporabe svojega jezika v odnosu do oblasti. V borbi za priznanje našega jezika v javnem življenju, naših narodnih pravic, denarne podpore iz javnih sredstev ter pravičnega zastopstva našega človeka v javnih uradih je prišla do izraza skupna želja vseh izvoljenih slovenskih predstavnikov, da se takšne upravičene potrebe našega ljudstva u-resničijo. Vsakdo izmed njih je s svojega zornega kota doprinesel k uresničenju sicer skromnih dosežkov, ki pa vendarle kažejo, da boj ni bil zaman in da je njegova uspešnost tudi v angažiranosti italijanskega naprednega dela, ki je odprt do naših vprašanj. Seveda pa bi šel razvoj, kar zadeva naše pravice, hitreje dalje, če ne bi osrednja rimska oblast pridržala zase skorajda izključno pravico odrejati, kaj nam v danem trenutku lahko pripada in kaj ne, tako da — na primer — delovanje deželne ustanove ne izpol-n;uje pričakovanj Slovencev. Upamo pa, da bodo oblasti spoznale, kako nemogoče je trmasto vztrajati na nepopustljivih stali ščih do poglavitnih vprašanj naše narodnostne skupnosti. Prav tako trdno želimo, da bi politična kriza, ki je nastopila v državi, ne vplivala negativno na ravnanje oblastvenih organov in političnih sil do Slovencev v Italiji. Zadnji dogodki v Italiji, ki od ražajo polarizacijo konservativnih in naprednih sil okoli vprašanj družbenega napredka, kažejo na nesposobnost ustvarjanja nove trd ne večine, kar po eni strani na poveduje vroče poletje 1969, po drugi strani pa narekuje večjo angažiranost naprednih sil v strankah italijanskega političnega spek-truma, da poiščejo politično rešitev iz sedanjega položaja s pomočjo odgovorne zavzetosti širokih slojev državljanov in tudi pripadnikov naše narodne skupnosti pri urejanju svoje prihodnosti, da ne dopustijo nikakršne možnosti avtoritativnega poseganja v rast naše družbe, ki bi zavrlo pot napredka in demokracije. Nekatera poglavitna vprašanja našega obstoja in razvoja je Zveza nakazala v pismu zunanjemu ministru Nenniju ob njegovem o-bisku v Beogradu, beneški Slovenci pa bodo v skladu s svojo lansko obljubo sporočili predsedniku Berzantiju zahteve, kako si predstavljajo uresničitev svojih narodnih in gospodarskih vprašanj. S tem v zvezi bi omenil ustanovitev društva slovenskih izseljencev iz Benečije v Švici, na katerem je bil govor tudi o nacionalnih vprašanjih, medtem ko je to nacionalno problematiko v Beneški Sloveniji postavila v žarišče videmska federacija KPI na svoji konferenci. Poudariti velja nadalje solidarnost, ki so jo italijanski dijaki v Trstu pokazali do slovenskih dijakov med zasedbo šole. Manifestacija enotnosti okoli skupnega vprašanja predstavlja novo kvaliteto v odnosih med dvema narodoma v Trstu. SKGZ je izkazala solidarnost z delavci Sv. Marka v Trstu in SA FOG ter Nuova S. Giorgio v Gorici, kjer sta njeni delegaciji obiskali delavce, ki so zasedli obrata, da podkrepijo svoje zahteve po delu in višjih prejemkih. Ko smo že pri mladini, naj o-menim, da so bile naše misli po-gostoma usmerjene k njenim vprašanjem na sejah predsedstva in komisij, saj smo o njej govorili v okviru športne dejavnosti, Dijaške matice in dijaških domov, glasbene šole itd. Zavedamo se namreč, da moramo kar največ naših sil posvetiti rasti mladine ter ustvarjanju sposobnih ljudi, ki se bodo znali u-spešno vključiti v razne veje narodno obrambnega dela. V tej smeri je bil pomemben seminar mladih letos spomladi, v športnem pogledu bo koristen poletni seminar. V tem razdobju so imele svoje občne zbore nekatere naše pomembne članice: Slovenska prosvetna zveza, Kmečka zveza, Slovensko gledališče, Dijaška matica, Slovensko planinsko društvo v Gorici in v Trstu ter Podporno društvo v Gorici. Poleg dveh po naši sodbi izredno važnih vprašanj, ki jih bomo obravnavali v prihodnjih točkah dnevnega reda, naj prav na kratko omenim tudi vrsto pogovorov, ki jih je naša Zveza imela v tem razdobju. Sestali smo se s predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter se medsebojno seznanili z razmerami v katerih živimo in delujemo. V tem tednu smo se srečali s predstavniki občin in javnega življenja iz Kopra, Izole in Pirana in sežanske občine ter izkoristili priliko, da z njimi povežemo slovenske župane s Tržaškega. Jutri bo podobno srečanje v Gorici ob prisotnosti županov Nove Gorice, Tolmina in Sežane. Gre za nadaljevanje stikov, ki jih je naša zveza vzdrževala tudi v preteklosti in ki so zelo koristni pri medsebojnem informiranju in iskanju oblik dela, kako bi dali vedno nove vsebine enotnemu kulturnemu prostoru. Številna delegacija Zveze se je udeležila proslave ustanovitve O-svobodilne fronte v Velenju, da poudari skupna izhodišča vsega slovenskega naroda v njegovem boju za narodno osvoboditev in napredek. Pred dnevi se je na Tržaškem in na Goriškem mudila kot gost SKGZ delegacija Gospodarske zbornice Slovenije, ki se je sestala s tržaškimi in goriškimi slovenskimi operaterji ter obiskala tudi Beneško Slovenijo. Pogovori gospodarskega značaja so bili nadvse koristni, ker načenjajo vprašanja, kako bi na tem prostoru izkoristili vse možnosti v trgovini, industrijskem sodelovanju, prevozništvu itd., ki nastajajo ob dejstvu, da smo Slovenci v Italiji pomemben trgovski, prevozniški in lahko bi rekli tudi industrijski dejavnik, ki lahko več doprinese, če zato obstaja obojestranska pri pravljenost. Slovenskemu gospodar skemu združenju gre priznanje, da je bil pobudnik tega srečanja in da svojo dejavnost širi tudi na Goriško. V okviru stikov, ki jih vzdržujemo s Slovenijo in Jugoslavijo, naj še prav posebej poudarim beograjske dogodke, se pravi turnejo Slovenskega gledališča v Beogradu, Novem Sadu in Sarajevu ter pogovore med SZDL Srbije in SKGZ. Beograjski dogodki so pomembni zavoljo tega, ker je jugoslovanska javnost izvedela za pomembno kulturno poslanstvo, ki ga opravlja Slovensko gledališče s svojo umetniško potenco med našim življem v Italiji. Prisotnost predsednika Tita in drugih vidnih predstavnikov jugoslovanskega političnega in kulturnega življenja na predstavi SG, kakor tudi politični pogovori med Socialistično zvezo Srbije in SKGZ, so pokazali, s kolikšno zavzetostjo spremljajo v prestolnici jugoslovanskih narodov naše življenje in kako važen je doprinos narodnih manjšin pri ustvarjanju sedanjih odličnih italijansko - jugoslovanskih odnosov. To našo vlogo so poudarili predsednik Tito, predstavniki SZDL Srbije in tudi veleposlanik Italije, ki je delegacijo SKGZ in SG sprejel na vljudnostnem obisku. Predsednik SKGZ Gorazd Vesel je nato v svojem poročilu obravnaval nekatera vprašanja, ki so bila predmet razprav raznih ko- misij zveze v zadnjem poslovnem razdobju. V tem okviru je podrobneje govoril o delu upravno - politične komisije ter komisije za do-raščajočo mladino, ki je ponovno organizirala letovanje zamejskih otrok ob morju in v hribih. Letos bo v Savudriji letovalo 28 gori-ških otrok, v Gorjah pa 60 tržaških in 12 goriških otrok. Že drugič naši otroci letujejo na Hrvaškem. V Lavrami že letuje 10 tržaških in 10 beneških otrok. Kulturna politika Zveze je prišla do izraza predvsem v delovanju članic, še posebej pa je bil govor o ustanovitvi paritetne komisije med Zvezo in Narodno študijsko knjižnico, ki je izdelala predloge za rešitev najvažnejših in najbolj perečih vprašanj. Komisija je prišla do sklepa, da pred- stavljajo prostori zgrajeni v Kulturnem domu stvarno rešitev že več let perečega vprašanja in kar je izvršni odbor soglasno odobril. V zvezi z delovanjem kulturne komisije je bila izrečena pohvala prizadevanjem pri realizaciji o dalo, in komur nima, se bo vzelo. Danes so se v to kregaoj' vmešali tudi domačini. N1®1 šli na OZN ali kakšno drugo sodišče terjat svoje, skrival so si preskrbeli orožje in *' stanovih Ljudsko gibanje J® gozahodne Afrike. Voditelj* gibanja sta John Otto in i* son Mutumbula. Čaka ju trda naloga, kaj® v politiki je dovoljeno vse # v boju ne zmaguje dobri nao hudobnim kot v filmih, tel® več močnejši nad šibkejši® zviti nad neumnim. Otto ® Mutumbula lahko upata ‘e' da so njihovi možje pogu® nejši in odpornejši od južn® Afričanov, da vzdrže čim dlJe; kajti njihova zmaga je naj manj tako daleč kot propa° Južne Afrike. (2) (2) Danes se širijo govori® ca Afrika razde® da misli Južna _______________. to pokrajino na dva dela. J verni, ki je revnejši bi po5*? neodvisen, južni bogat del pa * bil prikljužen Južni Afriki, Botsvana neodvisna južnoafriška pokrajina Malokdo je slišal to ime in redkokdo sploh ve, da obstaja država s tem imenom. Tudi neki časnikar, ki je bil namenjen tja, se ni znašel takoj. V Johannesburgu je skočil na taksi in zaklical šoferju: »Pelji me v Botsvano!« in vozila sta se dva tedna. Za Botsvano je naziv {(država« nekoliko tvegan, kajti Botsvana je neodvisna država v isti meri kot katera kola pokrajina Južne Afrike. Kvečjemu bi se lahko imenovala ({neodvisna kolonija« Južne Afrike. Do oktobra 1966 je bila Botsvana angleška kolonija in imenovala se je Bečuanija. Tistega oktobra pe je prišla četa angleških irskih strelcev in dvignila v prestolnici novo zastavo. Dežela je postala neodvisna in prekrščena je bila v Botsvano. Na ceremonijo je prišlo nekaj botrov iz Anglije, ki so prinesli skromno darilce 40 milijonov dolarjev za boj proti lakoti. ZDA so se tudi polaskale s podaritvijo starega letala, najbolje pa so se odrezali Združeni narodi s podaritvijo 15 milijonov dolarjev «za razvoj«. Botsvana bi potrebovala za svoj razvoj najmanj stokrat večjo vsoto; dežela namreč nima ničesar niti vode. Njeni zvesti prebivalci, Bušmani, sledijo tedne in tedne redkim oblakom, da dočakajo nekaj dežja. Dežela je ena sama o-gromna praznina, a kljub temu ji ni lahko vladati. Bot- svana leži namreč ravno ( osrčju bele Afrike in nje® wcic mi ifvc lil mogočni sosedje budno P® OOOOUJL OUUliO * zijo ,da se ne spremeni gadje gnezdo. Zanje. Botsvanski kralj je d ort* čin, Seretse, katerega so A® Oria71 clrrVino tfdnniili im stranko in poskrbeli, da je stranka na volitvah prega®? rodoljube, ki so manj na# njeni belcem, kot pa kr®! Seretse. Hudobneži bi dejali, da ! Seretse lutka v rokah bel® o* sosedov, dejstvo pa je, ®j kralj nima nobene oblasti, *’ bi se jim upiral. Edino premoženje dežele j* drobnica, katero mu sosedi' kupujejo iz lažnega usmili? nja, kajti Južno Afriko nima drugo premoženje Botsvane: krepki možje. : tisoč Botsvancev dela v liških zlatih rudnikih. Seretse temu ne more upirati, # zaslužek teh mož je tudi ni državni dohodek poleg # loščin. Botsvana ima še eno posej no vlogo na afriškem J™ poleg skladišča cenene de# ne sile za helfetve zlate flr nike. Dežela ima precejšni' ker S® strateško važnost, ker hrbet Rodeziji in istočas® služi kot prednja straža ™ ouuii k. ul pieunja straža v.. ne Afrike, če Botsvanci mejo kakega gverilca na PjJ v Jugozahodno Afriko, ga K rajo izročiti južnoafriškim J? lastem ne glede na svojo & klonjenost. Jutri bomo objavili še poročilo o šolstvu, ki ga je podal Marico Waltritech. Lesotho geto z državno ureditvijo reng Seeiso Moshoeshoe 'j ki baje ni prav nič navdaj Ista četa irskih strelcev, ki je počastila osvoboditev angleške Botsvane, se je preselila oktobra 1966 v bližnjo deželico Basutoland in tam ponovila igrico o neodvisnosti, ki je bila tokrat nekoliko bolj domača, ker nobenemu tujcu ni palo na misel, da bi se dobrikal neodvisnemu Ba-sutolandu, ki se je preimenoval v Lesotho. nad svojo vlogo papirnat*? kralja. Komedija o neotm nosti se mu zdi nekoliko P® klavrna, da bi mu hasnila- , Za kraljem je druga važnejša osebnost v dr*\ Leabua Jonathan, ki vzdrž>|, Zakaj je Lesotho tako nezanimiv v mednarodni politiki, razumemo, če deželo poiščemo na zemljevidu, kjer je njegovo ozemlje podobno malemu otoku v južnoafriškem belem morju. Lesothov obstoj je sumljivo zanimiv, zanimanje za Lesothovo neodvisnost je v bistvu iskanje nečesa, kar je brez dvoma za bregom. Lesotho je en sam velik geto, v katerem živi kakih 700.000 Kafrov, ki so bolj znani pod imenom Zulujci. Ozemlje je nekoliko večje od Slovenije in Lesothovci ga ne smejo zapustiti, razen če jih belci ne pokličejo v rudnike Poprečno je četrtina prebival stva stalno zaposlena v rud niklh; skoro vsi moški torej Ostali, ženske, otroci in star ci morajo obdelovati revne visoke planote in sami garati za svojo prehrano. V zameno lahko negujejo svoje običaje in vse, kar ni nevarnega za belo oblast. Za mir in red skrbi kralj Be- stike med domačo vlado johannesburško belo brat® ščino. Vsakomur, ki ga sluša, trdi Jonathan da j*. dini način borbe proti »r* theidu v mirovnih pogajanL Lesothovci menda m#1. drugače in nekaj vre v nj1^ vi mali domovini a o terh, bilo treba povprašati bele te, ki skrbno stražijo nji&Jjj meje z orožjem v rokah,jj ne bi iz Lesotha ušel ka# domačin ali kakšna neprij®!/ novica, ki bi po nepotrebh® vznemirjala svet. Lesotho je važen poskus , lih oblasti, da bi našle Jj učinkovit način vladanja JJ črnci; nadaljnji korak na K ti postopnega izpodrivanja \ mačinov iz mest in njiho# nadomeščanja z revnimi « ci, katerih )e. na njihovo 5j čo v Evropi vedno dovolj' ^ so pripravljeni da delaj® * moln iri č i o nloAa Arr\SP[ malo višje plače od črns». .................... >P?S a so pri tem belim gospodi jem še hvaležni za zasl®J, in zato dosti manj nevarni Afričanov $ Zanimivo je, ali bo p®5** uspešen. Kemija zgodovin* še malo poznana. Svvaziland četrti južnoafriški umetni satelit Sredi septembra 1968 je po-dvis4 i. stal neodvisen tudi Swaziland, tretja in zadnja angleška kome* lonija v območju južnoafriške oblasti, tretji in zadnji umetni satelit, katerega je Anglija izstrelila v korist Južne A frike. Ceremonija proglasitve neodvisnosti je bila na športnem Igrišču prestolnice Mbabane, Id šteje 8.000 prebivalcev. 4 tisoč vojščakov je plesal®«: dni ln kralj Sobhuza II. J® M redil ljudsko slavje šp®rf Igrišča so se izkala spet j zelo koristne ustanove, friki so jih doslej uporah'^ kot začasne ječe, na njih streljali politične jetnike^ njih so praznovali praznike in prirejali voj9^ «o K< OS parade. (Nadaljevanje s1* N 5ZTS-& 5 3 3. Z. s % 3 er S zt a. ST 3 S-<5 rrss 5 S-.(? > 3 z s sr a-v ARABSKO IZRAELSKI SPOR Kaj predvideva zadnji načrt Oanosi in stališča med zainteresiranimi - Nova težavico na področju Gaze in Cisjordanije? kod Izraelu tolikšna drznost in samovolja Veleposlaniki štorih velikih sil. t v sklopu ostalih ki jih za svo^ v sveta smaitra-pomembne (ju-razaro- iJi Y New Vorku "trinajst'tednov t . vsaJ na v‘dez nekoristne raz-S ° vzhodu, so za- moH LSWje *>? in oašii na let-«. ■ ** ^r^čaii da se bodo spet u'^?1>01'a’ ^ rečeno. Odločitev hi nua nePričakoiVc.ina in nikogar n 'o C prastnetiio, če bi velepcsia-st, • P‘‘eden bi se jeseni speit se-tj.a ’ „uga'-ovili. da na svoji ravni Pravi in^3L nimiaJ° ved kaj raz-jVarijam. Medtem pa bi vladi ZDA t=rp=ii °Veil ^nepoeredtnieje zadn--resu-amn m odločumh sil v iz-^ko-urabskem spotu, laihko pre-to n Trejctno sporazumevanje, in ne .obravnavajjoč Srednji vzhod Polarne, marveč euisih probemov, m pozicije eLŽh “^“jsko pu„lrolll BiTnattj-rao™os't navaja med dru-najnovejša vest o tem, v Mosteo potuje pomočnik a-riškega zunanjega ministra, Sila t 'S da se dost-a kasneje sesta-a Roge« „ Gromiko. Stiki vTvv akem ne bodo prekinjeni, tlet ’ VerjeLno ne na ostalih rav-likik °.,se.pravi med vladami ve-in deželami Srednjega kov jem vzhodu, v katero bi tat®1'. bi-i pritegnjeni tudi obe 0 imenovani super sili. vJPrav Egipt že dive leti uporno (ip- ®Ja Pri tem, da bi se arabske i«. . Pogajale z Izraelom kot ce- p,a’ *n to ob posredovanju OZN, zad Za. jl načrt, o katerem se je K 'n“iC Gromiko razgo-varjal v niS|U’ Prakt'čno predvideva skle-VJjv sPorazumov med Izraelom in « a, arabsko deželo posebej, eh* m Pa mod Izraelom in E-jPbm. Ta načrt, ki je vendar, ustiStJ **• rezultat trimesečnega Ipjjjkvamja stališč na ravni ve-Ne» v ov štirih vemdih s*'1 v cja'v rorku, navaja na zaključek, jj^so^njegovi avtorji prepričani. njegovi__________________, tael 1X5 ’ P0!®™ ko se Egipt in Iziti«1 sporazumeta, vse naglo ste-,*2 aamo od sebe. o n' m zadnjim načrtom, ki je tirad-? duri v različnih ne-snlnk h variantah, v uradni pa ^ . ne, je bilo predvideno, da ^ *®ae|ske oborožene sile umak-fod S ^‘naia' obdržale pa bi pod-p.,16. Gaze, ki je nekoč pripadalo prt?.81?11' Egipt t>i, torej, znova jg^fl svojo vzhodno obalo (ra-: Gaze), ne bi pa na njej smel oboroženih sil. Sinaj bi bil n^btariziran m postavljen ped r0 gorstvo mednarodnih sdl. Kai-VicoH za to Izraelu priznal pra-bodrto° nerr-Otenega obstoja in svo-nlp Plovbe po Sueškem preko-naj p. Akabskem zalivu. A Izrael niiri 11 Se odpovedal svojim upor-rie„ zahtevam ,da vojaško nadzore Vhnri „ a Obe ' ^ V ^kabski zaliv. vhod laraeU Surani' to se pravi Egipt in lične ’ - k’ simultano podpisali raz-ntatrn- kumenLe z lastnimi obvez-stra? 1° obveznostmi' nasprotne Pili j*- Na isti način bi se skle-rah-v ■ sporazumi z ostalimi a-dani-o’ deželami, Sirijo in Jor- e7^da;oč področje Gaze izven ga "'• 'zrael.sks-ga sporazuma, so van Vtorii načrta (ki je že itneno-Zii sf>v je tsko-ameriški) hoteli, se o,»L0nraniU kot del, ki naj bi se Pa s Cisjord-nijo prepustil Svni« ,em- da bi si ustvarili dtžf lastno ^?v«. ki bi Jena palesinsko-arabsko na osnovi tega bila od dveh nepovezanih niJtno' Gaze in Cisjordanije, tre-bra„| ?re Pod izrae.sko okupacijo. Pov ‘ bi iemu baje ne nasprotoval da u111’ vendar samo pod pogojeni, demilit nova država bila povsem tež’.,, srizlrana. Vendar si je to Omisli.i, če vemo, da El Wga . m. vse ostale palestinske &n0VnlZacije navajajo za svoj o-ničen-' cili vojno do popolnega u-ij. Ja izraelske države. Aviv 0a6rt ie Ka’ro zavrnil, Tel oiL,Pa. .ie dal vedeti, da mu «ne če s.()aTls». SZ je za tem izdelala. Pre^l "°čne agencijske vesti, nov Zulu0'ki je po vsem sodeč re-ka nedavpj^ razgovorov Gromi-ga proj,ase'rjein. Posameznosti te-čg i*'-'diogu pa niso znane. Mogo-našgT* ‘e predpostaviti, da se na-ta, y , na popravke tistega načrtih ukreni so veleposlaniki šti-trj ,v.edkih sil razpravljali pobe vejši Cc°- Edaj je baje ta najno-kah . ^vjetski proti predlog v ro-m^rišk riake vlade. Pomočnik a-sco Kega zunanjega ministra, Si-' Da v Moskvo verjetno potu- je s pripombami ameriške vlade glede omenjenega egiptovsko-sovjet skega protipredloga. Med potjo se bo ustavil v Parizu iti Londonu. Tako se bo vsaj formalno ohranil okvir štiristramskega posvetovanja ter usklajevanja, ki bo nedvomno trajalo še dolgo. Ce bi se, potemtakem, stvari presojale na osnovi takegale diplomatskega aspekta srednjevzhod-ne situacije, do rešitve arabsko-izraeskega spora tako kmalu se ne bo prišlo. Vtem pa se položaj na Srednjem vzhodu čedalje bolj zapleta. Vojna na Suezu ter vsakodnevni spopa-na ostalih linijah ustavitve ognja povzročajo vse večjo zaskrbljenost. Vsak trenutek bi med Egiptom in Izraelom utegnilo priti do obračunavanj širšega obsega. Spričo tako počasne diplomatske akcije in tako vročega vojaškega vzdušja, pa Izrael vztrajno, korak za korakom uresničuje svoje načrte, tako kot je bil to predvidel že prve ^..ii po končani šestdnevni vojni pred dvema letoma. Na zasedeni h področjih gradi nova naselja. Znanstveno raziskuje sinajsko podzemlje. Golansko visoko ravan (okupirani del Sirije) je proglasil za svoje ozemlje. Jeruzalem pa, kljub obsodbi varnostnega sveta, še kar naprej skuša dearabizdrari, da bi ga spremenil v svoje «večno mesto*, ki ne bo v njem ostal en sam Arabec. Izvaja skratka na vseh zasedenih področjih svoj načrt, po katerem naj bi se razširil ter vsilil drugim meje, ki jih hoče imeti. Preseneča tudi dejsbvo, da se Izrael vede tako, kot da bi v sporazumu med velikimi v nobenem primeru ne mogel kratko potegniti, češ, da Wa-shington za ceno kakih popuščanj kje drugje na to nikakor ne bo pristal. Mlado hanojsko dekle ob protiletalski strojnici. Da bi se z njo naučila ravnati, je obiskovala samo mesec dni ustrezni tečaj. Ni ji mar za nič drugega, danes ona brani svojo domovino iiiiiiHiiiiiniiniiiiiimiimmiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiifiiiiiimiiimiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiiiiiiiiii 1 IZ UMETNOSTNIH GALERjT| Pet primorskih rojakov v piranski mestni galeriji Zopet so se odprla vrata MGP kombinirani razstavi petih izmed dvajsetih delujočih primorskih rojakov, likovnih umetnikov. ZVEST APOLONIO, pedagog za likovno umetnost v Kopru in večletni predsednik DLU Primorske regije, razstavlja 12 barvnih jedkanic v mali dvorani. Ni pokazal SOBOTA 12. JULIJA 1969 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Tone Penko; Gozdni sadeži; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 16.05 V tričetrtinskem taktu; 16.45 0-trokov pravljični svet; 17.00 Pac-chiorijev ansambel; 17.30 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Revija zborov z Goriškega; 19.10 Umetniki o sebi — Rado Nakrst; 19.20 Renejev orkester; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Radijska drama; 21.35 Vabilo na ples; 22.35 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.00 Med prijatelji glasbe; 14.40 Pisatelji naše dežele. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Plošče; 10 45 Današnji pevci; 11 00 Nove plošče; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.35 Danes pojo...; 15.05 V ritmu z mladimi; 16.30 Od Soče do Drave; 17.40 Nove plošče; 18.(X) Izbrali ste; 18 30 Happening; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Poje Jimmy Fontana- 23.10 Ples na glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20 00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 in 11.30 Ura glasbe; 12.05 Kontrapunkt; 13.20 izbrane plošče; 15.13 Plošča za pole.je; 16.30 Znanstvena oddaja; 17.10 Program za najmlajše; 18.00 Veliki variete; 20.15 Plošče in skeči; 21.00 Pogovor o glasbi; 22.20 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13 30, 14.30. 19.30 Po ročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.40 in 11.35 Telefonski pogovori; 10.40 Glasbeni variete; 13.00 «L’av-ventura»; 13.35 Ornella Vanoni; 14.05 Juke box; 15.18 Dirigent Lo rin Maazel; 16.00 Program z Albertom Lionelotn; 16 35 Resno, toda ne preveč; 17.40 Program za mladino; 19.00 Glasbeno govorni spored; 20.11 Radijska priredba; 21.00 Cantagiro. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Baletna glasba; 12.20 Mozart; 12.55 Intermezzo; 13.25 Recital pianista Dinuja Lipattija; 14.00 Bellini: Norma; 17.20 Prokofjev, Simfonija štev. 4; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Komorna glasba; 19.15 Vsako večerni koncert; 20.40 Simf. koncert; 22.30 Nerone il figlio mi-gliore, drama; 23.10 Revija revij. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Na sporedu je Prokofjev; 9.30 Od gotike do baroka; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.55 Intermezzo; 11.55 Izven programa; 12.30 Portret avtorja: Vladimir Vogel; 13.30 Schumann; 18.15 Lahka glasba. SLOVENIJA 8.00, 10.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20 30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Informativna odaja; 9.03 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 «čez polja in potoke* z domačo glasbo; 10.50 «Naš avto-stop»; 11.15-13.00 Pri vas doma; 13.10 Lepe melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi an sambli in pevci; 14.15 Obvestila fn zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Glasbena pravljica — Pavel Mihelčič: Dvanajst drobtin; 15.20 Polke in valčki z Dunaja; 16.20 Glasbeni intermezzo; 16.40 Poje basist Friderik Lupša; 17 00 Vsak dan za vas; 18.35 Koncert zbora «Moravan» iz Češkoslovaške; 19.15 «Top-pops 11»; 19.50 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblem Milana Križ;na; 21.00 23.00 Sobotni večer z napovedovalcem Slavkom Kastelicem; 21.30 22.10 Zabavna radijska igra; 23.15 Oddaja za naše izseljence. ITAL. TELEVIZIJA 18.00 Evrovizija: Tour de France; 19.05 Izžrebanje loterije; 19.10 Sedem dni v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 VIL Cantagiro; 23.45 Dnevnik. II. KANAL 18.15 Program za mladino; 21.00 Dnevnik; 21.15 «Marianna Sirca*; 23.11 Šport. JUG TELEVIZIJA 21.00, 24.00 Dnevnik; 18.25 Dis neyev svet — film; 19.15 Festival otroka; 20.15 Znanost in morje; 21.35 Zabavno-glasbena oddaja; 22.35 Rezervirano za smeh; 23.00 Inšpektor Maigret — film; 23.50 TV kažipot. HOROSKOP d h ;» 5 9 J l"Millll,iiillliiiil||llli„„„llilillillliiiliii«muiil|lill|mi,>i,,,,,il,|""i.i........... pričakovali. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Končno se boste le odločili za potovanje, na osnovi katerega bi utegnili rešiti neko pereče finančno vprašanje. KOZOROG (od 22.11. do 20.1.) Zdi se, da bo med vami in sodelavci prišlo do krize. Vaše razumevanje z drago osebo se bo še bolj poglobilo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes boste zelo dobro delali, ker bo sreča na vaši strani. Prejeli boste prijetno sporočilo o nekem svojem sorodniku. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne vlagajte svojih denarnih sredstev v posel, ki je tvegan. Doživeli boste manjše razočaranje. s|hčafN (od 2U- do 2<)-4-) Povsem tika Jno boste ‘i?rali vlo6° razsodba. n sp<)ru med dvema prijatelje-int\jjc-se bolj na svojo odlično te * fod 21.4. do 20.5.) Ne gradi-Uo načrtov na poznanstvu, k(i0 jj^ega je prišlo slučajno. Ne-r>os P10, nepotrebnem vtikal svoj LVn,yaae zadeve. sPešn , KA («d 21.5. do 21.6.) U-b p,!' boste zaključili neki financ-ithu se • Odločno se postavite po vašr. v.Sem. ki bi hoteli omadeževati čast. «o 3 (od 22-6. do 22.7.) Danes nl-tes-Poročljivi tvegani posli. Krajši °Seb0razum med vami in ljubljeno LEV 23.7. do 22.8.) Ne stre mite za novostmi, temveč nadaljuj te s svojim dedom po starem tiru Ne zaupajte osebi, ki rada spletkari. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Če vam je kaj do lastnih interesov, se predvsem ogibajte površnosti. Deležni boste izrednega čustvenega zadoščenja. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V gmotnem pogledu bo dan za vas ugoden. Skušajte se razvedriti z izleti v naravo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Ne podcenjujte uspehov svojih tekmecev. Prijeten obisk, ki ga niste pri tem ničesar novega, kajti vsi njegovi eksponati so istega, že nam dobro znanega žanra stiliziranega abstraktizma z vpletenimi simboli, črkami in številkami v nekam misteriozni povezanosti, ki da razumeti neko arhaično eleganco v okviru večnega prelivanja življenjskih pojavov in ugank, nerazrešljivih za poprečnega člo-v. :a. Istotam razstavlja POHLEN, kipar in slikar iz Kopra, ki mu gre zasluga odkritja znamenitih fresk v cerkvici v Hrastovljah, kjer se je rodil, 22 listov laviranega tuša, zloženih v mapi; prikazuje bolj ali manj že znani svoj koncept plastičnih predstav dvodimenzionalnih slik, kreplah, da, celo težkih oblik človeške in živalske figuralike. V veliki dvorani pa ima oljnate podobe v stilu ikon in cerkvenih fresk, vsega 5, od katerih pa je ena podolgovata, pomnožena z nekolikimi motivi iz njegove ožje domovine, ki ji je predan z vsem srcem in umetniško dušo. Sredi velike dvorane pa je postavil 3 kipce keramke, bika, težkega kot blok, ležečo žensko z izredno majhno nakazano glavo, do-čim je telo izdaljšano in podobno prelivajočim se valovom, le pokonci stoječa delavka iz solarn, z med nogama podrecanim krilom, je prirodnih oblk in vysr, torej povsem realistična podoba delovnega človeka. Takoj ob prehodu v večjo dvorano visi 5 podob v olju na platnu, povsem realističnih, slikarja PRIMOŽIČA, ki sodi med starejše generacije, kajti njemu teče že 7 križev življenja, posvečenih dobrim delom za ožjo domovino, slovensko Primorsko. Motivi se sicer ponavljajo, vendar s prikazovanjem pokrajine v različnih letnih časih, videti pa je tudi intimnost kraškega dvorišča kmečke hiše z gospodarskimi poslopji in vso pripadajočo ropotijo. RAFAEL NEMEC iz Nove Gorice prinaša s svojimi 7 olji nekaj novega, so to polabstraktne prikazni nekakšnih žarečih jeder, ki iščejo izhoda iz svojega oklepa, kar je prikazano vehementno in zelo impresivno. Vendar je neka monotonija v ponavljajočem se in skoraj povsem enakem stilu. Rekli bi, da je hotel avtor prikazati neko določeno fazo svojih umetniških raziskovanj na polju likovne umetnosti. Končno je tu še dobro znan naš prijatelj in umetnik VARL iz Sežane, ki se v svojih eksponatih, kol tudi doslej v nekaterih delih bolj dekorativnega značaja, neprestano ponavlja v neštetih kombinacijah in variacijah nametanih raznobarvnih izrezkov, ki seveda ne dopuščajo določenega tolmačenja, marveč dajo slutiti, da je avtor bil nekdaj močno zaposlen prav v tej panogi likovne umetnosti, ki se uporablja za plakate in javne prireditve za poživitev njihovega splošnega okvira. Zdi se potrebno tej razstavi, ki se bo zaključila 10. t.m., čimprej dodati še eno ali več drugih, na katerih bodo prišli do izraza tudi hotenja in sposobnosti ostalih naših ožjih rojakov, če k temu dodamo, da je letos oživelo delovanje naitmih slikarjev in ljudskih kiparjev, ki so ustanovili svoje združenje pod imenom tTabor slovenskih naivnih in ljudskih slikarjev in kiparjev Trebnje (na Dolenjskem)», ki je že razposlalo svoja vabila za otvoritev svojih razstav v okviru dolenjskega kulturnega festivala (28.6. do 10. 7.69), potem je še en argument več, da se letošnji začetek prirejanja kombiniranih razstajj, kakor jo imamo trenutno v MGP, nadaljuje v isti smeri s potrebno kontinuiteto, ki bo vsaj do specializiranega tez tempore» 1969 nudila dovolj vpogleda v sedanje stanje likovne umetnosti v tukajšnji regiji. DSLV bo zares veselo take temeljite zavzetosti piranske galerije. A. L. 0 V ISTITVTO NAZIONALE DELLE ASSICVRAZIONI VELIKO PODJETJE ZNUENJSKO ZAVAROVANJE INA, javna ustanova s socialnimi smotri, uživa na področju življenjskega zavarovanja med največjimi tovrstnimi podjetji izjemen ugled. Uspehi leta 1968 dokazujejo to s številkami: 362.192 na novo podpisanih polic v teku leta (neposredno delo) za 463 milijard novih zavarovalnih vsot (kapitali in kapitalizirane rente) 6.135.267 vseh veljavnih polic ob koncu leta za 2.645 milijard zavarovanih zneskov (kapitelov in kapitaliziranih rent) 590 milijard postavljenih na stran ob koncu leta kot jamstvo že dozorelih obveznosti za veljavne police (^matematične rezerve*) 99 milijard inkasiranih v teku leta za ^premije«, ki jih dolgujejo zavarovanci 2 milijardi vleku leta uresničenega dobička, katerega polovica gre po zakonskih predpisih državi, druga pa zavarovancem * v Številke indeksa z veljavnimi policami zavarovanih vsot ob koncu leta, v zadnjih 5 letih (1964 =100) 134 1964 1965 1967 1968 V Vreme včeraj; Najvšja temperatura 24.3, najnižja 15.5, ob 19. uri 23 6 stop., zračni tlak 1016,6 stanoviten, veter severovzhodnik 14 km/h, vlaga 32 odst., nebo 7/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 12 julija MOHOR Sonce vzide ob 5.27 in zatone oD 20.53 — Dolžina dneva 15.26 — Luna vzide ob 2.56 in zatone ob 19” Jutri, NEDELJA, 13. julija DRAGAN NA SINOČNJEM SESTANKU POKRAJINSKEGA ODBORA Gianni Giuricin izvoljen za novega tajnika tržaške federacije PSI Skupščina dež. združenja trgovinskih zbornic Za podtajnika izbran dr. Igor Gruden ■ Branko Pahor in F. Dreossi imenovana v deželni odbor stranke - Izjava mladinske federacije PSI ■ Sestanek sekcije PSU pri Sv. Soboti Na sedežu pokrajinske federacije na Goldonijevem trgu se je včeraj zvečer sestad pokrajinski odbor socialistične stranke (PSI), ki je imenoval nove člane na mesto tistih, ki so pristopili k PSU, izvolil novo tajništvo in tržaške člane deželnega odbora stranke. V pokrajinski odbor stranke so bili koop-tiramd naslednji člani : D 'Amore. Ferro, Marko Lah, Eugenio Lau-renti, Buffuiini, Branko Pahor, Bortolo Petronio, Ruan, Sartoretto. Takoj nafto je tako obnovljeni pokrajinski odbor stranke soglasno izvotli za tajnika tržaške federacije PSI Giamnija Giurieina, za podtajnika dr. Igorja Grudna, v tajništvo pa Arnaida Pittonija. Luda Tringaleja in Saveria Giacchettija. Iz svoje srede je pokrajinski odbor imenoval nato novo strankino vodstvo, v katerem so poleg prejšnjih članov še prof. Eldo Apih. Lu-cdo Gharsi, Eugenio Laurenti in Livio Pesante, Arnaldo Laboranti in kot upravnik Astorre Nickel. Glede Arnaida Pittonija, ki je pred združitvijo tedanjih PSI in PSDI dolgo vrsto let vodil tržaško pokrajinsko federadjo PSI, je pokrajinski odbor v poročilu omenil, da se je sam odpovedal kandidaturi za tajnika spričo neodložljivih obveznosti podpredsednika deželne skupščine in vodje občinske svetovalske skupine PSI. Vsekakor pa je pokrajinski odbor sodil, da mora Pittond še nadalje ostati v tajništvu stranke. V deželni odbor stranke pa sta bila imenovana dva predstavnika tržaške federadje, in sicer Branko Pahor in Femando Dreosgi. Po glasovanjih o osebnihf&pre-memfoah v vodstvu stranke, ie po- krajinski odbor sprejel resolucijo. da bi pripomogel pri izdelovanju urbanističnih načrtov, ki jih predvideva državni zaikon štev. 167 iz leta 1962. Omenjena sklepa deželnega odbora spadata v okvir deželnega zakona štev. 12 iz leta 1967, ki predvideva deželne prispevke «una tantum» občinskim u-pravaim in konzorcijem za izdelavo urbanističnih načrtov. Za vsako finančno leto od 1967 do 1970 je v ta namen določena vsota 30 mili jonov lir. Spričo večikega števila prošenj so z deželnim zakonom št. 34 iz leta 1968 dodali še 150 mil. lir izrednega prispevka za finančno leto 1968. Vsoto 30 mil. lir za finančno leto 1968 so že porazdelili, zdaj pa je deželni svet odobril načrt za porazdelitev izrednih prispevkov 150 mil. lir za leto 1968 in za 30 mil. lir za finančno leto 1969. S prvim ukrepom so ugodilo rešifi 60 prošenj, z drugim oa 7. Gre torej za skupno 67 občinskih uprav, ki bodb prejele 180 milijonov lir deželnih prispevkov za izdelaivo urbanističnih načrtov. Sožalje federacije RPI ob smrti Brodoliuija v kateri najprej ugotavlja propad socialdemokratskega to. . la, ki tudi v Trstu ni žel zaželenega uspeha. »Nasprotno, je ugotovilo pokrajinsko tajništvo ■J stranke, se je baza v tem trenutku strnila in potrdila svojo zvestobo PSI*. »Pokrajinski odbor —1 nadaljuje resolucija — je nato osvojil doku Avtonomna tržaška federacija KPI je poslala tržaški federaciji PSI ob smrti posl. Brodolini.ia naslednjo brzojavko: «V imenu tržaške federacije KPI izražamo globoko sožalje ob smrti tovariša Brodoldnija, katerega smrt predstavlja hudo izgubo za italijansko antifašistično in socialistično gibanje — Antantno Cuffaro«. Brzojavki podobne vsebine sta poslala tudi sen. Paolo Šema in poslanec Albin Skerk. ment CK PSI v katerem^potrjuje politično linijo tovarišev tina, Gioliitti.ja, Viglianesija in Mancinija in pa resolucijo izvršnega odbora pri CK PSI, v katefi^so pj> udarjena načela in cilji jih je določil ustanovni kongres (združitve) stranke*. Pokrajinsko vodstvo je nalto predložilo predlog, naj se struje v stranki razpustijo. Potrjena je bila tudi pripadnost PSI socialistični internacionali, nadaljevanje levosredinske politike, kateri »je treba okrepiti njene obnovitvene sposobnosti*. člani pokrajinskega odbora, ki pripadajo socialistični levici pa so »v prepričanju, da prestavljajo v tem zahteve širokih plasti delovnega ljudstva* odobrili svojo reso- Tajnik Inštituta Joycc na obisku v Trstu V zvezi s pripravljalnimi deli za organizacijo III. simpozija joyce-Janških študijev, ki bo — kot znano — v našem mestu 1. 1971, je prišel v Trst Mr. David Ward, tajnik «James Joyce Pundatiom in profesor na univerzi v Toulousu. Sestal se .je s prof. Niny Rocco Bergero, predsednikom krajevnega organizacijskega odbora in z njim ter ostalimi člani odbora razpravljal o raznih aspektih te pomembne kulturne manifestacije. Mr. Ward je skupno z družino obiskal tudi razne kraje, ki spominjajo na Joycejevo bivanje v Trstu. Praznika RPI v Trebčah in Čamporah Danes. 12. in jutri, 13. julija bo v Trebčah praznik komunističnega tiska, ki ga prireja krajevna sekcija KPI »Zorko Kralj* v prostorih in na vrtu prosvetnega doma. Na sporedu je nastop pevskega zbora iz Trebč in godbenega ansambla «Parma*, ki bosta nastopila v nedeljo popoldne. Danes in .jutri od 21. ure dalje bo ples z znanim orkestrom. Pozdrav federacije bosta prinesla senator Paolo Šema in podžupan zgondške občine, dr. Jan Godnič. Posloval bo dobro oskrbljen bar z vinom in izvrstnimi klobasami. Otvoritev danes ob 18. uri. Danes in jutri bo tudi ljudski praznik komunističnega tiska v Čamporah. Prirejata ga celici KPI iz Čampor in Zinddsa. Na sporedu so «Pesmi vseh časov« v izvajanju orkestra ((Marjetica«. V imenu federacije bo govoril pokrajinski sekretar, inž. Antanino Cuffaro. Posloval bo dobro oskrbljeni bar s pristnimi vini in raznimi specialitetami. Šagra terana in pršuta v Repnu V Repnu bo danes, v soboto, ob 18.30 uradna otvoritev tiradicdonal-ne šagre terana in pršuta. Od 19. do 24. ure bo igral orkester «The Leaders*. v nedeljo se bo šagra začela oh 9. in bo trajala do 24. ure. Od 16. do 20. bo v nedeljo igrala godba na pihala s Proseka, od 20. do 20.30 bo nastopil pevski zbor »Srečko Kumar* iz Repna, od V četrtek 10. t. m. je bila na trgovinski zbornici v Trstu skupščina deželnega združenja trgovin skiih zbornic Furlanije - Julijske krajine, kaiteri je predsedoval dr Romano Caidassi. Potem ko so odobrili zapisnik prejšnjega zasedanja, so prisotne seznanili z argumenti, o katerih so razpravljali na srečanju, ki je bilo 30. junija letos med deželnim odbornikom za industrijo in trgovino Dulcijem in predsedniki trgovinskih zbornic v deželi. Zasedanje je potrdilo važ nost takih periodičnih srečanj za pretresanje raznih gospodarskih problemov deželnega značaja. Danes začetek na Gradu ! TUdtna uMd*uMMi O Timavi in lipicancih Zasedanje je nato začelo proučevati osnutek novega statuta deželnega združenja, ki je potreben za okrepitev združenja tako glede njegove delovne učinkovitosti kakor glede stikov z oblastmi in drugim: italijanskimi deželnimi združenji. Na osnovi čl. 7 statuta je nato dosedanja predsednik združenja dr. Romano Caidassi predal predsedstvo za nadaljnji dve leti prof. VSittoriiju Marangonu, predsedniku trgovinske zbornice v Vidmu, ki je zagotovil, da se bo zavzemal za uresničenje pobud gospodarskega značaja, tako da bo združenje postalo res aktiven inštrument deželnega gospodarskega razvoja. ........................................................................ S predvajanjem kratkometražnega filma NASA «Apollo 10» se bo danes ob 21.30 začel na Gradu sv. Justa VII. mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma, pri katerem sodeluje 14 držav s 47 filmi. V okviru nocojšnjega programa bodo predvajali še kanadski film »Cosmic Zoom» in nato prvi dolgometražni ameriški film «The il-lustrated« (Ilustrirani človek) Jacka Smighta (na sliki) ODLIČEN MATURITETNI IZID NA SLOVENSKEM UČITELJIŠČU Vseh 21 kandidatov-učiteljev je opravilo zrelostni izpit Člani komisije pohvalili maturante, ker so bili vsi dobro pripravljeni - In sedaj v življenje, pred nove in nove izpile... Protestiram, protestiram v svojem in imenu vseh čitaiteljev Primorskega dnevnika. Velike stvari se dogajajo na na šem Krasu, vaši časnikarji pa niti besedice o tem. Ciitaila sem v lokalnem italijanskem dnevniku od 8. -t.m. o izpitih na (dstotuto Car-, duccd«, kjer je govor tudi o rekah ! naše dežele, med terni tudi o Timavi, ki se izliva v Postojnsko jamo in ponikne na dan kot Timava. Ostrmela sem, a zakaj bi ne verjela, saj so oni gotovo bolje podkovani kot mi. Do sedaj smo mi vedeli le to, da se Roka izliva v škocjanske jame in izvira kot Timava tukaj pri nas. Bi mi povedali vi, od kdaj se Reka izliva v Postojnsko jamo? In zakaj nas ni-j ste o tem nikoli obvestili? Mogoče ' je v tem času tudi Pivka menjala I svoj tok, mi pa o vsem tem prav ! nič ne vemo. In še druge stvari me težijo, saj i smo v marsičem kaj slabo podkovani, šele pred par dnevi sem namreč zvedela, ko so prikazali po ita-tejamskih televiziji, ki je v vsein prav dobro podkovana, konje ((lipicance«, da je bila ta pasma vzgojena v Nemčiji na tipskem; zato,-da se imenujejo lipicanci. Mi reve smo pa bili v dobri veri prepričani, da je bila vzgojena ta pasma v naša Iipici. «Ce znaste kej, pej pavejte«. mandrjerka Op. ur.: 1. Ce bi naši časnikani hoteli odgovarjati na vse neumnosti, ki jih najdejo v določenem ital. tisku, ne bi za objavo zadostovalo šest dnevnih strani našega dnevnika. Toda: Timava je večna, neznanje m neumnost pa minljivi. 2. Izkoriščamo to priložnost m vnovič opozarjamo čitatelje na knjigo, ki jo je o Lipici in lipicancih tudi v italijanščini izdalo Založništvo tržaškega tiska ob sodelovanju z jugosl. založbo «Mladost» tudi ne-vednežem pri ital. televiziji v poux. Resnih, nepronicljivih obrazov so sedeli profesorji prejšnje dni za podolgovato mizo v eni izmed učilnic slovenskega učiteljišča v Trstu in pred njimi so se eden za drugim, z ravno tako resnimi obrazi, vrstili dijaki tržaškega in goriškega učiteljišča ter odgovarjali na njihova vprašanja. 21 kandidatov so tako prerešetali med tem ustnim delom zrelostnih izpitov. Tudi včeraj, ko so sl že vsi oddahnili od napornih ur prejšnjih «vročih» dni, se je za isto podolgovato mizo posedlo vseh šest profesorjev ocenjevalne komisije, a njihovi pogledi tokrat niso bili več tako resni in nepronicljivi, rahlo zadovoljstvo je odsevalo iz 20.30 do 24. ure pa bo igral orke-lnjih. V klopeh pred njimi pa Je Isedelp vseh 21 dijakov s se zme- ster »Kras*. iiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiimiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiii SEJA DEŽELNEGA SVETA ludljo, v kateri izražajo žel.io, da bi se «v 6renutoem_poto4aiu» u- stvarila vlada med KD in PSI, «ki naj bi se jasno kvalificirala po politiki strukturnih reform*. V začetku seje so člani pokra- jinskega odbora z enominutnim molkom počastili spomin vedra,) umrle- ga socialističnega ministra za de- ga socialističnega nu to. posl. Brodalinija. Včeraj zvečer se je sestalo tudi članstvo sekcije PSI v mestnem središču, ki je obnovilo svojo zve stobo stranki in podprlo dokument večine v CK PSI. Uro prej se je na istem sedežu sestalo vodstvo mladinske socialistične federacije (PGSI). Pri tem so mladi socialisti ugotovili, da Je zapustilo socialistične vrste troje članov trlnajstčlamskega odbora PGSI. Odbor mladinske organizacije, v katerem so sedaj tajnik Sturari, Samo Sancin, Todero, Neda Lah, Košuta Boris, Decleva Paolo in Gianni, Sepim, Ventura, je sprejel resolucijo, v kateri socialdemokratom i očitajo, da ne spoštujejo ((demokratične zamenjave večine In manjšine«. O razkolu samem so mladinci PSI mnenja, da predstavlja ((odklanjanje politične linije, ki bi povezala stranko z družbenimi boji in demokratičnim utripom«. Glede odnosa socialistov do KPI so mladinca mnenja, «da je vprašanje samo posledica vloge, ki jo socialisti želijo imeti v državi«. Odtod zahteva po ((povezanosti in preureditvi vse levice«. Mladi socialisti menijo končno, «da ni več stvarnih možnosti za reformatorsko politiko v okviru levosredinske koalicije«, ker je sedaj izbira, pred katero »staje mladi, demokratični socializem, k cen-vratek za dvajset let nazaj, k cen-trizmu. kakršnega si želi novopečena stranka PSU». PSU Je imela medtem sestanek svojih članov pri Sv. Soboti, ki ga je vodil tajnik Fobert in katerega se je udeležil občinski odbornik in eden izmed prvakov nove socialdemokratske stranke De Gioia. Zbranim članom sekcije je spregovoril najprej sekcljski tajnik, ki pa je dejal, kot izhaja iz tiskovnega sporočila izdanega po sestanku, da je «zagrenjen, ker so socialisti spet ločeni«. Takoj za njim Odobren zakon o spremembah deželnega proračuna za 1.1969 Za prispevek goriški pokrajinski upravi določena vsota 500 milijonov lir ■ Gradnja stanovanj za rabeljske rudarje Deželni svet je na včerajšnji seji odobril zaikon o spremembah deželnega proračuna za leto 1969 m delni uporabi finančnih pribitkov iz prejšnjih let. Vsako leto se namreč dogaja, da ostajajo v blagajni velike vsote denarja in ss kopičijo obresti, ker se predvideni izdatki v mnogih primerih ne izkoristijo v določeni poslovni doba in dežela ima večje dohodke kot predvideva proračun. To je posledica birokratskih predpisov glede državnega računovodstva in nadzorstva računskega dvora nad poslovanjem deželnih uprav. Med včerajšnjo diskusijo so nekateri deželni svetovalci ostro kritizirali tak postopek in pripomnili, da se računski dvor vtika tudi v pri stojmostd dežele, ker hoče preveriti in oporekati tudi namembe izdatkov. Tudi včerajšnji seji je prisostvovala skupina kmetov iz Furlanije, ki so bili pred kratkim hudo prizadeti zaradi toče. Tudi tokrat so se razočarani vrnili domov. Deželni svetovalec Mdschkmd (KPI) je namreč predlagal, naj bi deželni svet odobril izreden izdatek 500 milijonov ter za pomoč kmetovalcem, ki so bili prizadeti zaradi toče. Predlogu se je uprl deželni odbor in ga je deželni svet zavrnil Z večino glasov. Odbornik Comeili je izjavil, da se deželna uprava Zaveda nujnosti pomoči prizadetim kmetom, da bo dala prispevke, ko bodo določena prizadeta področja, rta podlagi drugih postavk proračuna. Gled Je povzel besedo občinski odbornik De Gioia, ki pa je poudaril pred- vsem misel, «da sprejema nova stranka PSU nase vso dediščino in duha združitvene listine« in da je det socialistov (pri tem je mislil večino v PSI) »kršil politično p-rieotacijo te listine«. De Gioia je zaključil svoj poseg s trditvijo, da bodo volivci brez dvoma potrdili pravilnost »po iitične izbire v korist države in delavcev«. UKREPI DEŽELNEGA ODBORA Prispevki občinam za izdelavo rej. načrtov Dežel.vi odbor, ki se je sestal v torek pod predsedstvom dr. Berganti ja, je odobril vame ukrepe, ____ Glede vključevanja p »stavk za podpore kmetom v primeru vremenskih nezgod pa je ponovno poudaril, da je treba počakati na o-dobritev zadevnega državnega zakona. Svetovalec Moschtani jo pou daril, da kmetje ne morejo čakat: na novi zaikon, za katerega se ne ve, kdaj bo sploh odobren, in da bi deželna uprava lahko dala svoj prispevek, ker ima za to dovolj sredstev na razpolago prav v okviru proračuna za kmetijstvo. Svetovalec Rdzzd (PSIUP) je kri-tdzilral predlog o spremembah preračuna in dejal, da se v tem lahko skrivajo nameni za neutemeljene pobude. Nasprotoval je tudi prispevku velikim gostinskim podjet jem in pripomnil, da bi prispevek goriški pokrajinski upravi (500 mil lir) lahko postal nevaren prece-dems. Popolnoma drugačno mnenje je izrazil svetovalec Morpurgo (PLI), ki je zagovarjal prispevek (35 mil. ter) za gostinske pobude in goriški pokrajini. Svetovalec Di Gallo (KD) Je poh-vatel deželna odbor, ki se je lotil reševanja stanovanjskega problema rabeljskih rudarjev in določil pri speveik za ureditev trga v Trbižu. Svetovalec Bacicchl (KPI) je navajal številke o aktivnih in pasivnih pribitkih. Pripomnili je, da se kopičijo ogromne vsote kapitala in obresti, da deželni odbor določa velike vsote za dela, ki bodo morda prišla na vrsto čez nekaj let, zanemarja pa koristne pobude nujnega značaja in zavrača podporo hudo prizadetim kmetom. Glede prispevka goriški pokrajinski u-pravi je dejal, da se namerava priskočiti na pomoč pokrajini, ki ima 5 milijard ter dolga in se ne more rešita iz zagate V takih razmerah so tudi druge krajevne ustanove, potrebna pa sta reforma krajevnih financ in državni poseg za rešitev tega problema. Deželni odbor je ugodno sprejel resolucijo, ki jo je predložila skupina komunističnih svetovalce1/. Deželni odbor se obvezuje, da bo po posvetovanju s sindikalnimi predstavniki rabeljskih rudarjev in s sodelovanjem vodstva AMML GE-SC AL ter trbiško občinsko upravo, pripravil načrt za gradnjo sodobnih stanovanj za rudarje, ki prihajajo na delo iz 20-30 km oddaljenih krajev in hi se radi naselili v fcrbiški občini. Z novim zakonom je odobren dodatni izdatek v znesku 1,5 milijarde tor za povračilo stroškov državi (za delovanje uradov, ki jih je prevzela dežela od države). S tem bo zdaj plačan ves dolg (3 milijarde lir). Za prispevek gori1 ški pokrajinski upravi je določena vsota 500 milijonov ter. Določeni so tudi prispevki za gradnjo novih gostinskih in hotelskih obratov, za razvoj turizma, za študije o deželnem načrtovanju, za podporo trbiški občani itd. Skupno gre za poldrugo milijardo Ur novih izdatkov. Prihodnja seja bo v pomede Ijek. opremo na šolsko skrbništvo, in ne več na občino. Svetovalka Gerbec je hotela vedeti, ali ta okrožnica velja samo za slovenske šole m zakaj ni bila zadevna prošnja nato poslana občini. Odbornica Faraguna pravi, da o-memjena okrožnica velja za vse šo le in da jo je šolski skrbnik odposlal z namenom, da bi lahko na podlagi prošemj proučil možnost na kupa opreme s sredstvi, ki Jih je dalo na razpolago ministrstvo za šolstvo, ali pa s pomočjo občine Šolski skrbnik je sporočil, da bo v kratkem lahko ugodil prošnji, kd jo je poslalo slovensko didak tično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu, za novo opremo osnovne šole v Barkovljah. Nagraditev učencev Konzorcija za ind. vzgojo Danes, 12. t. m. ob 12. url bo na Trgovinski zbornici v Ulici San Nicolč 5 zaključek šolske aktivnosti Konzorcija za tehnično vzgojo v Trstu za leto 1968-69. Med slovesnostjo bodo nagradili učence, ki so se najbolj odlikovali tako po obiska kot po znanju. 136 gojencem bodo razdelili v denarju 830.000 ter ter jim podelali hranilne knjižice. S to slovesnostjo se zaključuje plodna dejavnost konzorcija ter so odpirajo nove perspektive za dejavnost •’ prihodnjem letu v zvezi z najnovejšiml kriteriji za preureditev in okrepitev konzorcij eve dejavnost v bodočnosti. Vprašanje prošenj za šolsko opremo Občinska odbornica prof. Elvira Faraguna je odgovorila na pismeno vprašanje, ki ga je vložila svetovalka KPI Gabrijela Gerbec glede okrožnice šolskega skrbnika, ki do loča, da morajo didaktična rajvna-teljstva nasloviti prošnje za šolsko rom resnim zadržanjem. To na- peto ozračje pa je trajalo le ne- kaj trenutkov, kolikor je bilo pač potrebno, da se je predsednik ko- misije vzravnal, razvil droben listič pred sabo ter slovesno razglasil, da so vsi kandidati... izdelali. čudežno je vplivala ta beseda na poldrugi ducat mladih ljudi, tih a mogočen val sreče je napolnil malo učilnico in se razvil skozi priprto okno, da bi objel ves svet. Tako nekako je bilo včeraj o-poldne na slovenskem učiteljišču. Prvič so dijaki izvedeli iz živih ust profesorjev, da so izdelali, kajti doslej je bila ta naloga prepuščena nemim črkam na stenčasu, in prvič so lahko profesorjem javno povedali svoje dvome, pridržke in mnenja, prvič so lahko razpravljali o ocenah. Bila je dana prosta pot «konitestaciji» in profesorji so se tako spremenili iz izpraševalcev v izprašance. Kaj pa naj bi novi učitelji včeraj oporekali, ko pa jim je misli prevzela nenadna sreča, da se je končno zaprlo eno poglavje njihovega življenja in se jim odpira novo, s katerim se bo treba spopasti! Profesorji očitno razumejo to nevoljo do razpravljanja, zato jim vsak po svoje daruje nekaj koristnih napotkov za življenje In njihov bodoči poklic. Samo kdor se čuti poklican naj stopi med otroke, pravijo, predvsem pa mora vsakdo ostati zvest svojemu narodu. Nato se profesorji povrnejo na zrelostne izpite ter razložijo kri- misija pravzaprav odločila za ta razgovor z dijaki. Dejal je, da se morajo tudi profesorji sami še prilagoditi novemu sistemu in jim bodo mnenja dijakov, kot glavnih protagonistov, koristila pri bodočih maturah. Nato je pohvalil vse dijake, ker so se res tako odlično pripravili za zrelostni izpit, ter dodal, da je to dokaz, kako postaja po novem sistemu matura lažja, če kandidat med šolsko dobo vestno dela. * Tako se je končal sestanek med profesorji in dijaki, ki so sami postali učitelji in bodo odslej i-meli pred sabo strožje sodnike, kot je pripomnil neki profesor, — svoje bodoče učence. 21 ljudi se je tako razšlo, mogoče so tokrat zadnjič skupaj, toda za njimi bodo prišli novi in včerajšnji dogodek se bo, u-pajrno, obnavljal v nedogled. In na koncu še imena novih u-čiteljev: Rozana Vatta, Ema Rupnik, Gabrijela Zeriali, Marija Vidmar, Mirjam Hvala, Miroslava Braini, Nadja Jazbar. Mirjana Ursini, Ana Masten, Silva Per-tot, Viviana Ursini, Darja Vidmar, Marjan Kranner, Milojka Paolet-ti, Mirjam Leban, Savina Bisca, Drago Umari, Lucija Marassi, Sonja Troha, Albina Škabar, Dunja Čuk. Vsem naše čestitke ln najboljše želje za plodno delo za vso našo narodno skupnost. terij, po katerem so ocenjevali po-candidate. Po novem za kanu je namreč ocenjevalna ko Izvoljena nova komisija samezne kandidate Po novem za- V pO(ljCtjU «ZaiM‘tti-POnfili» S Občinski pokriti bazen «Rruno Bianchi« bo jutri zaprt za iavnost do 13. ure, ker bodo do taikrat plavalne tekme. Šolske vesti Pevski zbor «Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela nastopil danes, 12. t. m ob 21. uri v Kraški hiši v V. Repnu s sporedom pesmi za zaključek sezone in v zahvalo vsein, ki so pripomogli k njegovemu uspešnemu gostovanju na škotskem. Koncerta se bo udeležil tudi prof. Brown iz Airdria, ki je imel toliko zaslug pri organizaciji gostovanja. Vabljeni so vsi prijatelji zbora in ljubitelji petja! ZADRUGA »NAŠ KRAS« vabi na razstavo: LJUDSKO SLIKARSTVO NA STEKLU v Kraški galeriji v Velikem Repnu št. 31. Razstava je odprta ob nedeljah med 16. in 20. uro; ob delavnikih je ključ pri sosedu od 19.30 do 20.30. Razstave Slikarska in kiparska razstava želnega sindikata lepe umetnof Furlanije - Julijske krajine, ki včlanjen v Delavsko zbornico, K je v stalni razstavni dvorani »Ces* re Sofianopulo« na Trgu Papa G*? vanni 6, kjer razstavlja svoja de* okrog 30 umetnikov, se bo zakljuo la danes, 12. t.m. Odprta je od l* do 20.30. Državna srednja šola s slovenskim učnim jezikom »Fran Levstika na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se je pričelo s 1. julijem vpisovanje v prvi razred te šole, ki bo trajalo vsak dan do vključno 25. julija letos. Osnovna srednja šola s slovenskim učnim jezikom »Fran Erjavec« v Trstu (Rojan) javlja, da se je pričelo s 1. julijem vpisovanje v vse razrede te šole. Vpisovanje v prv-razred bo vključno do 25. t.m. Pri jave sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar« sporoča, da se je pričelo s prvim Julijem vpisovanje v I. razred te šole, ki bo trajalo do vključno 25. t.m. Prijave sprejema tajnštvo šole vsak dan od 9.-12, ure. FESTIVAL ZNANSTVENO FANTASTIČNEGA FILMA. Kino ExC»j sior (brezplačni vstop z vabilo® od 17.30 »Opsteel« (Italija), N0" luogo (Belgija) in dolgometraž* «Nbn di questa terra« (ZDA). >7! gradu sv. Justa od 21. ure ur3<> na otvoritev VII. festvala: ‘°9 c ital» igralca Umberta Brivj®' «Apollo 10», NASA (ZDA), «c°' mic zoom« (Kanada) in dolgo®9 tražni film «L’uomo illustrato* (ZDA). PARK MIRAMARSKEGA GRAD11^ »Luči in zvoki«. Ob 21.30 »Mad^ lian of Mexico» v angleščini; ob 22 «Massimiliano e Carlotta« v itaiij3j: ščini. Avtobus »M« vozi iz BarkoVfU postajališče tramvaja «6» in od ramara pred in po predstavi. misija pri letošnji maturi upoštevala predvsem šolske uspehe kandidata skozi vsa njegova šolska leta ter mnenja profesorskega zbora na koncu letošnjega šolskega leta. Temu so pridali še znanje, ki ga je kandidat pokazal pred izpraševalno mizo ln podoba njegove zrelosti je bila tu. Končna ocena pa je nastala s seštevkom ocene, ki Jo je vsak posamezni od šestih profesorjev komisije dodelil kandidatu. Vsak profesor je Imel namreč na razpolago 10 točk, zato znaša najvišja možna ocena 60 točk. Zatem Je eden izmed prafe- il........... sorjev razložil, zakaj se Je ko- lili llfllllllt tlllllllllllllllllllllll IHIMH IHIIIIIIIIIinillllll lili IIIHIIIIII lil III lili lllllllllllllllllllllllllllltlllllltllllll SEJA UPRAVNEGA SVETA TURISTIČNE USTANOVE Včeraj so se zaključile volitve za tovarniški odbor v podjetju vComimlsricuiaria FIAT Zanetti -Ponfjiji«. 41 delavcev je izbirale med dvema kandidatnima listama sindikatov FNOM - CGIL in FLM -COdL; za mesto zastopnika uradnikov se je potegovala samo sindikalna organizacija CCdL, ki si ga je tudi zagotovite. Oddanih glasov je med delavci bilo 40, od teh 39 veljavnih. Lista FIOM - GGIL je prejela absolutno večino 30 glasov, medtem ko se je za CCdL izreklo devet delavcev. Tako sta oba delavska zastopnika bite dodejer.a sfočDkaibu kovinarjev delaivske zbornice CGIL. Izvoljena sta bite Karlo Sosič z Opčin in Gianfranco Giovannšni. Obnovitev odra na Gradu je stala 70 milijonov lir Pretirano visoke zahteve izvajalcev lahke glasbe - Vandalski izgredi proti reklamnim turističnim tablam za Trst Včeraj se je pod predsedstvom odv. Di Giacoma sestal upravni svet Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Trstu. Med drugim je izrekel svoje zadovoljstvo zaradi postavitve novega odra na Gradu sv. Justa, ki je opremljen z najmodernejšimi napravami za razsvetljavo in drugimi tehničnimi pripomočki ter s posebnim prostorom za orkester. Ustanova je poskrbela za kritje stroškov, ki so znašali 70 milijonov lir, pri čemer je bila deležna znatnega pri-spevka deželnega odbora za turizem. Oder je tako avtomatično postal občinska lastnina. Pohvalili so tudi podjetja, ki so dokončala z deli v roku, čeprav jih je zelo oviralo slabo vreme. Med raznimi zanimivimi vprašanji, ki spadajo med ustanovne pri sveta, so nato razprav- stojnosti ljali in izrekli upravičeno zaskrbljenost zaradi ponovnih vandalskih dejanj proti reklamnim tablam z napisi »Trieste, ospite generosa*. Id jih je že od leta 1965 dala po; staviti ustanova sama. Ti napisi so postavljeni vzdolž glavnih cest, ki usmerjajo promet proti Trstu, zlasti na državnih cestah 13, 51 in 52. Ugotovili so tudi, da so samo ti napisi in ne tudi drugi, objekti vandalskih dejanj in so zaito izrazili mnenje, da bi bilo treba poostriti nadzorstvo, da se taka dejanja preprečijo in da se po možnosti pride na sled povzročiteljem. Upravni svet ustanove je nato načel vprašanje poletnih prireditev in pri tem ugotovil, da je na tem področju vedno manj ponudb. Glede pevcev in ansamblov lahke glasbe so ugotovili nesorazmerno velik porast cen pri imenih, ki nekaj pomenijo, medtem ko je dovolj poprečnih pevcev in ansamblov. Za najvidnejša imena so se angažmaji v primerjavi z letom 1968 podražili za 25 odstotkov, tako, dia je treba za njihov nastop plačati od najmanj milijon in pol do največ dva milijona lir za okrog 15 izvedb, da niti ne govorimo o francoskih elementih, ki so prišli do spoznanja, da predstavlja Italija »Indijo Koromandijo ter zahtevajo — in tudi dosežejo — po tri in tudi tri in pol mili jona lir na večer. Vsaka tovrstna predstava je zato že vnaprej deficitarna. Upravni svet ustanove je v tej zvezi sicer priznal nujnost, da se zadovoljijo različni o-kusi in zahteve občinstva, poudaril pa je, da ne misli sodelovati pri tej nebrzdani dirki za visokimi zahtevami. V zadnjem delu seje je upravni svet ustanove sprejel razne sklepe v zvezi z gostiteljskimi dolžnostmi, kot so razni sprejemi za goste, turistični izleti z vodiči za udeležence raznih kongresov, zasedanja, prispevki prireditvam v obliki nagrad za razna mednarodna in državna športna tekmovanja itd. Spremembe voznega reda vlakov v deželi V četrtek je bil na sedežu trgovinske zbornice v Trevisu sestanek predstavnikov železniške u-prave in javnih ustanov, na katerem so razpravljali o spremembah voznega reda vlakov v naši deželi. Sestanka se je udeležil tudi deželni odbornik za promet. Uprava železnic je ugodno spre ‘a razne predloge za spremem-voznega reda vlakov. Med dru-gim bodo vzpostavili nočno zvezo iz Benetk v Trst, tako da bodo Naročnikom in čitateljem «Primorskega dnevnika» Založništvo tržaškega tiska je ob pohvali turističnih oblasti objavilo ta mesec prvo številko turističnega informatorja pod naslovom TOURISTISCHE NACHRICHTEN v nemščini, ker je namenjen nemškim in avstrijskim državljanom, ki prihajajo in bodo prihajali na letovišče v turistična in kopali' ka središča v nad deželi. Vsi, ki bi radi prejeli brezplačno to prvo številko in naslednje številke v juliju, avgustu in septembru te publikacije, so naprošeni, da pridejo ponjo v prostore naše družbe v Ul. Montecchi št. 6, ali v goriško uredništvo ((Primorskega dnevnika« (Drevored XXIV. maja št. 1) ali pa jo dobe pri raznašalcih »Primorskega dnevnika«. Nazionale 16.00 »I 5 figli di caiFj Tec(in*col°r. Prepovedano mJa*11’ pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Salvare ta facda' Adrenne La Russa, Nino CaStt. nuovo, Paola Pitagora. V barva”-Prepovedano mladini pod 18. let^ Fenlce 16.00 «Caporale di giornata Nino Manfredi. Technicolor. J Eden 16.00 «Ecce homo». (I sop” vissuti). Irene Papas, Philippe \ roy. Technicolor. Prepovedano d1 dini pod 18. letom. Exceisior — Zaprto do 20. t.m. Rit7 16.00 «Contratto per uccideo Lee Marvln, Angie Dickinson. L chnicolor. Prepovedano ml*® ! pod 18 letom. „ Filodrammatico 16.30 «Nuda sotto pelle«. Alain Delon, Maria Faithfull. Technirolor VVarner. Fj povedano mladini pod 18. leto^ Alabarda 16.30 «L'ultimo paradisj Colorscope. Prepovedano ml*" Vittorio Veneto 16.30 «Joe Bass L, placabile«. B Lancaster. S. SPDT obvetCa Izletnike na Mangart, bo odhod točno ob 5.45 z začetka Ulice Fabio Severo. lahko prestopili in nadaljevali pot in Ri- do Trsta potniki iz Milana ma, ter direktno zvezo Pordenon Videm - Gorica - Tret s primernim voznim redom za delavce in dijake, direktna zveza Trst - Benetke (odhod iz Trsta ob 8. uri) pa se bo ohranila tudi v zimski dobi. Prijavljen sodišču zaradi bigamlje 38-Letni Mario Gino Bornimi, ki je trenutno v koronejskem zaporu zaradi tatvine, se bo moral v kratkem še enkrat zagovarjati pred sodniki. Ženski oddelek policije ga je namreč včeraj prijavil tržaškim sodnim oblastem zaradi bigamlje. Za tržaški anagr&fsikl urad je bil moški poročen s Tržačanko C. E., s katero je sklenil zakon 4. marca 1957, Nepričakovano pa se le izvedelo, da ta zakon sploh ne velja, ker je Bonini že poročen in ima iz tega zakona otroka. Poročil se je v Rookhamptonu v Avstraliji pod izmišljenim imenom Mario Gino Silvani s sedaj 33-let-no Lauro Dorotv iz Blowa. Leta 1953 so ga iz Avstralije izgnali zaradi slabega vedenj«. Vrnil se je tako v svoje rodno mesto in tu sklenil nov zakon, ne da bi se oblasti tega zavedale. Prosvetno društvo Tabor - Opčine priredi v nedeljo, 20. t.m. enodm;v-n- izlet na Dolenjsko, v dolino Krke, dolino gradov. Vpisovanje vsak dan od srede. 9. t.m. naprej v oro svetnem domu od 21. do 22. ure. Športno društvo Breg priredi v nedeljo, 13. julija Izlet na Koroško, in sicer v Ziljsko dolino in k OsoJ-skemu Jezeru. Prijave sprejemajo vaškr poverjeniki društva. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. Julija 1969 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrle so 3 osebe. UMRLI SO: 77 letna Maria Ko- bec vd Velise, 63-letnl Enrico de Forheger, 70-letni Bruno Praseli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od II. do 1(. ure) Busolitli, Ul. Revoltella 41. Pizzul Clgnola, Corso Halla 4. Prendlnt, Ul. T. Veceliio 23. Serravallo, Trg Ca vana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do 1.39) Al'1'Esculapio, Ul. Roma 15. 1NAM, Al Cammolio, Vlale XX. Settembre 4. Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. uro NA OPČINAH KINO «|RIS» PKOSlf danes ob 19.30 barvni film snet po romanu J. Bruce: | NIENTE ROSE PER OSS-11’ Igrajo: J. Gavin — M. Lee C. Jurgens. pod 16 letom. .ji Aurora 16.30 «007 dalla Russi* amore«. Technicolor. Cristallo 16.30 «La fredda alba / commissario Joss». Jean Gabio. Eastmancolor Prepovedano m* ni pod 14, letom. Capitol 16 30 «1 due deputati« co Franchi. Ciccio Ingrassla chnicolor . ttc Itnpero 16.30 «Una ragazza P|uprf sto complicata«. Technicolor. povedano mladini pod i8. ‘e^,f ters. Technicolor. n(i Astra 15.30 «Grand Prix». uet color. ..»tl) Ideale 16.00 «L’urlo del g)«^' |l Jack Palance, John Gramac* Andrea Božič. Technicolor f Abbazia 16.30 »Assalto finale*-j,, Ford, George Hamilton, Inger wens Technicolor. danes ob 18. uri briliam1-1 muzikalični film: p LA BATTAGLIA DE1 MOP9 Igrajo: R. Shavne — E. A”-dersen — E. Brow __________y ZVEZA PARTIZANOV OPCR4® opozarja, tla razstava slik NOB in nacističnih taboriš^ j prosvetnem domu na ()pčib*J ostane odprta do 13. t. m - ufr sicer danes od 19. do 22. in v nedeljo, 13. t.m. od 10- 13. in od 16. do 22. ure. Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni b8 vedno zapustil naš dragi IVO METLIKA uradnik v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 16. uri (sonči)® ura) v Ljubljani. Žalujoči: žena, sin, brat Andrej, sestri Ivah® in Antonija in drugo sorodstvo Ljubljana, Bazovica. Milan, 12. luiila 1969 ca op zrco 3 a Ghio, Morrone (Cucchi)- MILAN ROCCO COMBIN (Torino) GOLIN (Varese) FONTANA (Vicenza) NIMIS (Perugia) PETRINI (Torino) SCALA (Vicenza) HAMRIN (Vicenza) MALDERA II (Cesena) VILLA (Ternana) C u d i c i n i; Anguile*1'' Schnellinger; Santin 'P°' sato), Malatrasi, R-sa*5 (Fogli); Sormani, lodej-ti, Combin, Rivera 'n Prati. NAPOLI CHIAPPEUA TREVISAN (Massese) BOSDAVES (Brescia) VIANELLO (Ternana) MANSERVISI (Piša) BERARDI (Chieti) CANZI (Lecco) BONETTI (Siena) IMPROTA (Spal) MONTICOLO (Arezzo) CANE' (Bari) GUARNERI (Inter) ABBONDANZA (Piša) STENTI (Verona) SALVI (Brescia) NIELSEN (Sampdoria) SALA (Torino) MICELLI (Arezzo) Zoff; Nardin, Poqliana; Bianchi, Panzanato (Vie-nello), Zurlini; Manšet' visi, Juliano, Altafim-Montefusco, Bariso" (Bosdaves). PALERMO Dl BELLA 1 1 PASETTI (Juventus) BERTUOLO (Atalanta) CRIPPA (Como) LIGUORI (Ternana) TOSCHI (Reggina) PERRUCCONI (Reggina) FURINO (Juventus) MAGGIONI (Atalanta) LANDONI (Ternana) Ferretti; Bertuolo (C®' stantini), Pasetti; La«' cini, Giubertoni, landrli Pellizzaro, Liguori, Troje. Reja (Bercellino), F*r' rari (Toschi). ROMA HELENIO HERRERA CAPPELLINI (Varese) BRAGLIA (Modena) FRANZOT (Udinese) LA ROSA (Messina) PETRELLI (Verona) ENZO (Mantova) MAHSAN (Saici) SIRENA (Verona) ORAZI (Verona) FERRARI (Verona) BLASIG (Mantova) BET (Inter) D AMATO (Cesena) PIZZABALLA (Verona) Ginulfi; Carpenetti, P*' trelli; Scaratti, Capp#”1' Santarini; Peiro, Landj' ni, Cappellini (Enzo) Capello, Cordova. * SAMPDCRIA BERNARDINI NIELSEN (Napoli) BENETTI (Juventus) CORNI (Torino) JACOMUZZI (Torino) SPANIO (Mantova) MORINI (Juventus) VIERI (Juventus) Battara; Sabadini, Sabe' tini; Corni, Spanio, G»r' barini ; Salvi, Benet"' Nielsen, Frustalupi i” Francesconi. TORINO CADE' (od Verone) 1 SALA (Napoli) PETRINI (Milan) PINOTTI (Foggia) DEL BARBA (Solbiatese) CASAGRANDE (Treviso) PAVONE (Foggia) CORNI (Sampdoria) VIERI (Inter) COMBIN (Milan) VARNIER (Triestina) JACOMUZZI (Sampdoria) ZECCHINI (Brescia) P J"'"-" (Matera) BAISI (Piša) RAMPANTI (Piša) Pinotti; Poletti, Fossetjj Puia, Cereser, AgropPj' Carelli. Ferrini, Petrin1-Moschino, Sala. . VERONA LUCCHI (od Piše) SIRENA (Roma) ORAZI (Roma) FERRARI (Roma) STENTI (NGnolj) CLERICI (Atalanta) MASCALAITO (Piša) PI77ABAM.A (Roma) BONATTI (Varese) PETRELLI (Roma) VANELLO (Inter) MA77ANTI (Atalanta) TANELLO (Arezzo) Pizzaballa (De Min):5',' rena, Ripari • Sten*!' Batistoni, Ferrari • BU" Madde, Traspedini, Ma' scetti, Clerici. VICENZA PURICELLI ANGELILLO (Genoa) SCALA (Milan) BAGATTI (Inter) PIANTA (Mantova) DE«'IN (Genoa) FACCHIN (Torino) HAMRIN (Milan) FONTANA (Milan) REIF (Inter) PIAMPIANI (Genoa) Pianta; Volpato, Rossej1' (De Petri); Biasiolo, " Petri (Carantini), AnfJr lillo (Calosi) : Hamr|fll Cinesinho, Vitali, D*r' lin (Scala), Facchin, GEORGE SAND Indiana 15. «Ce je tako, bi bilo prav, Noun, da JI poveste, da gleda ta obraz predrzno... Če bi bil jaz na mestu gospoda Del-mareja, bi dovolil, da ostane na tem mestu šele potem, ko bi mu izkopal oči... A glej si površno ljubosumnost zakonskih mož! Domišljajo si vse mogoče, a ničesar ne razumejo.« «Knj se vam je tako zameril obraz dobrega gospoda Browna?» je vprašala Noun, medtem ko je pospravljala posteljico svoje gospodarice; «Imeniten gospod je! Nisem ga posebno marala, ker sem venomer poslušala gospo, češ da je scbičnež, toda od tistega dne, ko se je tako zavzel za vas...» «Resntčno,» ji je segel Raymon v besedo, «on mi je prvi pomagal, zdaj sem ga spoznal... Toda za njegovo zanimanje se imam zahvaliti samo priprošnji gospe Delma-rejove...» *Tcko je dobra, moja gospodarica!« je rekla uboga Noun. ((Kaj .ne bi postalo dobro v njeni bližini?« Ko je Noun govorila o gospe Delmarejevi, je Raymon požr-n' njene besede, vendar to ni omajalo njenega zaupanja. D",n je mineval dokaj mirno, Noun si ni upala sprožiti potro-or.i o svojem poglavitnem namenu. Naposled se je proti večeru premagala in ga prisilila, naj Ji razodene svoje ramere Rsviiion r»i imel nobenega drugega namena kot da se zr-abi te varne priče in ženske, ki je ni več ljubil. Vendar je hotel zavarovati njeno življenje in ji z odprtimi rokami trepetaje ponujal... Ubogega dekleta je kruto zadela ta žalitev; pulila sl je lase in bi si bila raztreščila glavo ob zid, če je ne bi Ray-mon s silo zadržal. Zatekel se je k vsem pripomočkom zgovornosti in duhovitosti, s katerimi ga je oblagodarila narava, da bi ji dopovedal, da ne ponuja svoje pomoči njej, ampak otroku, kateremu je mati. «To je moja dolžnost,« Je rekel; «ponujam vam ,jo kot dediščino zanj. In pregrešili bi se proti njemu, če bi jo zavrgli iz neumestne rahločutnosti.« Noun se je pomirila ln si obrisala oči. «Prav,» je rekla, «sprejela jo bom, če ml obljubite, da me boste še naprej ljubili, kajti če ste se pobotali z otrokom, se nikakor niste z materjo. Otrok bo živel od vaših daril, mene bo pa ubila vaša brezbrižnost. Me ne morete vzeti k sebi, da vam bom stregla? Vidite, nisem zahtevna, ne prizadevam si, da bi dosegla tisto, kar bi vam nemara izvabila druga na mojem mestu. Dopustite, da bom vaša služabnica. Vaša mati naj me vzame v službo. Zadovoljna bo z menoj, prisežem vam, ln če me ne ljubite več, vas bom vsaj lahko gledala.« «Nemogoče Je, kar želite, draga moja Noun. V vašem stanju ni misliti, da bi mogli v kakršnokoli službo — nikoli pa ne bi prevaril svoje matere; nizkotno bi bilo, če bi izigral njeno zaupanje. Preselite se v Lyon ali v Bordeaux, zavežem se, da vam ne bo primanjkovalo ničesar vse do tistega časa, ko se boste lahko zopet prikazali. Potem vas bom namestil pri kakih znancih, če hočete, tudi v Parizu,.. če želite biti v moji bližini... toda pod isto streho Je nemogoče.« «Nemogoče!» Je rekla Noun In v bolečini sklenila roke. »Zdaj vem, da me zaničujete, sramujete se me.,. Prav, nikamor se ne bom odpravila, ne bom odšla sama ln po- nižana, da bom umrla zapuščena v kakem daljnem mestu, kjer boste pozabili name. Kaj mi je mar za moj dobri glas! Želela sem si ohraniti vašo ljubezen!...» «Noun, če se bojite, da vas varam, pridite z menoj. Isti voz naju bo odpeljal v tisto mesto, katero si boste izbrali; z vami pojdem kamorkoli, le ne v Pariz ali k moji materi, zavzemal se bom za vas kot mi narekuje dolžnost...» «Da, in ko me boste odložili, nepotrebno breme, na tuji zemlji, me boste drugi dan že zapustili!« je rekla in se grenko nasmehnila. «Ne, gospod, ne; ostala bom: nočem zgubiti vsega hkrati. Za vas bi žrtvovala osebo, katero sem najbolj ljubila na svetu, dokler vas nisem poznala; vendar nisem dovolj ljubosumna, da bi žrtvovala hkrati svojega ljubega in svojo prijateljico zato, da bi skrila svojo sramoto. Vrgla se bom k nogam gospe Delmarejeve, vse ji bom povedala, ln vem, da ml bo odpustila, ker Je dobra in me ima rada. Rodili sva se istega dne, pri istih prsih sva sesali. Nikoli se nisva ločili, ne bo dopustila, da jo zapustim; jokala se bo z menoj, negovala me bo, ljubila bo mojega otroka, mojega ubogega otroka! Kdo ve? če ne bo imela sreče, da bi postala mati, kdo ve, morda ga bo vzgojila kot svojega... Ah, bila sem blazna, da sem jo hotela zapustiti; edini človek na svetu, ki se me bo usmilil, Je ona!...» Ta odločitev je pahnila Raymona v strašno zadrego, ko se je naenkrat zaslišalo drdranje kočije na dvorišču. Noun je prestrašena planila k oknu. «Gospa Delmarejeva!« je vzkliknila. »Zbežite!« V zmešnjavi ni mogla najti ključa do stranskega stopnišča. Noun je prijela Raymona za roko in ga na glavo na pete potegnila na hodnik; toda komaj sta prišla do srede, sta zaslišala korake na istem stopnišču; gospa Delmarejeva se Je oglasila deset korakov pred njima, že sta se njuna zgrožena obraza posvetila v svečavi svečnika, ki ga je nosil služabnik, ki Jo je spremljal. Noun se je komaj utegnila umakniti nazaj in vrniti v spalnico, Raymona pa je vle^ za seboj. S steklenimi vrati zaprta kopalnica je vsaj za ne*® hipov lahko dala zavetje; toda teh ni bilo mogoče zakle')i! in gospa Delmarejeva bi lahko takoj ob prihodu stop-; vanjo. Da ga ne bi takoj zalotila, se je moral Raymon v pristanek in se skriti za zastori. Ni bilo verjetno, da , gospa Delmarejeva takoj legla, dotlej pa bo Noun trenutek, ko bo lahko zbežal. Indiana je vstopila živahno, vrgla klobuk na posteljo K prav po domače objela Noun, kot da sta sestri. *V sobi { id1 * * ----~ J------ V bilo tako malo svetlobe, da ni opazila razburjenja s? družice. «Torej si me pričakovala?« je rekla in stopila k og^' «keko si vedela, da pridem?« In ne da bi počakala odgovora, je pristavila: »Jutri se vrne gospod Delmare domov. Brž ko ^ dobila njegovo pismo, sem se odpeljala. Imam svoje vzr^ - — • ’ ------------f--J*”— “*•••»»»» u v UJli V*1* jk da ga sprejmem rajši tukaj kot v Parizu. Povedala ti Toda govori vendar, zdi se mi, da se ne veseliš mor prihoda kakor po navadi.« {'Žalostna sem,« je rekla Noun in pokleknila pred t idarico, da bi jo sezula. »Tudi laz s« moram novo7°* spodarico, da bi jo sezula. «Tudi jaz se moram pogov z vami, toda pozneje; zdaj pridite v salon.« "Bog me obvaruj! Kaj ti ne pride na um! Tam Je v* dar neznansko mraz.« «Ni, dobro sem zakurila.« «Kaj se tl sanja! Saj sem bila pravkar tam.« «Toda večerja vas čaka.« / ". >jg i "Ne maram večerjati; sicer pa ni nič pripravljen” Pojdi po mojo boo, pozabila sem Jo v kočiji.« «Pojdem, pojdem.« »Zakaj ne takoj? Idi vendar, Idi!« (Nadaljevanje sledi) _________________ UHLUNIsrvO: nisi - UL MONTBCCH1 6, II, rELEFON 93-80K ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: OUca 24 Magglo t/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 ^ vt,*pr«j, to'.-(letna 2.250 lir,, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka * tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno ino din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega ^ Trst 11-8374 - Zb SFPJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg S/l, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnloe 150 Ur - Mali oglas) beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino ne naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri iSocletA PubUcltk ItaUana* — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst z 9 s g s-SSaBsM S££.8,2.EŠS-e-6-g!B 3383 333" 3.31