Posamezna številka 12 vinarjev.
Siev. 235.
ss Velja po pošti: =£ za oolo leto naprej.. K 30-— za n mesec „ .. M 2'50 aa Kaaičiju oalolatno. „ 34'— za ostalo Inozemstvo. „ <()•—
V	Ljubljani na dom: 2a oelo leto naprej.. K 28'— za en meseo „ .. K 2*30
V	opravi prejaman mtttGno „ 2*—
— Sobotna Izdaja: si
oe o leto.....K 7 —
za Nemčijo oeloleim. „ 8'— za ostalo inozemstvo, „ 12 —
n, Inserati: i 11 Cnostelpna petitvrsta (72 aa široka la 3 aa visoka aU a|a
prostor) za enkrat .... p« M v za dra- ta večkrat , „ 2» „ pri več|tk naročilih primaren popnst pa togovora.
Enostolpna petitvrsta po 64 v
izhaja raak daa IzvzeaH nadeli« ln prasnlke, ob 5. ari popu
Bedna letna priloga vozni red.
DV Credalfre ]s t Kopitarjevi nltoi Itev. 0/m. Ho»opisi ae ne vračajo; eelrankirana pisan se se mat sprejetja. — Uredrižkeg* telefona stev. 74. =
DpravnlStvo fe v Kopitarjevi aliol 8L 9. — Hačnn poštno hran Woe avstrijske St. 24.797, ogrske 28.511, bosa.-haro. at. 7563. — Upravnlikega telefona ž 1.188.
Slovo! Zadnja pot v pre- IgjBHSjBBjBBI stolici Slovenije prvobo- '§T jevnika za svobodo Jugo- ;!|S|J| slovanov dr. Jan. Ev. Kre- f| ' ka. Tisočglave množice IpK.''^ polnijo ceste in ulice, da se poslove ob grobu od	C
propovednika velike svo- , r * -r bodne Jugoslavije. Stoti- M . , soči, milijoni Slovencev,	iHi •" '
Hrvatov in Srbov zro od ;§ K daleč, daleč v troedini ■>- Vy\ *-' kraljevini, v Sloveniji z }. ; 1 Js || bridkostjo in bolestjo na * V*?!' -sveži grob, v katerega bo- " J | , do devali k počitku truplo ' $ f V onega, ki je vžgal v srcu	S
vseh novo mogočno vero |l | ' 1 ln vrgel med trpeče brate blagovest. Stotisoči naših « / ' junaških jugoslovanskih si- liU^*'- '* nov klonejo glave v strel-	•
skih zakopih. Tisoči na : bojnih brodovih našega ju-	/J
goslovanskega morja, na- k '	S
še Adrije. Zemsko telo dr. Kreka zagrne grob.	fc
In ob oknih, v vrtnih gredah vene nagelj in ro-	J
žmarin. Slovenski fant — kot nageljev cvet, kot pe-sem naših poljan in naših	^\
gora, odhaja v daljo, samo duh njegov in spomin osta-ne. Ostane za vedno. Jn sMfcgujA? na ustnicah in v sanjavih očeh umira vesel dekliški
nam ga je dala, Dolenjska nam ga je vzela. Zaplahu- V' tala so težka temna krila ' črne noči in domovina je ^^
lobica svoje peroti. Je res ' 1 -odšel naš narodni junak,	r
naš kralj Matjaž?	r*"
Morda pa le ni odšel, ampak sniva pod visoko goro sen in zbira svojo voj- '
bojno pozorišče domovine. Domovine, s krvjo in solzami poškropljene, s srčno, vročo ljubeznijo ljubljene.
Jugoslavija! Kakor mravlja je gradil zgradbo velike jugoslovanske domovine, kakor čebela je zbiral vse to kar je najboljšega v bratskih jugoslovanskih srcih. Kako malo smo se preje poznali. Prišel je dr. Krek in razbil mejnike ob Sotli. Kri ni voda. Bratje smo med seboj, sinovi ene domovine, hrvatsko-srbsko-slovenske skupne domovine. Ne smemo ostati razbiti, razcepljeni. Združimo se, nerazrušljiva vez nas mora družiti. Prijateljski stik je temelj idejne združitve skupnega dela. Iskal
I^^^P^P^Pi prosm m edini v boju za.
veliko, svobodno jugoslo-tj vansko državo, začrtano v H*' mm i;Ji deklaraciji. Zadnji politi-čni govor, labudji spev, je INIPI	govoril — v gledališču v
S* <• lIll&S* Splitu na občnem zboru ^^tlsS^^^i dalmatinske Zadruž. zve-_ . J;! ze. »Suženjstvo je veleiz-■>	daja — ne pa svoboda —
veleizdajalec je oni, ki je M^^aSB' proti osvoboditvi našega ljudstva« — tako je zakli-ij cal ob morju, našem morju bratom Hrvatom v slo-\ .	1 vo 'n večen spomin. In
' - "v I vzcl ie sl°vo ki šel iskat "*J| ndru umret v slovenski g ' \ j^M zemlji. —
'iil Največji mož odhaja da-* ^J&m nes na zadnjo pot Zagrne jMMBBBB ga hladna zemlja. Toda \ J njegovega ideala, njegova " t	Jugoslavije, združene
m	' i f svobodne jugoslovanske
domovine pa smrt streti ; ; ne more. Duh Krekov živi, 1 , budi in nam kaže kot mogočna baklja jasno začrta-
m '^ *	no Pot' mrz'a srca se
^	ogrevajo ob ognju tega ve-
'S: * ^likega duha. »Nisi gramen lH I	frumenti cadens in ter-
1	ram mortuum non fuerit,
non vivet.« Pšenično zrno mora pasti v zemljo in mHHB umreti, da vzklije. Iz gro-ba, kjer je našlo počitek 1	ncsmrtn®Ža prvobori-
telja za svobodo Jugoslo-II i mOrnl vanov, bo vzklilo mogočno 8 I I >	drevo naše velike bodoč-
j	1 nosti. Ideja svobode bo
•I našla razmaha s postoter-k <	)en°i potisoče^jeno silo v
'i ' ' 1 slehernem jugoslovanskem •*' .Vi srcu< da se uresniči naš &	»Prost mora biti
M -	Prost moj rod, na svoji
K s	zemlji svoj gospod.«
Dr. Krek ni umrl, samo ifllll njegovo telo je omagalo.
živi pri najmanj-^fflB®-šem in največjem, v zakopih in doma. In danes, ko ga zagrne črna zemlja, prisegamo, da se bomo borili za ideal jugoslovanske svobode do zadnjega diha, zložni in edini pri delu za naš narod, dokler ne vstane ponosna stavba naše jugoslovanske svobode.
Spavaj v miru dr. Janez Krvek v grobu, v domači zemlji. »In te domine spera-vi, non confundar in aeternum«. V Njega jc zaupal in on, Kristus, kojega blagovesti je bilo posvečeno celo pokojnikovo življenje, ga je sprejel k sebi v večno življenje. SLAVA DR. KREKOVEMU SPOMINU! SLAVA PRVOBOJEVNIKU ZA SVOBODO JUGOSLOVANOV!
je ljudi, jih zbiral, pozival na delo. Prepotoval je kot velik glasnik jugoslovanske ideje celo našo jugoslovansko domovino. Koliko njegovih učencev med našo inteligenco, koliko med delavci in kmeti.
Zidal je stavbo velike Jugoslavije. Pričel je od spodaj. V zadružno organizacijo je položil temelj gospodarske samo-osvoboditve Jugoslovanov. »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.« Le gospodarsko osvobojeni krepki narod bo vrgel verige robstva od sebe. Par dni pred smrtjo jc šel, da se poslovi od ljubljene Hrvatske, da opomni brate, naj bodo čuječi, neiz-
m


na delo, katerega ne bo nikoli perzabil jugoslovanski narod v mejah monarhije. Z dr. Krekom izgube Jugoslovani v monarhiji enega izmed najboljših zavetnikov, najagilnejših delavcev, največjih borite-ljev. Težki so časi, a z njimi nas je zadela še težja usoda, da jc prenehala biti tako-rekoč duša »Jugoslovanskega kluba«, ki bi bila vsem ravno sedaj najbolj potrebna. Slava in večen spomin v hrvatskem, srbskem in slovenskem narodu dr. Janezu Kreku!«
* « *
Zagrebški dnevnik »Novosti« ponati-skuje »Slovenca«.
« * •
Zagrebški dnevnik »Male Novine« ponatiskuje članke »Slovenca« in »Slovenskega Naroda« o dr. Kreku.
• • »
»Hrvatska«, glasilo Frankove prava-ške skupine, posveča dr. Kreku daljši članek, v katerem razpravlja in priznava, da je Slovenija izgubila v dr. Kreku enega svojih najboljših sinov, ki je kot vojak, kot hraber, neomajljiv bojevnik umrl z orožjem v roki. Dasi so se zadnji čas s Krekom politično ločili, vendar morajo ob njegovem grobu odkrito izpovedati, da je bil pokojnik pošten in lojalen nasprotnik in
njegovi cilji vzvišeni nad vsak dvom. » • *
»Agramer Tagblatt« piše: »Dr. Kreka smo imeli še pred malo tedni v naši sredi. Pač je bil že nad petdeset, toda videti je bi! tako svež, tako vesel, tako krepak, da nikomur, ki je z njim govoril, ni prišlo na misel, da bi utegnil kmalu umreti. In vendar ga danes ni več med živimi, njega, ki je prišel k nam s prepričanjem, globoko-vernega moža, da bi nas okrepil in potrdil v veri na bodočnost. Vsebina njegovega življenja je bil en sam cilj in ko jcine-nil, da je s svojim narodom temu cilju blizu, je bil odpoklican v večnost.
Dr, Krek je spadal med najmarkant-nejše osebnosti v javnem življenju Jugoslovanov, Od začetka njegovega političnega delovanja ga je prevevala jugoslovanska ideja, misel o edinosti celokupnega našega naroda na jugu. Pred vsem je bil vedno prepričan pristaš hrvatsko-slo-venske narodne misli in sam je najboljše poosebljal to idejo s tem, da jo je ob vsaki priliki vcepljal svojim rojakom, Dasi vzgojen v krščansko socialnih nazorih, ni v narodnih vprašanjih poznal nobene strankarske razlike.
Dr, Krek pa ni deloval in čutil samo kot Jugoslovan; prevevala ga je tudi velika slovanska misel. Tem britkeje je moral čutiti, če je videl, kako si Slovani s svojo nesložnostjo sami obtežujejo usodo; in tem veselejše je pozdravil, kadarkoli sc je posrečilo združiti v enem taboru vsaj del Slovanov. Za zedinjenje in združitev vseh slovanskih strank v državnem zboru se je vedno trudil in ni njega krivda, če njegove ideje niso našle tistega odmeva, katerega je želel in po katerem je hrepenel. Omenimo naj Je njegov veliki govor junija leta 1909 proti takratnemu skupnemu finančnemu ministru pl. Bilinskemu, ko jc zavzel stališče proti bosenski agrarni banki za odkup kmetov. Cela zbornica je takrat posluhnila in dr. Krek je z v srce segajo-čimi besedami apeliral na Poljake, na njihovo svobodoljubnost, naj nikar ne doou-ste, da bi dva milijona slovanskega prebivalstva izgubilo svojo gospodarsko in politično prostost. In komaj mesec nato je že padel Bienerth, kar je bilo v velikem delu
ga neumorne delavnosti dr, Kreka.
Kako je čutil dr, Krek kot Jugoslovan, dokazujejo njegovi mnogoštevilni govori,
ki jih je govoril za Bosno-Hercegovino, za Hrvatsko pod Čuvajem, Z brezobzirno odkritostjo je razkrival razmere na jugu monarhije. Da jc bil dr. Krek skozi in skozi Jugoslovan, da je trdno stal na stališču hrvatsko-srbsko-slovenske narodne edinosti, dokazuje končno to, kar je storil v zadnjih mesecih. V jugoslovanski deklaraciji je videl prvo mogočno manifestacijo tistih idej, za katere je deloval, za katere je svoj narod organiziral in sedaj je merilo vse njegovo delovanje in stremljenje na to, da ves narod okrepi v vztrajanju in zvestobi do teh idej, ki so izraz njegovega hrepenenja in njegovih želja. On, katoliški duhovnik, je videl v svojih bratih pravoslavne cerkve sinove istega naroda ter je sledil v tem zgledu tistih vzvišenih cerkvenih knezov, ki so umeli dejstvovanje katoliškega prepričanja in narodne ljubezni do celega naroda združiti v vzneseno harmonijo.
Ob dr. Krekovem mrtvaškem odru žaluje zato naš cclokupni narod, V času, ko bolj nego kdaj potrebujemo močnih in smotrovitih osebnosti, nam je dr, Kreka ugrabila smrt. Njegova smrt je napravila v naši narodni obrambi vrzel, znamenit bojevnik se je ločil iz naših vrst. Ideja pa, katere nositelj je bil, živi krepko dalje. Ia ko bo enkrat dosegla tisto resničnost, » katero je veroval dr. Krek s celim svojim narodom, potem se bo med zmagovitimi predbojevniki imenovalo tudi njegovo ime,
* * *
»A rbeitcr Zeitung« piše med drugim:
Presenetil je po globini svojega ume-vanja, po krepkem socialnem smislu, pravem demokratičnem čustvovanju in niS manj z ljubkostjo govora; tudi formalpo je bil eden najboljših govornikov zbornice. Krek je prišel tudi takoj v najsprednejšo vrsto poslancev. Bil je posebno on tisti, ki je 1, 1909, ko je zbornico zopet trpinčila češka obštrukcija, spodbudil, da se s reformo poslovnika izkorenini obstrukcijo. Seveda so zopet prišli časi, ko je zopet stal v vrstah obstrukcije. Velika akcija je bil tudi njegov nastop za osvoboditev bosanskih kmetov, kateri je pod ministrstvom Bienertha-Bilinskega povzročil strastne boje proti monopolu ogrske banke v zadevah odkupa kmetov. Med sedanjim dr-žavnozborskim zasedanjem je deloval Krek, dasi je krepko narodno čustvoval, vendar bolj v smislu zmerne struje, in še se spominjamo, kako so mu češki radikal-ci naredili, ko je prišel v Prago, da pridobi Čehe za pametno politiko. Vneto je deloval tudi za mir in je govoril pri tistem mirovnem sestanku »Avstrijske politične družbe«, ki je bil povod, da so začeli ro-vati proti tej družbi. Duševno odličnega in prijaznega moža bo pogrešal slovenski narod, bo pogrešal državni zbor.
Vsepje.
Istra, meseca oktobra 1917,
>.Unione« jc mal neznaten časopisek v Trstu, obskuren listič, ki ga komaj kdo pozna in bere. Za seboj n}ma nikake organizirane stranke. Ta, posebno v teh časih, začuda naivno urejevani listič, se zadnji čas močno zaganja proti Slovencem, Posebno ga je pa krasno uspeli shod društva Edjnost spravil iz mira. Pravzaprav bi ne bilo vredno, da se menimo za pisanje lista, ki nima nobenega pomena in vpliva. Ali otroke treba sem in tam okrc-niti po roki, da ne postanejo objestni in samo iz tega vzroka se danes obrnemo do »Unione«, pa se ne bomo več zanaprej,
Haiiie-iiflpreiloa siranka ob
grip ti jmm l Kreka.
Izvrševalni odbor Narodno-napredne stranke je poslal »Jugoslovanskemu klubu sledeče pismo:
Ljubljana, 11, oktobra 1917.
Slavni Jugoslovanski klub
na Dunaju I., Parlament Z vsem slovenskim, jugoslovanskim narodom čuti tudi Narodno-napredna stranka bridko izgubo, ki nas je zadela s prerano smrtjo gospoda poslanca dr. Jan, E, Kreka. Usoda ga nam je iztrgala v tre-notku, ko je z vso vnemo srca in duha stal med prvimi bojevniki za našo narodno svobodo, za ujedinjenje. Jugoslovanski klub jc izgubil v njem tovariša, katerega izredne politično m parlamentarne vrline ro bile naši drža-mozborski delegaciji v ponos in čast. Ob svežem grobti moža, ki jc v velikem času času tako visoko dvignil zastavo edinosti v boju za skupne cilje, obnovimo prisego neomajne složnosti v boju "a sveto skupno stvar.
Z narodnim pozdravom!
Za izvršilni odbor Narodno-napredne stranke: Dr. Ivan Tavčar, m. p., t." č, predsednik.
Adolf Ribnikar, m. p., t. č. tajnik.
Klubu poslancev S. L. S. v kranjskem deželnem zboru je poslal Izvrševalni odbor sledeče sožalno pismo:
Slavni klub poslancev S. L. S. v kranjskem deželnem zboru v Ljubljani.
Povodom nepričakovane smrti odličnega narodnega zastopnika, člana Vašega slavnega kluba, gospoda poslanca dr. Jan, E, Kreka, si dovoljuje izvrševalni odbor Narodno-napredne stranke izraziti naj-iskrenejše sočustvovanje.
Z odličnim spoštovanjem!
Za izvršilni odbor Narodno-napredne stranke: Dr, Ivan Tavčar, m. p.,
t. č. predsednik. Adolf Ribnikar, m. p.,
t, č, tajnik. Izvrševalni odbor Narodno-napredne stranke se udeleži pogrebnega sprevoda.
0'asovi časopisja.
»Narodne Novine«, uradno glasilo hrvatske vlade, pišejo z dne 11. t. m.:
Predsinoči, dočim so se v hrvatskem deželnem gledališču razlegali klici veselja in radosti, je umiral eden izmed največjih j slovenskih patriotov — dr. Janez Krek. j Krek in Korošec — oba profesorja teologije — sta se povzpela v zadnjih mescih do prvih zaščitnikov slovanske misli v dunajskem parlamentu. Bila sta to duhovnika svojega naroda, ki sta se s širino svojega pogleda in silo svoje energije postavila v vrste največjih slovanskih boriteljev za novo in pravičnejšo bodočnost. Čeprav je pripadal kršč. soc. stranki, ni poznal razlike med liberalci in klerikalci, kadar je bilo treba zasukati rokave, da delujejo s skupnimi silami za stvar. Krek ni bil samo Slovenec, ampak Slovan, a še bolj izrazitejši Jugoslovan, pa je zato potrebno , da si utisnemo njegov spomin v svoja srca vsi kot kri naše krvi. Bil je podpredsednik »Jugoslovanskega kluba« v dunajskem parlamentu, ko so se odigravali naj-
LISTEK.
i čavaiaici š!. 33.
Spisal Ivan B a 1 o h.
Vroč, poletni dan. Sam sedim v sobi in čitam časopise. Pa tudi ta vsakdanja dušna hrana ne tekne, četudi je vse sveže in novo. Želim si ven iz nizke, zaduhle sobe, ven v senčni gojzd pod zeleni balda-hin košatih dreves, kjer kraljuje sveži zrak in sc vsa narava gori od ponosnih zelenih vrhov vitkih jelk pa doli do rubi-naste, drobne jagode klanja tistemu, ki je ustvaril to harmonijo.
Nekdo potrka polslišno na vrata. Vedel sem preccj, cla je otrok. In v sobo stopi mal, nedorasel dečko, čedno oblečen ter vrti boječ svoj klobuk v rokah.
»Kaj bi rad?«
»Prosim, ko bi šli k naši mami.«
•Kam?« Deček se mi je zdel popolnma
tuj.
»Na čuvajnico št. 33.«
»Pa čuvajnice ne spadajo k nam. Ti bi moral iti v sosednjo župnijo, kamor hodiš v šolo.«
»Ata so rekli, da je sem veliko bližje in mama je hudo bolna. Tudi so ata rekli, da greste lahko kar čez predor, ker popol-
značajnejši preobrati v kristaliziranju ta-mošnjih političnih razmer. Kot izvrsten govornik in temperamenten poiitik je znal s svojo besedo ogreti vsa slovanska srca in zbrati okoli ideje malodušnike in obotavlja"vce. Njegovega slovanstva ni ovirala dubovska obleka; ljubil jc z isto ljubeznijo tudi predstavitelje drugih veroiz-povedanj slovanskih narodov: »brat mu je mio, koje vjere bio«, samo da se naide v
istem kolu za isto stvar.«
. . *
»Jutranji List«, poluradno glasilo hrvatske vlade piše: »Umrl je dr. Krek, prvoboritelj v vrstah Jugoslovanov za udejstvitev narodnih idealov, človek globokega znanja, neomajnega in čistega značaja, neumornega dela in velikih idej. Z imenom dr. Kreka bo združeno delo jugoslovanskega ujedinjenja, prvi realni temelji naše narodne in državne samostojnosti. Irarci-tfVo za akcijo jugoslovanskih poslancev v državnem zboru je dal dr. Krek, in jugoslovanska deklaracija z dne 30. maja, v kateri sc zahteva ujedinjenje in neodvisnost Jugoslovanov, je v glavnem delo dr. Kreka.,,
Zato je gotovo, cla se bo narod nekoč v srečnejših dnevih spomnil dr. Janeza
Kreka, ki je v najmukotrpnejših časih vžgal v narodnih srcih luč vere in zaupanja v boljše narodno življenje.«
...
»Hrvatska Riječ«, glasilo večine hrvatskega sabora, to je hrvatsko - srbske koalicije, piše:
. , . Prožet je bil z močno zavestjo narodnega jodinstva in Jugoslovanstva, pa je v tej zavesti v državnem zboru govoril brezštevilno govorov, v katerih je ožigosal razmere na Hrvatskem (za časa Raucha in Čuvaja), v Bosni, Hercegovini itd.
Z dr. Krekom je izginila s pozorišča jugoslovanske politike močna osebnost, ki je verovala v skorajšnje udejstvovanje velike narodne združitve, ki živi tudi ob njegovem mrtvaškem cdru in za katero jo on veliko storil. Večna slava jugoslovanskemu boriteliu in narodnemu delavcu, kateremu dolguje Hrvatska veliko hvaležnost, ker se je on zavzemal za njo v zelo težkih naših političnih razmerah. Slava
dr, Janezu Kreku!«
* * *
»Obzor«, največji hrvatski dnevnik,
piše:
»Dr. Janez Krek bo ostal v večnem spominu hrvatskega, srbskega in slovenskega naroda, ki mu bo hvaležen, da je povzdignil v duhovski obleki svoj glas za pravice svojega naroda, zahtevajoč, da naj bo tudi zanj enaka pravica kakor pred Bogom tako tudi pred postavo in svetom, enaka pravica vsem, ki delajo za zboljšanje kulturnih odnošajev med ljudmi in člo-večanstvom. Jugoslovanski narod ne bo nikoli pozabil dr. Kreka, ki je brez ozira na vse politične posledice dvignil svoj glas, še bolj, ko je z nedosegljivo sposobnostjo in agitacijo, bolan na smrt, potoval po jugoslovanskih krajih, da poživi omahujoče duhove, da se povzdignejo do narodne zavesti, da jih vzbudi zadnji trenutek velikega zgodovinskega momenta, a sredi krvavega ognja med evropskimi narodi . . .
V času, ko se je šlo za usodo njegovega naroda, za usodo Jugoslovanov, je zavrgel vse ozire nasproti svojim strankarskim nasprotnikom in z enako silo svoje besede in svojega dela gledal združiti vse one elemente, ki so si bili po svojih političnih in kulturnih programih daleč, Samo veliko zatajevanje, globoka izobrazba, a še večja skrb za bodočnost svojega naroda ga je mogla vspodbuditi
dan ne bo nobenega vlaka in je več kot četrt ure bližje naravnost proti čuvajnici.«
Proseče so bile njegove lepe, črne
oči.
Dobro! Pojdi tje v cerkovnikov« hišo pa reci, naj takoj pozvoni.
Deček je odšel in dolgo časa ga ni bilo nazaj.
Tedaj grem sam in vprašam, če je kdo doma.
Bila je le stara mati, ki je povedala, da je šel gospodar v gojzd po drva in pride šele proti večeru domov, sin pa orje kake pol ure ocl vasi preč.
Ne bo nič — sem si mislil. Dela imajo dosti, treba bo drugače ukreniti, ker se mudi. Pokličem dečka, ki je hodil po pokopališču ter najbrže čakal, da se kdo vrne.
»Pozvoni, to boš že znal; bova š!'? ma, drugo boni že sam opravil.';
In šla sva.
Nad čuvajnico št. 33 je teclaj plaval angel bolesti. Mlada, krepka žena, skrbna, ljubeča mati in dobra gospodinja je ležala na postelji. Bila je bleda, smrtnobh-'
Prišlo je hitro, v par dneh.
Vse moči so ji odpovedale.
Čuvaj je šel po zdravnika. Ta je dejal samo dve besedi: ženska bolezen.
»Ali je nevarno?« »Bomo videli.«
Zdravnik je skomizgnil z rameni in odšel,
S tem je vedel čuvaj vse — in nič.
Bolezen je bila vedno ista; ni hotelo iti ne nazaj, ne naprej.
Up ga je dvigal, ali sorodniki, ki so jo preteklo nedeljo obiskali, so ga popolnoma
potrli.
»Nič ne bo« — to so bile njihove zad-nje besede. In vsi upi njegovi so bili strti.
Od nedeljske noči je čul na progi in čul pri postelji.
Hudo mu je bilo, da se je ta težki križ vlegel na njegovo hišico.
Kako srečno je živel tukaj že celih deset let! Ko je dobil službo stalnega čuvaja, je poiskal nevesto. Dobil jo je — sebi primerno, pridno, mirno in pošteno.
Na tihi čuv,ajnici je vladalo rajsko življenje in mladost. Okoli male hišice sta si napravila zal vrtiček, na čuvajniški njivi pridelala vsega, kar sta potrebovala in še več. Družina se je pomnožila. Živeža je bilo dovolj. In če je zmanjkalo, je prinesla ona od doma.
Pri čuvajnici je bil hlev in notri: kra-vica in dva prešička.
Vse to je šlo v duhu pred njegovimi očmi, ko je slonel otožen pri bolniški postelji.
Sredi sobe se je igrala na tleh najmlajša hčerka. Pela je venomer neko pesem, ki jo je slišala iz materinih ust.
Druga hčerka je iskala zadnjih ostankov v kuhinji . Nnistareiši je šel po gospoda.
Čuvaj je odganjal nadležne muhe spred obličja bolnice in neprestano gledal v njen obraz.
»Ali ti je kaj boljše?«
»O — ja« — odgovorila je ter ga milo pogledala.
On pa ni verjel njenim besedam in komaj čakal, da pride gospod.
Sedaj je zapel telefon — in ga poklical.
Pustil je bolnico — in šel v službo.
• * *
Silna vročina je vladala na železniški progi. Kamenje je žarelo. Pot je tekel obema raz obraza. Sredi predora je zažarela rdeča luč. Prestrašil sem se. Votlo jc odmevala molitev in nekako čarobno je donel mali zvonček. Ker ni bilo nobenega ropota, sem takoj vedel, da ni vlak, ampak kak čuvaj.
Ko pride blizu mene zakliče: »Brz, brž, se mudi!«
Mishl sem, da je pač bolnik hudo bolan in da se mož boji za svojo ženo.
Prišli smo kmalu iz predora in zagledali zlato solnce.
Kmalu smo prišli tudi do čuvajnice.
Čuvaj obstoji in na glas zakliče: »Vlak je obstal.« —
Teh besed nisem razumel — takrat
Stopil sem v sobo in hrepeneče so sc uprle bolnikove oči v moje.
Stev. 235.
vSLOVENEC«, 3rie Tj; o!t<oKra fMT.
ker trije možje krog »Unione« niso taki politiki, °a kakšrne se kaj dati more.
Pod naslovom »1* italianitž delle nos-tre terre«, piše, da je Primorje, torej Dalmacija, Istra, furlanija zavsem italijansko ozemlje, Trst je bil do polovice prošlega stoletja ekskluzivno italijansko mesto, kjer so še zdaj Slovenci v veliki (!) manjšini. Po istrskih mestih stanujejo samo Italijani, Slovani samo po »kampanji«. Na taka govoričenja prav nakratko pribijemo samo to:
. V našem listu je . bilo tekom vojske objavljeno že par uvodnikov o italijanskem prebivalstvu v Istri. Mi primorske razmere prav dobro poznamo in nič ne pretiravamo."Radi priznamo, ko »Unione« pi&e, da so stari umazani istrski gradiči (ona -jih imenuje s ponosom »citta«) italijanski. Mi jim jih gotovo ne zavidamo; padli so namreč na tako mizerno stopnjo, da . mi nele ne bi nič z njimi pridobili, ampak imeli bi ž njimi le nJtrj tiso"-' 'r pa-rasitov in trotov, ki bi od nuš	:la
sanio živeli in mu kri izsesaval	rj jo
od Časov Benečanov pa vse do '-">. maia 1915!
Mi razumemo žalosten položaj Italijanov po Primorju. Bivša Jredeptovska politika je šla za obnovitvijo ■ starih berečanskth časov, ko je slovanski .element bil za sužnja signorom v Benetkah. Nai gospoda krog »Unione« ne misli, da je naš narod tod še danes tako naiven kot je bil za časa berečanskerfa pašova-njk. Italijansko propadanje tod bi mogla rešiti le solidna verska in Gospodarska or-, ganizacija kakršne pa Italiiani sedaj r>'so na žalost več zmožni, ker vidijo samo slovanske strahove povsod.
Prav skraino naivno je, da »Unione« . namigava na Ljubljano, na katero oni ne stavijo zahtev (kako milostno!! »pure an-I tica colonia romana e cittž latina per piu secoli,« Italijani naj vendar nehajo bese-dovati o Iatinižmu, od starih Rimljanov oni nimajo drugega več kot pohlep vsepovsod zapovedovati. Njih energija je pa že docela pošla.	k
»Unione« naj se spomni samo na nesramno gonjo ob začetku vojske, ki so jo uprizarjali Italijani proti našemu dobremu in vernemu narodu. Tudi »Eco« se je ta-(> krat slabo ponesel. Naš narod se ob izbru-<fhu italijanske voiske ni tako obnašal proti } njim, čeprav bi bil imel več povoda. Nasprotno: italijanski begunci so bili povsod lepo spreieti, v Ljubljani imajo svoje pridige in nihče se ne soodtika ob tem, med tem ko številno naše prebivalstvo po nekaterih istrskih cerkvah, katere skoro izključno le onO poseča, nima nikakih pravic! Da ne govorim o občinah, kjer še danes gospodarijo nemoteno ljudje, ki so bili svoj čas javni pristaši iredente, v katerih se naš jezik popolnoma zanemarja, čeprav so skoro do malega vsi občinarji Slovani. Smešno je, če piše »Unione«; non vo-I gliamo rinunziare neppure ad un palmo delle nostre terre! Spomnijo se naj na pregovor: Kar ni, tega vojska ne vzame. Po Istri so le nekateri gradiči Italijanski, o katerih zgoraj, nikoli jim jih nismo, hoteli oteti. Tako je namreč; mi smo se proti italijanski politiki samo branili, oni so se hoteli bogateti z našo krvjo. Mi, ponavljamo, ne želimo njih propada, propadli bodo
po svoji krivdi sami, !e škoda, da bodo tekom propadanja tudi nam v veliko breme.
Pred pogrebnin dr. lan. Ev.
Kreka.
RADOVLJIŠKI OKRAJ OB SMRTI DR. KREKA.
Katoliško politično društvo za radovljiški okraj izraža najiskreneje sočutje povodom velike izgube, ki jc zadela ves slovenski narod, prav posebno pa še radovljiški okraj z mnogo prezgodnjo smrtjo za prospeh kmetijstva ter blagor delavstva prezaslužnega deželnega in državnega poslanca dr. Kreka, Blag mu spomin! Naj počiva v miru!
Ka"onik Jan. Novak. — Posl. Jan. Piber,
podpredsednika.
SOŽAI JE GORIŠKE S. L. S.
Vsled nenadomestljive britke izgube prezas'rsc-"ga državnega in deželnega poslanca dr. Jan. Fv. Kreka izraža S. L. S. na Gorilen svoje r~jvečje sožalje. Velika načela in rc.zori velikega moža naj bi bodrili tudi nas Oo-ičane k onemu delovanju na verskem, narcdr.em, kulturnem in socialnem delovanju, zi katere se je blagi po-I kojnik tako uspečno, trajno in reustrašeno j potegoval.
Za S. L. S. na Goriškem.-Jos. Fon, t. č. preds. 7v. Roječ, pedpreds.
ZASTOPNIKI DR. KREKOVEGA VOLILNEGA OKRAJA NA DR. KREKOVEM POGREBU.
Zastopniki kmečke zveze za kamniški okraj, županstev, občinskih odborov ter društev in zadrug sa se pripeljali p? dr. Krekov pogreb skupno na vozovih. Zbrali so se popoldne pri Figovcu na Dunajski cesti in se korporativno z zastav?., mi na čelu podali k pogrebu.
SOŽALJE MINISTRA ŽOLGERJA.
Minister dr. Ivan vitez Žolger je poslal predsedniku Jugoslovanskega kluba dr. A, Korošcu naslednje pismo:
Vaše preblagorodje!
Veleccnjeni gospod doktor!
Globoko mc je pretresla tužna vest, da je dr. Jane? Ev. Krek nenadoma preminul.
Na višku svojega obširnega in plodo-vitega delovanja je moral umreti mož, ki je svojemu narodu nesebično žrtvoval vse svoje bogate umstvene zmožnosti in srčne darove, da mu ustvari lepšo bodočnost.
Kot načelniku Jugoslovanskega kluba, čegar odlični član je bil blagopokoj-nik, Vam izrekam svoje najiskrenejše sožalje nad to nenadomestno izgubo.
Dr. Janez Ev, Krek je mrtev. Živijo pa plodovi njegovega dela, ki mu zagotavljajo v srcu hvaležnega naroda trajen spomin.
Naj bi duh nesebične in idealne delavnosti, ki je bila blagemu pokojniku lastna, prešinil naš narod ter ga dovedel do zaslužene sreče in veljave.
Sprejmite, velecenjeni gospod doktor, izraz mojega najtoplejšega spoštovanja.
Da Dunaju, dne 10. oktobra 1917.
Žolger.
SOŽALJE »STARČEVIČEVE STRANKE PRAVA.«
Predsednik saborskega kluba »Star-čevičeve stranke prava, dr. Ante Pavelič, je poslal predsedniku »Jugoslovanskega kluba« dr. Ant. Korošcu sledečo sožalno brzojavko:
Sfran S
v Sprejmite ob priliki nepričakovane izgube velikega zagovornika enotnosti Hrvatov, Srbov in Slovencev, nepozabnega dr. Kreka najtoplejše sožalje saborskega kluba »Starčevičeve stranke prava«.
SOŽALNICA BIVŠEGA LJUBLJANSKEGA ŽUPANA.
Poslanec dr. Lovro Pogačnik je sprejel naslednje pismo:
V Mozirju, dne 10. oktobra 1917.
Velecenjeni gospod!
Izmed ljudi sem, ki so doživ-U mnogo in silnih dušnih otresov; ni me pa l"na-lu kaka stvar tako pretresla, H nenadna vest o smrti dr. Kreka.
Da živimo v normalnih ča-ih, b'l L i morebiti sprejel to vest z nekoliko večjim zanimanjem, kot sem v dobi svojega izgnanstva sprejemal vesti o rmrti tolikih bližnjih in daljnjih znancih. V;c.j v dobi velike morije veje duh smrti ,r cpovsodi, tako da smo za njene žrtve že več ali ma-nje ravnodušni postali,
A dr. Krek! O velikem času pravi mož na pravem mestu. Krepko je vzdignil prapor našega ujedinjenja in že se je zbral okolo njega ves narod v popolnem umevanju junaške njegove krtnie. Z jasnim pogledom in neupogljivo voljo imeli smo — puščajoč vse obzire cb strani — speti k jasnemu cilju.
In ravno njega morala si je v taki dobi izbrati neizkrosna smrt. To je. kar mora pretresti dušo slehernemu rodoljubu; to je, kar je name delovalo ohromujoče.
Vi, gospod doktor, bili ste zadnje tre-notke pred njegovo smrtjo pri dr. Kreku. Iz njegovih ust culi ste besede neovrglji-vega njegovega prepričanja o zmagi; Vam je zaupal, kako pridemo do nje. V naših narodnih nasprotnikih bode smrt dr. Kreka vzbujala nove nade, da nas razdvoje in celo v naših vrstah utegnejo se pojavljati oportunisti. Povejte Vi prvim glasno in jasno, da z dr. Krekom ni umrla ona zavest in ne oni pogum, ki nam ju je z možatim svojim nastopom navdihnil; drugim pa, da jim duh značajnega pokojnika grozeče kaže pot proč od nas. Ne z mešetarjenjem: z doslednostjo in neupogljivostjo dosežemo, da bodemo srečen narod v srečni domovini.
In takrat postavimo dr. Janezu Ev. Kreku dostojen spomenik. Ta spomenik naj po jednej strani kaže hvaležnost narodovo do njega, ki je — umevajoč veliko dobo — dal temu svojemu umevanju na pravem mestu jedino pravega izraza; po drugi strani pa naj bode mladini poučilo, da vztrajnost, neustrašljivost in krepka volja prestavljajo gore. Za droben temeljni kamen temu spomeniku nakazal sem Vam pri Ljubljanski kreditni banki K 500.—.
Sprejmite zagotovila mojega spoštovanja, v katerem ostajam udani
Ivan Hribar.
SOŽALNA BRZOJAVKA DALMATINSKEGA HRVATSKEGA KAT. AKAD. STAREŠINSTVA.
Uredništvo »Slovenca« je prejelo danes iz Splita sledečo brzojavko:
Split, 12. oktobra. Hrvatski katolički senijorat v Dalmaciji, oplakujuči smrt dr. Kreka, največjeg čovjeka slavenskog juga, se klanja njegovoj uspomeni. Bartuli-ca, predsjednik.
SOŽALJE DUHOVŠČINE TOLMINSKE DEKANIJE.
V imenu duhovščine tolminske deka-nije izražam svoje največje sožalje prili-kom nenadomestljive izgube prečastitega

drzavnega m deželnega poslanca dr. Jan. tv. Kreka. Slovenska duhovščina je videla v njem vedno moža vzornika, kako ji je delovati za verski, nravni in narodni preporod našega naroda. Velikemu možu
toImlnaskieČna 1UČ' ~ Ivan R ° ' e c- deka"
SOŽALNA BRZOJAVKA ČEŠKIH SOČI-ALNIH DEMOKRATOV.
Od kluba čeških socialnih demokratov smo prejeli danes sledečo sožalno brzojavko:
Dunaj, 13. oktobra. Najglobokejše vzruš-n vsled smrti dobrega, genialnega, nepozabnega Kreka, katerega smo češki socialni demokrati brezmejno cenili in ljubiti m s katerim smo vedno v našem materinem jeziku občevali, izražam velecenje-nemu uredništvu najsrčnejše sožalje.
»Trpljenje in bolest sta padla v slovenska, jugoslovanska srca« in padla v sr~i češka,
Živio vstajenje Jugoslovanov, ki mora priti. — Dr. František Soukup, poslanec. Praha.	'
TRŽAŠKI SLOVENCI PRI POGREBU DR. KREKA.
V	imenu tržaških Slovencev sta prispela danes na pogreb dr. Kreka pred-sednik političnega društva »Edinost« dr. Josip W i 1 f a n in odbornik društva dr, Edvard Slavi k,
DR. KREK V MIRNU NA GORIŠKEM.
Pok. dr. Krek odzval se je prav rad vsakemu vabilu na Goriškem. Kršč. soci. jalno delovanje ima na Goriškem dobra tla, a delavcev jc tu vedno manjkalo. Središče kršč. soc. delovanja je bil poleg Gorice bližnji Miren. Tu je delovalo Katoliško delavsko društvo, ki je prirejalo veče shode, na katerih so govorili večkrat gospodje iz Ljubljane: Gostinčar, dr. Lampe, Moskerc, dr. Lenart, Drmastija, večkrat pa tudi blagi pok. dr, Krek, Njegovi nazori so se med tamkajšnjimi delavci vkoreninili ter so vzbudili celo vrsto mož iz delavskih slojev, ki so si stekli velike zasluge za krščansko soci jalno delo v Mimu in okolici. Uspehi tega delovanja so: Katoliško delavsko društvo, Pomožna bolniška blagajna, hranilnica in posojilnica, Orli, absti-nenčno gibanje, Čebelica in Čevljarska zadruga. Ko jc prišel dr. Krek v Miren, je bil to dan veselja zanj in za nas, ko je imel pre-aa V3n'a pri socifeInih tečajih, ni manjkala jvju-encev in ako je"kdo kaj ponagajal čea Mirence, ga je dr. Krek zavrnil kratko r-besedami: Pustite mi moje Mirence! Privoščim vsaki občini po par tako navduš«~ nih Miren cev! _ Ko sem ga v Ljubljani obiskal, zanimal se je za kršč. soc. delova-i nje v Mirnu ter se vedno pohvalno izrazil o pok. Jož. Cotič in g. Ant. Vuku, sedanjem, poslovodju čevljarske zadruge. Mirenci bodo pok. dr. Kreku vedno hvaležni, zanj molili ter se ravnali po njegovih nazorih, Ako bi razmere dopuščale, bi se Mirenci iz Vr-bovca na Štajerskem udeležili polnoštevll-no pogreba velikega uioža, vendar pa zastopa pri pogrebu vse organizacije miren-ske bivši g. župnik, sedanji tolminski dekan Ivan Roječ. Velikemu možu dr. Kreku nepozaben spomin!
GLASOVI ČASOPISJA.
»M i r« piše;
V	soboto bo v duhu zbran pa ljubljanskem pokopališču ves slovenski narod, da izkaže svojemu velikemu možu zadnji dokaz hvaležne ljubezni. Ne samo slovenski narod, ves naš slovanski jug, ki je ž mim izgubil svojega največjega proroka boljših časov, vsi trpini in teptani, vsi brezpravni, vsi, ki jim je na našem jugu
Čuvaj in dva otroka sta ostala zunaj, mali se je igral dalje na tleh in pel. Bolnica je bila slaba — toda angelsko vdana. Potolažil sem jo — in zdelo se mi je, ko sem odhajal, da ji je boljše.
Obljubil sem ji, da jo pridem še obiskat in se poslovil.
Čuvaja ni bilo nikjer.
Minula sta dva dneva.
Ko vstanem, zaslišim mrtvaški zvon pri podružnici. Ker tam ni bilo nobenega bolifka, sem takoj sklepal, da je gotovo umrla čuvajeva žena, ker je bila navada, da je pri domači podružnici zvonilo tudi mrličem iz sosednje župnije, ker je bila v bližini.
Pa m" bilo tako.
Že čez par ur pride poved cerkovnik, da je nenadoma umrla neka stara ženica, ki je bila že veliko let bolna.
Popoldne je vročina ponehala in napotil sem se, da ob'ščem čuvajevo ženo. Rodbina se mi je smilila. Nekaj slaščic sem nesel seboj za otroke. Šel sem čez hrib, mesto skozi predor.
Čuvaj ie ravno trgal prvo grozdje. Zelo me je bil vesel. Vstopil sem v sobo in pozdravila mc jc žena s smehljajem. Tudi oči so bile boljše. Kakšen razloček od zadnjič!
Kar odkrito sem ji povedal, da sem že mislil, da je njej zvonilo.
»O ne, že Bog spozna, da sem še potrebna otrokom« — dejala je milo-udano.
Povedala je, da ji je bolje, odkar ji je zdravnik dal zdravil. Pač bo morala še več dni ležati. Povprašal sem še po domačih razmerah ter se prepričal, da je v resnici v hiši gospodinjila vzorna mati in žena. Poslovil sem se prijazno od nje in od otrok.
Zunaj v utici me je čakal čuvaj. Pripravil je na mizici okusnega sadja ter me povabil, naj se odpočijem. Ustregel sem mu.
»Zadnjič ste se mi zdeli tudi vi bolni,« sem ga nagovoril. »Seveda v strahu ste bili za njo, katere bi bilo res škoda.«
»Res sem bil v strahu — in še v kakšnem, in bolan — pa ne na telesu« — dejal je počasi in resno. Vzel je grozd v roke in dejal z močnim glasom;
»Gospod za Vaše življenje se je šlo.«
»Kako? Zakaj?«
Naslonil je glavo na roke in globoko vzdihnil. Kakor bi mu šel težak kamen od srca — se mi je zdelo.
»Resnica! Čujte! Dejal sem fantu, naj reče cerkovniku, da naj gre kar skozi predor, ker je veliko bližje in ne bo nobenega vlaka.
Pa ni bilo tako.
Slonel sem pri svoji bclni ženi ter Vas čakal dolgo in težko. Bal sem se. da mi umrje v mojih rokah, predno pridete. Ko
sem pogledal na otroka, sem se težko zdržal, da nisem na glas zaplakal. Le zaradi nje sem se premagal. Kaj bo, če mi umrje, kaj bom sam s sirotami. Zakaj mi hoče Bog razdreti srečo, saj sem vedno vanj zaupal in bil zato zaničevan od svojih tovarišev. Pa se nisem udal! Ko sem tako sanjal in trpel — tedaj me nenadoma pokliče telefon: Progo odprite, izreden tovorni vlak je odšel. —
Strašne besede zame! In Vi ste na potu skozi predor k meni. —
Bil je trenotek, ki ga nikdar ne zabim. Kaj naj storim? Da bi nazaj sporočil, prepozno, ali naj umirajočo ženo — moje vse — samo pustim? Strašna misel se me je lotila: naj postavim sredi proge svojega otroka, ki naj da strojevodji znamenje, da naj vlak ustavi. Ne in ne, mi je reklo srce, potem postavim dvojno življenje — otrokovo in Vaše — v nevarnost. Hitro sem se odločil: Pokoren ukazu progo odprem, otroku ukažem, naj tik čuvajnice stoji s znamenjem, kot je mene videlo neštetokrat, sam pa letim z lučjo v predor nasproti Vam, da Vas rešim. —
In tako se je zgodilo. Srečno sem Vas pripeljal iz predora, predno je prišel vlak. In ko pridemo do čuvajnice, pa zagledam v svoje veliko začudenje, da vlak — stoji. Zato sem zaklical: »Vlak je obstal.« Ko ste bili Vi v sobi. setn hitel proti vlaku gledat, kaj se je zgodilo. Pogledam
na signal in ta jc kazal na: Zaprto. Strojevodja se je čudil, zakaj ne sme naprei. Pregledali smo vse in videli, da se je nekaj pokvarilo. Bilo je kmalu popravljeno. Ko ste Vi odšli, jc kmalu šel potem tudi vlak. Kaj sem pa jaz med tem pretrpel, ni vedel nihče, nihče ...
Ko sem prišel domu in videl svojo ženo tako potolaženo, sem vzdihnil; »Bog mi je pomagal!«
In zopet jc globoko vzdihnil.
Molčala sva oba. V mojem srcu je nekaj na tihem govorilo: Revež si, trpin, pa Bog te ni zapustil in te ne bo.
»Res je bilo hudo. Pa ker' je nas Bog enkrat uslišal, nas bo še drugič ter dij zdravje nazaj vaši ženi.«
^Bog daj!«
Vstala sva.
>Morda zopet kaj pride.«
r'Ne, je fant. doma, vas bom malo spremil.«
Obrn-l sem pogovor na druge stvari, da bi ga pomiril.
Na razpotju pri križu sva se poslovila,
»Hvala vam za trud.*
Boga zahvalile!«
■Bom! In tu pri znaincr:'. '.'ljubim, da bom vedno to, kar sem.«
»Bodite!«
In ločila sva se.
S*r«n 4.
^SLOVENEC*, 3nel5. oktoSr* 1917.
Stev,
vojna usoda ugrabila domač krov in jih kot pregnance razkropila po širni Avstriji; vsi jadni in bedni po vsej širni Avstriji, ki jim je dr. Krekov socialni veleum snoval rešilne zakonske velenačrte, bodo ob njegovem grobu v duhu tužno povesili glave in junakom iz preprostega ljudstva na fronti bo za hip zadrhtela koščena desnica.
Kdo naj potolaži narod, ki ga zapuščaš v njegovem odločilnem trenotku, kje si mu zapustil nadomestilo, ti svetla zvezda našega juga, ki si nam ugasnila? Tema nad morjem, brod na sredi morja brez krmarja, utrujeni roki je zdrknilo veslo.. Orjak po duhu in telesu, premagan od železnega zakona uničujoče narave, je legel k počitku, in ž njim je pogoltnil črni grcb zaklade učenosti.
Bil nisi svojemu narodu in bratom Hrvatom samo voditelj, učitelj, bil si vsakemu iz naroda brat, ki mu utriplje naj-gorkejše srce v prsih. Celo naše doline,, naša brda, naše gore, naše reke, jc-naši tihi logi, naša žitna polja in naše -dransko morje bodo pogrešali z Jane. ii Evangelistom toplih, mehkih, ljubečih pogledov, in svetla očesca otroške mladine po naši domovini bodo oropana za kopo ljubečih žarkov in radostnih uric. Veliko, da izredno veliko in preblago je bilo srce slovenskega Janeza Evangelista.
Živel je revno, nesebično, za druge, nase je pozabljal. Umrl je tudi reven na posvetnem bogastvu, pa prebogat na duševnih zakladih. Sebi ni pridobil minljivega bogastva, pridobil ga jc pa narodu, ki ga je dvignil na visoko stopinjo gospodarske organizacije; in narodu je zapustil pa še bogat testament: zasnoval mu je lepšo bodočnost, da živel bode prost naš rod, na svoji zemlji svoj gospod.
Ob Tvojem grobu stojimo, naš Janez Evangelist. Žalost nam ni otopila duha, da. ne bi sc zavedali, kaj pomenijo v teh dneh krute besede: Krek je mrtev! Trga se nam srce, ko slišimo padati težke grude na Tvojo krsto, zdi se nam, kakor da bi s Teboj vred zagrebli nesebičnost, pravo ljubezen, ideale, kakor da bi se od našega narodnega telesa odtrgal dobršen del. Pa vendar ne kloniino glav; potrtih src, tužnih pogledov na Tvoje zemeljske ostanke se poslavljamo od Tebe, pa vendar ne obupujemo, ker si nas ti učil in naučil, tudi ob najhujših vihrah in udarcih ostati neomahljivim, kljubujočim vsem zaprekam in nezgodam.
Ob Tvojem grobu, naš Janez Evangelist. si ves naš jug zopet iznova složno sega v roke, izpolnjujoč Tvojo željo, in, pre-šinjen Tvojega duha, gleda z velikimi upi v svojo lepšo bodočnost, katere največji apostol si bil Ti, ter Ti prisega nekršljivo prisego na Tvoje ideale. Dr. Janez Evangelist Kre.k, mi gremo za Tvojimi ideali in cilji. Slava njegovemu sponi tu u !
flvslrllsRo oroflno porode.
Drnaj, 12. oktobra. (K. u.) Uradno; Borili so se malo, položaj se ni nikjer iz-premenil.
usiijivl srlisKi Kralj Peler.
Bsrner Tagblatt« poroča, da italijan-sa vlada ni pritrdila Pašičevim zahtevam, Srbija bo sedaj poskusila, da s pomočjo Grčije zlomi odpor Italije. Pašič je izjavil, da sede v italijanskem kabinetu ministri, ki srbske države ne smatrajo za potrebno. — Pariški »Temps« poroča, da je srbski kralj Peter poslal predsedniku Jugoslovanskega odbora, dr. Trumbiču naslednje pismo: »Obžalujem, da mi zdravstveno stanje ne dopušča, da bi sprejel Vas in Vaše tovariše. Zasledujem delo Jugoslovanskega odbora, katerega delavni predsednik ste, in za vse, kar se je doslej zgodilo, morem izraziti samo mojo hvalo. Jaz pripadam že prošlosti in predajem svojemu sinu nalogo, da dovrši lepo započeto delo za zedi-njenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Upam, da boste Vi in Vaši tovariši vedno podpirali mojega sina v tem velikem delu.«
Tako čitamo v hrvaških in nemških listih. Skrb kralja Petra aa nas in Hrvate odločno odklanjamo. Naš narod hoče biti združen pod habsburškim žezlom, edino za to se je boril in se bori!
Francozi li te Hotnem na pomoč.
Na koroškem pozorišču je zapadel sneg med bojnima črtama do 90 cm visoko. Temperatura je padla do 18 stopinj pod ničlo.
Italijansko uradno poročilo.
12. oktobra. Ob celi bojni črti je bilo vreme slabo. Pri Colbriconu (dolina Travignolo) smo s protimino poškodovali približcvalna dela sovražnika. Sovražno topništvo jc pri Zugna (dolina Lagarina) in severno od Tolmina precej živahno streljalo, razkropili smo tam sovražna krdela in tovorne avtomobile.
Iz Francije vozijo angleške vojake Italijanom na pomoč.
Lyon, 12. oktobra. Osebni in tovorni promet na obeh železniških progah, ki vodita iz Francije v Italijo, je skoraj popolnoma ustavljen. Vojški vlaki vozijo neprestano iz Francije v Italijo angleške čete, angleško orožje in sfagleško strelivo.
Živahno delujejo tudi železnice v severni Italiji, iz česar se sklepa, da na italijanski bojni črti zelo premeščajo čete.
Neugodno vreme na italijanskem bojišču.
Dunaj, 12. oktobra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Na celem soškem pozorišču je bilo vreme neugodno. Na severu je deževalo, snežilo; na južnem delu je bril jug.
Roosevelt na italijanskem bojišču.
Berlin, 12. otobra. »Berliner Tagblatt« poroča po milanskih listih: Roose-velta pričakujejo na italijanskem bojišču. Sprejeli ga bodo z kraljevskimi častmi.
Italijanski častniki zabodeni.
Dunaj, 12. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: »Agenzia Štefani« razširja naslednjo vest: V noči na 26. avgusta proti pol 11. uri se je sovražna napadalna stotnija previdno priplazila v nek gozd k levemu drugemu bataljonu italijanskega pešpolka štev. 108 in je vdrla v fronto, ki jc bila zasedena od 7, stotnijc in oddelka strojnih, pušk. Veliko Avstrijcev je govorilo italijanski in nekaj jih je nosilo italijanske čelade, suknjiče in čepice. Po odbitih avstrijskih napadih je ostalo okoli deset Avstrijcev v italijanskih črtah, da bi v temi poiskali častnike in jih pobili, V resnica sta bila en stotnik in en podporočnik zabodena. Preoblečene vojake so ujeli in jih na ukaz polkov-nega poveljstva takoj ustrelili. Alpinski polkovnik Testo Fochi je vsled takozvane nesreče umrl; odrejena je preiskava, da se stvar pojasni.
Toliko uradna agentura Italije. Od naše strani se je takoj pričelo poizvedovati. Prišel je od naših poveljstev odgovor, da v omenjenem delu fronte ni nikdar prišlo do kakega spopada in posebno 26. avgusta na celi fronti imenovane italijanske divizije sploh do nobenega boja. Ker pa umor italijanskih častnikov in usmrtitev 10 vojakov v italijanskih unifor-i mah ne more biti izmišljotina, ostane le | ena rešitev: da so bili pač italijanski vo-! jaki, ki so v svojih uniformah izvršili omenjena dejanja.
Letalni napad na Kotor vodi! d' Annunzio.
Lagalo, 12. oktobra. »Corriere della Sera« javlja: Zadnii napad na Kotor je pripravil in vodi! d' Annunzio,
Italijanski general padel.
Lugano, 12. oktobra. »Corriere« poroda je na soški fronti padel general Ahil Papa.
Nemiri v liaiiii.
Berlio, 12. oktobra. »Vossische Ztg.« objavlja o razmerah v Italiji curiško zasebno pismo z dne 29. septembra, ki slove; Italija stoji pred izpremembo, podobno oni v Rusiji. Turinski glavni kolodvor je razstreljen, hoteli, izvzemši onega, v katerem stanuje Giolitti, so požgani. V Genovi so zažgali ladje. Vojaških beguncev je na stotisoče in so se oboroženi umaknili v gorovja. Čete pošiljajo brez orožja na sronto. Jeseni se bo marsikaj zgodilo, o čemur rajši molčim.
SrfisKl časopis" o IloPj.
Z Dunaia smo prejeli: Prijateljski od-nošaji med Italijo in Srbijo se vedno bolj krhajo. Pesičev obisk v Rimu ni tega prav nič zboijšal, marveč še poslabšal. Sedaj italijanski nacijonalistiški listi čisto javno dolže srbske časopise, da objavljajo Italiji sovražne članke in vsako priliko izrabljajo, da bi prelomili z Italijo zvesto zaveznico. Vsled kamapnje italijanskih listov je srbsko poslaništvo v Rimu objavilo pomirjevalno izjavo. List »Idea Nazionale«, eden največjih kričačev, pa ni zadovoljen s to izjavo in predbaciva Srbom, da je njihov v Švici izhajajoči list »Ujedinjenost« ostro kritiziral častitko, ki jo je kralj Nikita podal kralju Viktorju Emanuelu povodom 11. soške bitke. »Idea Nazionale« se nadalje pritožuje, da po Rimu brez nadzorstva cenzure krožijo listi »Jadran«, »Zastava« in »Srnske Novine«, ki vsi izhajajo v Ameriki. Vsi ti so prinesli napačna poročila o italijanskih oneracijah. Tako so tudi 10, in 11. soško bitko označili kot avstrijsko zmago. Dejstvo je, da zavojem časopisov, ki pridejo v Italijo pod zavezniško zastavo, manjka »visum« cenzure. List poziva oblasti, naj pazijo na to zastrupljeno časopisje. Ta beseda i? značilna za italijansko srbsko prijateljstvo.
HiiSK r Mir,
jaki ne želijo drugega kakor da bi se sklenil mir, V Petrogradu naj govore in razpravljajo, kar hočejo, vojaki se gotovo ne bodo vojskovali dalje. Vem, da vam to, kar govorim, gotovo ni všeč, a moji vojaki so mi naročili, naj vam to povem.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 12. oktobra. Veliki glavni stan:
Severnovzhodno od Rige in ob Zbru-ču so se živahnejše borili, kakor prejšnji dan. Ob spopadih poizvedovalnih oddelkov smo njeli veliko sovražnikov.
Odbite sovražne patrulje v Bukovini.
Dunaj, 12. oktobra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: V Bukovini smo odbili sunke sovražnih patrulj.
Rusija odpušča letnika 1895 in 1896 domov.
Petrograd, 11. oktobra. (K. u.) Agentura: V petrograjskem vojaškem okraju so odpustili letnika 1895 in 1896. domov.
Zračni boji z Rusi.
Berlin, 12. oktobra. Uradno: Mornariški zrakoplovi in mornariška letala kur-skih obalnih postaj so v zadnjih tednih kljub slabemu vremenu večkrat napadla vojaške naprave v Livoniji kakor tudi obal zaliva Riga. Zelo previdno so večkrat napadli utrdbe Zerela in sovražne bojne ladje na obali kljub močni protiobrambi z vidnimi vspehi. Več tisoč bomb so vrgli na obrambne naprave morskega zaliva Rige; vspeh je bil dober. Sovražna poročfa so priznala, da so napadi učinkoval1'; »zabili nismo ničesar.
Rusija razpada v repanilke.
Stockholm. »Rusko Slovo« in »Rečj« potrjujeta, da tvorijo Rusko prav za prav zdaj posamezne republike, ki jih vodijo posamezni revolucijski odbori.
Nemiri v Taškentu trajajo dalje.
Petrograd, 10. oktobra. (K. u.) Agentura: Iz Taškenta sc poroča, da je položaj tam še vedno vznemirljiv. Delavci stavkajo dalje.
Petrograjska vseučilišča zaprta.
Petrograd 11. oktobra. Agentura; Na-učni minister je zatvoril visoke šole v Petrogradu.
Splošna stavka v Baku.
Petrograd, 11. oktobra. (K. u.) Agentura: Iz Bakua se poroča: Izbruhnila je splošna satvka. V mestu je mirno.
Na jopo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 12. oktobra. Veliki glavni stan:
V bitoijski kotlini in v ovinku Črne sta se obestranski topništvi od časa do časa
močno borili. Na desnem bregu Vardarja se je izjalovil pred bolgarskimi črtami napad angleške stotnije.
V ovinku Črne in pri Vardarju.
Dunaj, 12. oktobra. (K. u.) Vojni tisk. stan: V ovinku Črne in zahodno od Vardarja so naše naskakovalne čete izvedle podjetja, ki so se posrečila.
MarojHč
M
11
Stockholm, i"
i oi,: .tnt.M. n..i. -
o.lft OIVU1IIV XV U L J L
delavskega in vojašl
bra. »Rečj Ru-kel na zadnji seji sveta: Ruski vo-
Na morja.
Veliki admiral pl. Tirpitz o podmorski vojski.
Berlin, 12. oktobra. Veliki admiral pl. Tirpitz je izrekel o podmorski vojski: Dokler se bo potapljalo čez navadno mero, kar bo še naprej po spdbi vseh strokovnjakov mogoče, se bo^gotovo proti Angliji dosegel končni uspeh. Anglija se je zdaj voljna pogajati, ker stoji še primeroma ugodno in ker ve, da se bo vsak mesec položaj za njo poslabšal. Ne more se reči naprej, ta-le mesec sf bo dosegel uspeh. Gospodarsko in s surovinami smo bolje preskrbljeni, kakor Francija in Italija. Seveda, če bomo povsod prosjačili za mir, bomo dosegli nasprotno, kar moramo doseči. Zaupanje lastnega naroda peša, volja do zmage se pa pri sovražnikih krepi. Težišče naše politike tiči v belgijskem vprašanju.
Pofiuoa v oemli mornar c.
»Lokalanzeiger« javlja, da je bil upor, o katerem se je govorilo v nemškem državnem zboru, na oklopnici »Friedrich der Grosse«! Neodvisni socialni demokrat je v nemškem državnem zboru izpovedal, da je znano emancipiranje Lujiza Žietz v zvezi z dogodki v mornarici. Reuter poroča: Nek angleški general je izjavil, da ga je upor v nemški mornarici v celi vojski najbolj presenetil. Če bi dejstva ne bili v nemškem državnem zboru potrdili, bi ne bil veroval. V Nemčiji je zdaj vse mogoče, kar pove, zakaj da Nemčija ponuja mir. Upor iznova dokazuje, da pada pogum in da je položaj v Nemčiji resen. Pomanjkanje je strašno. Čim dalje traja vojska, tim bolj trde pogoje morejo zmagoviti zavezniki v bodoče naložiti nemški trgovini.
Iz nojev v vziiodni h .
London, 11. oktobra, V vzhodni Afriki se je udal severno od jezera Kiassi nemški oddelek Evropejcev in 53 askarijev. Le nekaj oseb vodi tam še malo vojsko. Belgijske čete so zasedle Maherge. Angleška krdela so v tesnem stiku z nemškimi oddelki južno in jugozahodno od Mehange. Na glavnem bojišču so močni oddelki angleških čet prodirali na treh cestah. Zadnji nemški oddelki glavne sile se umikajo iz doline Mbemkuru; na glavni cesti jih napadajo. Portugalski oddelki drže južno breg Roru-ma.
0 vprašanju japonske pomoči v Evropi.
piše »L Illustrazione Italiana«: Mi bi njihov prihod pozdravili s hvaležnostjo, malce pa tudi z melanholijo. Odškodnine z lepimi kolonijami na Daljnem Vzhodu, ki jih zahteva ondi Japonska kot pravično plačilo za prelito kri, nam sicer niso nič mar, toda pravega priateljstva med razno-poltimi narodi ne more biti. Ideali, za katere se borimo mi, niso ideali Japonske. Svoboda narodov, Belgije, Južne Tirolske, t rsta, Srbije itd. so vprašanja, ki se sinov Nipona ne tičejo. Japonska armada bo posegla v boj na Ruskem ali Francoskem zato, da se bo borila za. japouiziranje Azije. In ko sc bodo mali žoiti vojaki po vojski vrnili v svoic lesene in popirne hiše, bodo pripovedovali, da brez njih ne bi bili mogh premagati Nemčije. In z japonskim ponosom bo rastel japonski tek. Nemčijo moramo tudi zato sovražili, ker nas morebiti prisili poklicati na pomoč Japonce,
Na Merskem pripravljenih milijone Angiežev na napad.
V ovinku Yperna jc po kratkem odmoru angleška pehota napadala dalje; velike množice so naskakovale nemške črte. Angleži so pripravili na Flandrskem, tako se sodi, 4,000.000 mož. Sovražnik zato lahko napada še več tednov. Kakšne strašne množine streliva je nagromadil sovražnik, dokazuje dejstvo, ker izstreli na dan bitke posamezni top 1000 do 2000 strelov.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 12. oktobra. Veliki glavni stan. Vojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. S topovi so včeraj na Flandrskem močno streljali ▼ odseku na obali ni pri gozdu Houthoulster. Ponoči so močno obstreljevali bojišče od Lysa do ceste Menin-Tpern; ogenj se je razvil danes zjutraj v bobneči ogenj. V širokih odsekih je nato sovražnik napadel.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Topništvi sta se zelo besno borili severnovzhodno od Soissonsa in vzhodno od Moze. Močne francoske poizvedovalne čete so napadle pri VauxaiIlonu, odbili smo jih. Vzhodno od Samogneuxa so se razvili boji za jarke na zahodnem robu višine 344,
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 12. ostobra zvečer. Na flandr-ski napadalni bojni črti Langenmark-ZonA nebeke se še vedno bije bitka. Severno od} Poelkapelle in jugovzhodno od Paschen? daele se v vpadališčih Angležev še vedno bijejo.
Francozi na Flandrskem nadomestujejo Angleže.
Bazelj, 12. oktobra. »Petit Journal« poroča: Francoske čete so zasedle na Flanderskem več kilometrov široki pas, vsled česar se je bojna črta zopet skrajšala. Angleške čete bodo morale na gotovih točkah še močnejše nastopiti, kakor dozdaj. Francoski in angleški vojskovodje nameravajo bodočo ofenzivo na Flandrskem skupno nadaljevati.
Upori na francoskem pozorišču.
»Lokalanzeiger« javlja iz Haaga: »Stampa« objavlja iz Pariza pismo, da so na francoskem pozorišču izbruhnili upori.
Kaj bi radi Angleži osvojili.
Rotterdam, 12. oktobra. (K. u.) »Man-chester Guardian« piše: Z našo omejeno ofenzivo na zahodu hočemo doseči visoko ozemlje na Flandrskem z višinskim grebenom med Thouroutom in Thieltom, Gre le za to, če dosežemo to že letos ali bodočo pomlad. Sunki, ki hitro slede eden drugemu, dokazujejo, da misli general Ha;gh doseči ta cilj še pred zimo, za kar je seveda potrebno, da bo oktober lep.
Hrpiija.
Argentinija svojih smeri ne izpremeni.
Bazelj, 12. Argentinski zunanji minister don Puycre jc izjavil, da vlada svojih smeri ni izpremenila. Lahko se še zgodi, da prekine dipiomalične zveze z Nemčijo, če bo to potrebno.
Argentinski predsednik odstopa.
Berlin, 12. oktobra. (K. n.) Listi poročajo iz Newyorka: Argentinski predsednik bo najbrž te dni odstopil.
Stavka železničarjev v Argentiniji.
Buenos Aires, 12. oktobra, Stavkujoči so pozvali železiiičarske družbe, naj naznanijo v 24. urah svoje pogoje.
Sestanek vladarjev v Sofiji.
oofija, 11. (K. u.) Nemški cesar Viljem se je danes popoldne pripeljal v Sofijo, Na kolodvoru ga je pričakoval bolgarski kralj in ga prisrčno pozdravil. Nato sta se oba odpeljala v palačo. Pri nekem slavoloku je župan ponudil cesarju kruh in sol te ga kratko nagovoril. Zvečer je bila slavnostna pojedina, med katero sta imela običajne govore bolgarski car in cesar Viljem.
Vojni cilji Bolgarije.
Iz Sofije poročajo 11. t. m.: Večina listov niše, da ima Bolgarija samo en cilj: narodno zedinjenje. Zanj vodi že tretjo vojsko in ta mora biti na vsak način zadnja. Treba je vstrajati do konca, da se ta vojni cilj zavaruje.
Mirovni poferei.
Bolgarija ni ponudila posebnega miru,
Bern, 12. oktobra. Tukajšnje bolgarsko poslaništvo dementira angleško poročilo, da so bolgarske osebnosti v Švici ponudile v Švici Romuniji poseben mir.
O miru se še ne pogajajo.
Monakovo, 12. (K. u.) Na včerajšnji večerni seji finančnega odseka je izjavil ministrski predsednik grof Hertling, da ne odgovarjajo čisto nič resnici govorice, češ, da je Nemčija že uvedla mirovna pogajanja. Zdi se, da so govorice povzročile sovražne spletke.
Dr. Michaelis na Kurskem.
Berlin, 12. oktobra. (K. u.) »Vossische Ztg.« poroča: Državni kancler je sinoči odpotoval na Kursko. V sredo se vrne v Berlin, kjer bo navzoč ob otvoritvi deželnega zbora.
Novi predsednik sovjeta prijatelj miru.
Budimpešta, 12. oktobra. »Pesti Na-plo« poroča iz Stockholma:^ Volitev Troc-kega predsednikom sovjeta je velike važnosti in pomena za mirovni pokret, — Čheidze je izgubil vsako aktivnost in sc nahaja pod popolnim vplivom Kerenskega. Trockij je za Ljeninom največji prijatelj miru in Kerenskemu ostro nasprotuje.
Zastopnik ruske demokracije na pariškem posvetu sporazuma.
Amsterdam, 11. (K. u.) Reuter javlja iz Petrograda: Glasilo delavskega in vojaškega sveta je izjavilo, da je odposlalo osrednje vodstvo zastopnika demokracije na pariški, posvet sporazuma. List piše: Naš zastopnik bo imel tiste pravice, kakor zastopnik začasne vlade. Naročeno mu je, da zastopa sledeče stališče: Stare pogodbe so bile vojne pogodbe, želimo, da se sklenejo nove pogodbe, ki bodo stre-mile po miru.
Angleški govor.
London, 11. oktobra. (K. u.) Reuter: Lloyd George je dejal odposlanstvu zastopnikov zavarovalnic, ki so ga hoteli zainteresirati za gotove reforme: Ne morem si misliti izjave, ki je bolj preračunana, da. sc strašna vojska podaljša, kot je izjava nemškega državnega tajnika Kiihl-• manna, da Nemčija pod nobenimi pogoji ne bo dala zagotovit v alzaško-lorenskem vprašanju. Nobenega dvoma ne more biti o tem, kaj pomeni ta izjava. Naj traja vojska še tako dolgo, Angleška se bo na -strani svoje zaveznice Francije bojevala, dokler ne bodo njeni zatirani otroci osvo-bodeni tujega jarma. To pa pomeni, da moramo svoje pomožne vire skrbno vpo-rabljati. Če se tupatam zahtevajo reforme, je moj odgovor: Združite vse sile za zmago! Ko bo ta dosežena, se bo vse ostalo uredilo.
V nagovoru na odposlanstvo različnih poljedelskih društev je ministrski predsednik Lloyd George apeliral na farmerje, naj v prihodnjih tednih zastavijo vse sile, da pomnože zaloge živil na Angleškem, pri čemur je poudarjal, da sc nevarnost podmorskih čolnov hitro manjša. Zato se ne boji, da se bo sovražniku posrečilo, da bi z delovanjem podmorskih čolnov izstradal otoke. Skrbi nas mnogo bolj, da ne bi bila razpoložljiva zaloga živil sveta manjša. Lloyd George je končal: Sovražnik nas ne bo izstradal; pa to ne zadostuje, stre-miti moramo za tem, da doma producira-mo množino živil, da nam ne bo treba iti na ameriški trg in vzeti našim zaveznikom živil izpred ust. Čc farmer misli le na to, da mora z njegovim sodelovanjem rasli sila, moč in čast Anglije, upam, da bo koncem leta pripomogel k taki zmagi za državo, ki bo sirahota za njene sovražnike in nada zatiranih celega sveta.
Na nekem zborovanju v Liverpoolu je imel Asquith govor o vojnih ciljih, v katerem je med drugim izvajal: Pri uradnem nastopu novega kanclerja se je državni zbor združil na krpanje neke formule. Že takrat je dvomil, če si je kancler ali kdorkoli na jasnem o tem, kaj naj resolucija v resnici pomeni. To skeptično naziranje so upravičili dogodki, kajti nemške stranke se od tedaj prepirajo, katera razlaga je prava. Merodajni faktor, s katerim moramo računati, ni nemško javno mnenje ali nemški parlament, marveč nemška vlada. Puste nas v temi in zahtevajo od nas, naj položimo orožje, ne da bi imeli drugo zadoščenje ali zagotovilo, kot da pokažemo tri čednosti zaupanja, upanja in popustljivosti. Našima obema vodilnima ciljema, da se doseže resnični mir in preprečijo bodoče vojske, se ne bomo približali, če ne bomo odločno uveljavili sredstev in potov, s katerimi se oba cilja moreta doseči.
Dotakniti se moram govora državnega tajnika Kiihlmanna na državnem zboru. Dejal nam je, da Nemčija v alzaško-loren-skem vprašanju ne more nikdar ničesar popustiti. V tem je ležala korenina in vir nemira in ogroženega ravnotežja in svetovnega oboroževanja, ki je privedlo do te najstrašnejše vseh vojska. V slučaju Belgije zavezniki ne zahtevajo samo izpraznitve, marveč popolno in trajno vpo-stavitev dežele v njeni politični in gospodarski neodvisnosti. Dr. nI. Kiihlmann je o bodočnosti Belgije previdno molčal. Da se dajo Srbiji in njenim jugoslovanskim sosedom in plemenskim sorodnikom, kakor tudi Rumuniji njih naravne meje, ni nikako agresivno dejanje, marveč se s tem le poplača krivda. Ponovno sem dejal, da ni bil nikdar del naše politike, da bi uničili ali razkosali Nemčijo. Mi. vodimo vojsko proti pruskemu militarizmu, proti takoimenova-ni politiki moči, pod katero slabotni nimajo nobene pravice.
Asauith je nato govoril o svojih vtisih na bojišču pri Ypernu in dejal: Naše čete vrše veliko. Ni najmanjše nevarnosti, da bi nas z lakoto mogli podvreči. Tudi v zraku. upam, bomo priborili popolno nadvlado nad nemškimi vpadi. Dajatve Združenih držav so vsak mesec večje. Če vse vDoštevamo, tudi začasno oslabitev Rusije, ne more biti dvoma, da ni samo mo-ralična, marveč tudi' materijalna premoč očividno vedno v večji meri na naši stran?..
Italijanski socialisti zahtevajo izjavo vlade glede na Kublmannov govor.
Lugano, 12. oktobra. Italijanski socialisti bodo takoj, ko se zbere zbornica, vložili interpelacijo glede na Kuhlmannovo izjavo, da izvzemši Alzacije Lorene ni nobene zapreke za mir. »Secolo« pravi: Četudi Kiiblmannova izjava ni iskrenita, je gotovo zelo važna. Italijanska vlada mora označiti svoje stališče.
Proti miroljubom v Italiji,
Bazelj, 12. oktobra. Italijanskega poslanca Morgarija, zelo znanega voditelja socialistov, so na otoku Sardinija internirali.
Padec angleškega uvoza.
Berlin, 12. oktobra. Angleški uvoz se je po najnovejših angleških urpdnih poročilih zelo skrčil.
paimio.
Poljaki za proračun.
Dunaj, 12. oktobra. Poljsko kolo je svojim članom v proračunskem odseku naročilo, naj glasujejo za začasni proračun, če vlada, izpolni želje Poljakov.
O zagotovitvah "vlade Poljakom se ču-jc med drugim: Glede na vzpostavitev ustavnih razmer v Galiciji je vlada obljubila, da bodo prazna mesta pri osrednjih oblastih zasedli poljski uradniki, v kolikor jih bo na razpolago. Politič. cenzura fe bo nanovo uredila in izvajanja o notranji politiki dovolila. Tudi razgovor o avstrijsko-polj-skem razmerju bo prost. Potreba imenovanja civilnega namestnika se v principu prizna, Vzpostavitvi avtonomije mest je vlada naklonjena. Skrbela bo, da bo Galicija v centralah dobila zastopnike. Glede poljskih legij izjavlja vlada, da bo skrbela, da legije po poljskih željah ostanejo kot kadri za poljsko armado.
Začasni proračun sprejet v odseku.
Dunaj, 12. oktobra. V današnji popoldanski seji proračunskega odseka je bil z 28 glasovi sprejet začasni proračun. Pri glasovanju so manjkali Italijani, Slovenci in od čeških radikalcev poslanci Prašek, dr. Stransky, Prosek in Udržal. Tudi poslanec Kadlček se je pred glasovanjem odstranil. Predlog poslanca Tomschika, s katerim sc vlada pooblašča, da vporabi za zboljšanje položaja železniškega osobja, jc bil sprejet z 38 proti 3 glasovom.
Odstop poslanca Doberniga.
Dunaj, 12, oktobra, »Deutschc Nach-richten« poročajo, da načelnik nemške narodne zv*/,« poslanec Dohernitf odloži naeelstvo.
Češkoslovaška brigada.
Dunaj, 12, Oktobra. Domobranski minister je na interpelacije glede na zadržanje c. in kr. 19. pehotne divizije pri Zborovu in glede na nastop pod ruskimi zastavami bojujoče se češko-slovaške brigade odgovoril: Podrobna preiskava je dognala, da so čete 19. pehotne divizije, tako posebno bosanski polk št. 1, lovski bataljon št. 5 in artiljerija pri Zborovu brezhibno borile in prišle s čistim častnim ščitom iz bitke. Le malim oddelkom dveh polkov je manjkalo pričakovane odporne sile. 19. pehotna divizija se nahaja prejkoslej na fronti. Glede češko-slovaške brigade si dovolim tem povodom pripomniti, da taka četa, kakor se je tudi v ruskem uradnem poročilu izrecno omenilo, dejansko obstoji in da so jo pomladi 1916 prvič zanesljivo ugotovili. Žal, da je ta četa sestavljena po večini iz vojnih ujetnikov naše obrambne sile. Rusko vojno vodstvo se ne sramuje z vsemi mogočimi sredstvi zapeljati naših vojnih ujetnikov k nezvestobi. Slabi in od brezvestnih agitatorjev najhuiskani elementi so prelomili prisego in izdali cesarja, kralja in domovino.
Friderik Adler.
Dunaj, 12. oktobra. Friderika Adler-ja, ki je ustrelil grofa Stiirgkha, so danes prepeljali v kaznilnico Steln.
dosedaj došli sledeči poslanci: Dulibič, Spinčic, Smodlaka in srbski poslanec Vu-kotič. Zborniško predsedstvo zastopa poslanec Jožef vitez Pogačnik.
+ Izjava. Duhovniki litijske dekanije, zbrani pri pastoralni konferenci v Šmarjem dne 20. septembra 1917, se pridružujejo izjavi zastopnikov slovenskega naroda z dne 15. septembra 1917, podpisani na prvem mestu od prevzvišenega g. kne-zoškofa, obsegajoči: a) pridružitev mirovni noti sv. očeta Benedikta XV. in b) dr-žavnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. Moliti in delovati hočejo imenovani duhovniki z ljudstvom vred za uresničenje teh dveh smotrov, imajoči pred očmi zvestobo do naše prejasne vladarske dinastije ter versko, narodno in gmotno izpopolnjenje sloven-skega ljudstva. — Matej Rihar, dekan.
-f Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je, kakor poroča »Az Ujsag«, izjavil: Naš program je, da se ustanovi samostojna jugoslovanska država. Obsega naj ne le vseh pokrajin, v katerih bivajo Jugoslovani, marveč tudi Hrvatsko in Slavonijo. Pritrjujem dr. Weker!u, da pripada Dalmacija Hrvatski, Slavoniji, a z njima skuDno kot važen del jugoslovanski dr-
Gro! Luxburg aretiran. Lugano, 12. oktobra. »Corriere della Sera« iz Londona: Grofa Luxburga so v Argentiniji aretirali. Ob prvi priliki ga prepeljejo v Evropo.
Brzojavna zveza med Anglijo in Nizozemsko ustavljena, Amsterdam, 12. oktobra. (K, u.) Angleška vlada je ustavila brzojavni promet z Nizozemsko, dokler ne ustavi Nizozemska prevoza peska in starih kovin skozi.
Liverpolske tvornice streliva uničene. Berlin, 12. oktobra. (K. u.) Listi poročajo, da je razletela bomba v liverpolski municijski tvornici, v njej dela 6000 delavcev, ko so jo polnili. Tretjina tvornice je uničena. 700 oseb je deloma ubitih, deloma ranjenih.
Kabinetna kriza na švedskem, Stockholm, 12. oktobra. (K. u.) Kralj je poveril sestavo vlade deželnemu, glavar-ju Widčnu.
■	Nova vlada v San Marino,
V San Marinu sta nastopila vlado no-va regenta grof Lino Manzoni Borgesi in Jožef Balduceis.
Pedii
Žnidar Andrej (Cerklje-Kranj), padel
6,	sept. Guček Franc (Praprotno-Celje) p.
7.	sept. Bele Franc (Brusnice) p. 13. sept. Košir Ivan (Breznica) p. 4. sept. Ganter Ivan (Dolenje brdo-Kranj) p. 4. sept. Rus Jožef (Kočevje) p. 4. sept. Svete Franc {nadporočnik, Ljubljana) p. 12 sept. Pez-dirc (Ljubljana). Mauser (oko!. Novome-sto). Demšar Leopold (Javornik). Žejen A. (Črni vrh). Rebselj Ivan (Razdrto-Krško). Sadar Franc (Loke-Litija). Peternelj Leopold (Dol. Dobrava). Gaberšek Ant. (Ga-berje-Tolmin), Benk.še IVan (okolica Novo-mesto). Kikelj Henrik (Kočevje). Hubad Franc (Kamnik).' Lušina Andrej (Selce-Kranj), Marnik (okol, Novomesto). Šurla Jožef (Stopiče ). Strmotič Ivan (Valturn-Pulj). Velkavrh Franc (Dobrava-Ljubljana), Virnik Franc (Št. Jurij-Krani). Gradišnik Ernst (Vurberg-Ptuj). šešek Feliks (Sp. Kašelj) p. 27. avg, Drnovšek Ivan (Rajhen-burg), Koprivec Anton (Črni vrh-Ljublja-na). Košek Ivan (Št. Jernej). Malič Bern. (Monfalkone). Mrak Vinko (Sp. Idrija). Mraule Ant, (Rihenberk). Novak Ant. (Dvor), Pogačar Jak, (Begunje). Repina Franc (Št, Vid-Zatičina). Selak Franc (Stu-denec-Krško). Šepetavec Franc (Bizelj-sko). Vaithauser Ivan (Smlednik). Zore Ivan (Dobrniče). Zupan Peter (Kovor). Velkavrh Franc (Moste-Ljubljanaj.Štibelj Fr. (Luša pri Selcih). Oblak Franc (Podžaga). Baloh Ivan (Sedlo-Tolmin). Škof Ivan (Metlika). Maden Jožef (Avče). Zakrajšek Fr. (Rob). Brudar Jožef (Št. Jernej). Rovščik Anton (Medreja-Tolmin). 30 oktobra 1916, Babnik Franc (Zg. Šiška) 2. nov. 1916). Potočnik Franc (Sancen-Ptuj) 21. junija 1917. Vsi od 2. gorskega strelskega polka.
zavi.
b novice.
:-f Pogreb dr. Kreka. V imenu Jugoslovanov se poslovi ob odprtem grobu od dr. Kreka načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec. V imenu Čehov načelnik »Češkega svaza« František Stanek, v imenu dalmatinskih Hrvatov poslanec Dulibie. — Deželni glavar je odredil, da 1 se deželni uradniki in uslužbenci udeleže j polnoštevilno dr. Jan. Krekovega pogreba. — »Česky svaz« zastopa njegov načelnik
f.nS|>f	T?-	1 r, Ifllrtl (lOf/lflni
VVOlll It^uilt.^ X UlUUv.ll. ... ........
Čeh poslanec Navratil. Izmed Hrvatov so
-f- Odlikovanja, Viteški križ Leopol-dovega reda z vojno dekoracijo in z meči je dobil major 72. pp. Josip Perne. — Najvišje pohvalno oriznanje z meči je dobil poročnik 31. oolj. havb. p. Ladislav Černe.
-f Odlikovanja za civilne zasluge* Vojni križ za civilne zasluge 2. vrste je dobil višji okrožni zdravnik v Kočevju dr> Karel Bolim. — Vojni križ za civilne zasluge 3. vrste so dobili: vpokojeni okrajni tajnik v Krškem Anton Janša, okrajni tajnik v Logatcu Franc Jurca, adjunkt pri okrajnem glavarstvu v Gradiški Franc Mlekuš, namestništveni konceptni prakti-lcant v Sežani dr. Jos. Munih, vpokojeni davčni nadupravitelj v Novem mestu Ri-hard Murgel, dež. vladni koncipist v Črnomlju dr. Franc Ogrin, kancelist okrajnega glavarstva v Celju Karel Pangerct kancelist v Črnomlju Anton Planinšek, okrajni tajnik v Celju Franc Ros, namestništveni konceptni praktikant v Ptuju Anton Schclesnikar in deželne vlade koncipist v Kranju dr, Karel Tekavčič,
Slovenski učitelj v italijanskem ujetništvu. Praporščak Ludovik Belšak, učitelj pri Mali Nedelji je poslal iz italijanskega ujetništva to-le poročilo: Casino, 17. septembra. Prošim, naznanite v vašem listu mojim znancem, da sem dne 4. septembra na gori sv. Gabrijela prišel v . laško ujetništvo. Nahajam se blizo Neapo^ lja, sem zdrav in sc mi dobro godi. Moj naslov: L. B., praporščak, Prigionerj0 di guerra, Casino, Italia.
—	Umrl je na Bučki g. Jožef Selak, gostilničar in mesar, star 85 let. ,
—	Usodepolna nesreča se je zgodila pretočeni ponedeljek velikoletnemu pomožnemu tiskarskemu uslužbencu pri J. Krajec nasl. v Novem mestu, Fr. Kozo-glavu. Z dobro voljo je pomagal Malen-šku i/. Dol. Težke vode na Seidlnovi-.ža-i gi spravljati težko hrastovo deblo raz voza. Ker je bilo deževno in mokro, se bruno zdrsne po podloženih smrekovih deblih in zdrsi, zraven pa vdari kos lesa s tako silovitostjo po glavi Kozoglava, da je obležal na hip kot mrtev na tleh. Okoli stoječi so mu hitro priskočili na pomoč ter ga končno z ribanjem zopet oživeli. Še nezavestnega ga je naložil Malenšek' na voz ter ga pripeljal pred tiskarno, kjer se je ponesrečenec že toliko popravil, da je prileze! bled kol smrt v tiskarno, a se je zopet zgrudil. Z veliko težavo in s po-hvalevrednim trudom ga je odvedla gos-pica Fani Mische na njegov dom in ga je spravila s pomočjo prestrašene žene v posteljo, Prihiteli zdravnik je ukazal strog mir, ker je bil ves dogodek v. resnici smrt-nonevaren za Kozogiava.	i
—	Klaverjev koledar 1918. Ravnokar je izšel Klaverjev koledar za 1, 1918. z zelo mičnimi sličicami in vsebino. Komad stane 40 vin.,kdor pa naroči cel tucat skupaj, dobi pri vsakem tucatu en koledar povrhu. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja za afrikanske misijone, Ljubljana, Pred škofijo 8. II.
—	Navodilo za vpoklic nepotrjenih državljanov v črnovojniško službo. Politične oblasti so dobile tako-le navodilo: Med poklice, iz katerih prihajajo najprej v poštev osebe, katere se pritegnejo v črnovoj-' niško službo, se štejejo v prvi vrsti oni, ki služiju luksusu in zabavi prebivalstva in v. katerih je nadomestitev, v glavnem z ženskimi silami, razmeroma še najlažja. Na primer:, ulužbenci po zabaviščnih podjetjih vseh vrst, zlatarji, natakarji, brivci, trgovci z luksusnimi izdelki itd. Poklici v apro-vizacijskcm poslu in prehranjevalni industriji, preskrbljevanju premoga, v saniteti (zdravniki, lekarnarji), v delavskih posredovalnicah, v hranilnicah in večjih zavarovalnicah itd. se štejejo med one, ki pri pri-tegovanju v črnovojniško službo brez orožja v obče ne pridejo v poštev, kakor tudi ne nameščenci v javnih službah in zaposlenih obratih, služečih vojaškim svrham.
Ker ne znajo madžarski... V domobransko kadetno šolo v Pečuhu so bili tudi letos sprejeli 15 hrvatskih gojencev. Sedaj so pa te gojence naenkrat poslali domov, češ, da ne znajo madžarski! V hrvatskem domobranstvu je službeni in povcljni jezik doslej hrvatski, kakor to določa ogr-sko-hrvatska nagodba. Ali naj to v bodoče po madžarskih mislih postane drugače?
Padel je dne 31. avgusta t. 1. vojak 7. lovskega bat. 221etni Jožef Medle iz Lu-trškega sela, župnije Št. Peter, na Monte Campigoletti, okraj Asiago v Italiji.
Poslani naslovi. Četovodja Fran Ger-Hec iz Doblarja št, 16 pri Ročinju, se nahaja taČas; k. u. k. Rez. Spital 2, Abt. 4, Zam. 11, Palackijeva šola, Kromeriž, Morava. — Alojzij Humar iz Bat št, 116, je sedaj kot begunec v Loki št. 56, p. Črnomelj, Dolenjsko; pri njem je tudi Neža Ra-dinja iz Ravni pri Batah. — Štefan Sedev-čič iz Podloke, obč. Bate, stanuje sedaj z družino v vasi Žaga št. 1, pošta Velike Lašče, Dolenjsko. — Andrej Skert iz Levpe št, 40, cerkvenik, stanuje sedaj z družino v Kostanjevici št. 89, Dolenjsko; Katarina Skert iz Roba št. 106, stanuje sedaj z družino v Kostanjevici štev. 23, Dol.; družina Ivan Brezavšček, gostilničar iz Levpe, stanuje sedaj v Kostanjevici št. 89, Dolenjsko. — Jernej Žbogar, bivši mlinar v Solkanu, pošilja srčne pozdrave svojim domačim in vsem beguncem z Banjške planote in na-enanja svoj naslov: Jernej Žbogar, I. R. 95/15 Fk.( t i..^ > v * k
—	Uradni »šimelj.« Trumoma padajo konji in kmetje odprodajajo živino radi pomanjkanja krme. Le uradni šimel je še vedno sit, kakor ob pričetku vojske, ali pa še bolj. Zato pa tudi dirja (pravzaprav pa leze), kakor nekdanje čase. Dokaz zato: Iz očetovskega srca našega predobrega cesarja je izšlo njegovo povelje z dne 11. septembra t. 1., po katerem se imajo očetje šestih ali še več nepreskrbljenih otrok uporabljati pri armadi le na takih mestih, ki niso vedno izpostavljena sovražnim napadom. Povelje je bilo četam takoj razglašeno. 16. t. m. so povelje priobčili tudi časniki. Priobčili pa so tudi izvršilne predpise k temu povelju, po katerih ima politična oblast, t. j. okrajno glavarstvo, tozadevne prošnje kar najhitreje naravnost v prošnjah imenovanim poveljstvom odposlati. 22. t. m. se je hotela pri nekem okrajnem glavarstvu vložiti prošnja za tacega očeta, ki se nahaja nedaleč od gore sv. Gabrijela. Uradnik je prosilko sicer prijazno sprejel, ji tudi povedal, da mu je dotično povelje znano, znani tudi izvršilni predpisi, ker jih je bral v listih. Toda ker mu ti še niso uradno prijavljeni, zato prošnje še ne more sprejeti. Naj se prosilka oglasi morda prihodnji teden. Ako bo do tačas že dobil uradno objavo, bo prošnjo sprejel in takoj odposlal. Šimelček! če pa mož, za katerega se gre, medtem pade in pusti sedmero mladoletnih sirot? Zato še enkrat: uradnemu šimelnu ne druzega ovsa, kakor »ta dolzega«.
Poroka. Dne 30. septembra t. 1. se je poročil g. Franjo Wohlmann, c. in kr. stotnik 56. pešpolka v Radomu z gospo vdovo Antonijelo Bricelj roj. Skrem, hčerjo davčnega upravitelja v pokoju g. Franjo Skrema v Ljubljani.
Iz ruskega ujetništva »o se nam oglasili s pismom, datiranim z dne 19. februarja 1917, sledeči ujetniki: Šuster Janko, Šmarca pri Kamniku; Krum-pestar Alojzij, Tunice pri Kamniku; Maček Franc, Velesovo pri Kranju; Stružnik Franc, Visoko pri Kranju; Petrovčič Anton, Črni Vrh nad Idrijo; Jezeršek Franc, Udmat, Ljubljana; Letnar Anton, Šiška, Ljubljana; Kronat Franc, Mirna na Dolenjskem; 2orž Filip, Trnjev hrib pri Gorici; Roje Milan. Zaloščo pri Gorici. Šuster Jan., Plenni 34. III. Em. Jugozapadna fronta. Mielnica, Galicya, Nova Rusija.
—	Slovenski vojaki v praških bolnišnicah nimajo slovenskih knjig. Kdor more, naj daruje ter pošlje franko zabavne in poučne knjige na naslov: Prof. Jos. Skr-binšek, voj. laz. 11, odd. V. v Pragi, češka tehnika.
—	Sneg je zapadel na Kumu na Dolenjskem.
. Nesreče. 161etnega mlinarskega vajenca Vincenca Lenarčič v Domžalah je na cesti v Studi pri Domžalah vrgla krava na tla, o čemfer si je zlomil levo roko. — 14letni Fran Gabrovšek na Studencu, občina Devica Marija v Polju, si je pri re-ttanju slame zlomil levo roko,
—	V ujetništvu utonil. V ruskem ujetništvu je 28. junija utonil Jakob Čare pd. Pauker iz Št. Jakoba ob cesti. Pokopan je (V Čuti, okraj Ujest.
Kravje tatove zaprli. Te dni so v Lo-fcvicah aretirali tri dninarje, ki so bili 30. m. m. v Ogalcih, občina Vojsko, ukradli 11400 K vredno kravo in 700 K vrednega bika; živali so prodali v Čepovanu za 850 K in si denar razdelili.
Ogenj jc uničil 8. t. m. gospodarska poslopja z vsemi pridelki in orodjem posest-nice Ivane Budinek in Alojzije Jakeij v
Kranjski gori. Škode ima prva 14.000 K, druga pa 7000 K.
V spanju okraden. Živinski mešetar Franc Poljšak se je nedavno vrača! r. GoC nekoliko vinjen; legel je na neki vrt in za. spal. Ko se je ob 11. uri ponoči vzbudil, je opazil, da mu je med spanjem nekdo ukradel listnico, v kateri jc imel 1500 do 1600 kron.
Mraz. Pri Gronlandu so opazili izredne velike ledene gore, ki se pomikajo po morju. V Nemčiji je mraz zelo pritisnil. Prepoved zgodnje kurjave so preklicali. Kurijo že od 7. septembra dalje.
LlnDilaoske novice.
lj Slovesna zadušnica za blagopokoj-nega, nepozabnega očeta slovenskega ljudstva velikega dr. Jan. Ev. Kreka bo v torek, dne 16. t. m., ob 6. uri v mestni župni cerkvi sv. Jakoba. Duhovni otroci, pridite! Molimo in darujmo sv. obhajilo za blagor duše našega velikega dobrotnika! Obhajalo se bo pred in po maši. — Odbori.
lj Mesto venca na krsto pokojnega poslanca dr. Kreka daruje katoliško politično društvo za radovljiški okraj znesek 30 kron za oslepele vojake, — Za slovenske slepe vojake je, časteč spomin dr. J. Ev. Kreka, daroval gosp. Martin Sušnik, krovni mojster v Ljubljani, 10 kron. — Mesto venca na krsto bivšega tovariša dr. J. Ev. Kreka je izročil seme-niški vodja dr. Jos. Lesar v imenu bogoslovnih profesorjev našemu uredništvu 100 kron za patronat Vincencijeve družbe. — Mesto venca na krsto veleč, g, dr. Kreka je daroval g. Peter Kozina znesek K 30 za oslepele vojake. — Preč. g. župnik Iv. Lavrič iz Breznice 20 kron z abedne goriške begunce, ki so izgubili v dr, Kreku največjega dobrotnika. — Rodbina notar Hafnerjeva mesto venca na grob dr. Kreka 80 kron za slovenske visokošolce. — V hvaležen spomin nepozabnemu delavskemu organizatorju je izročila tobačna delavka, mati štirih otrok, uredništvu našega lista namesto venca na grob za Posredovalnico goriških beguncev 110 kron.
—	Namesto venca na krsto dr. Kreka je izročil V. P. za goriške begunce 50 kron.
—	Namesto venca na grob Jan. Ev. Kreka je darovalo češko omizje »Kam stim?« 250 kron društvu »Domovina«.
lj Padel je na italijanskem bojišču trgovski pomočnik pri Schifrerju Alojzij Skubic, doma iz Ljubljane. Služil je pri 2. gorskem strelskem polku.
lj Tatvina v cerkvi sv. Jakoba, Na oltarju sv. Križa so ukradeni vsi prtovi. Pred nakupom se svari. Zasačenega tatu naj se takoj izroči pravici.
lj Iz seje mestnega aprovizačnega od' seka z dne 12. oktobra 1917. Ljubljani preti nevarnost, da bo zmanjkalo moke za kruh. Velike množine žita, ki je bi- j lo namenjeno za Kranjsko, ' "
"ni došlo sem in so žito odposlali drugam. C. kr. deželna vlada je odredila nujno rekvizicijo žita po deželi, vendar ni pričakovati zadostnega uspeha, ker je pridelek dežele letos malenkosten. Če ne bo i nujne odpomoči, je zaloga mestne aprovi- i zacije v 14 dneh izčrpana in ostane mesto brez kruha. Aprovizačni odsek prosi župana, da telegrafično urgira pri žitni centrali na Dunaju, takoj izposluje dobavo moke. Tudi podružnica žitne centrale v Ljubljani je obljubila vse ukreniti, da dobi mesto moko. — Aprovizačni odsek sklene ustanoviti meščanske k u h i -n j e. Za enkrat se določi dvoje restavra-. cij, ki bodeta kuhali pod kontrolo mestne aprovizacije in dobivali tudi od nje živila, kolikor bodo dopuščale razpoložljive zaloge. Dostop v kuhinjo bodo imeli samo v Ljubljani stalno stanujoči. Vsakdo , bo moral aprovizaciji oddati vse karte za živila. Natančni načrt, meščanskih kuhinj sc še pravočasno objavi v časopisju. — Aprovizačni odsek je prevzel nalogo, da bo razdeljeval v smislu ministerijalpih določb revnim slojem ono obleko, oziroma blago, ki sp bo razdeljevalo v Ljubljani po znižanih cenah ali zastonj. Obleka se razdeljuje na posebne izkaznice, ki bodo v kratkem izšle. Toda ne samo obleka in blago, ki se bo razdeljevalo zastonj je navezano na izkaznice, temveč bo moral vsakdo, ki si hoče nabaviti obleko ali perilo, v trgovini predložiti izkaznico, katero bo dobil pri mestnem magistratu, ko bo dokazal svojo potrebščino. — Mestni magistrat je zasegel 10 vreč moke iz Hechtbergerjevega mlina v Domžalah, ki se je hotela utiho-tapiti neki privatni stranki. Preiskava se o predmetni zadevi še vrši. — Več oseb je mestni magistrat kaznoval, ker so se posluževale večjega števila kart, kakor jim pa gre. Tudi nekaj gospodarjev je bilo občutno kaznovanih, ker so se branili vpisati stranke v hišne pole.
lj Prodaja sladkorja na izkaznice št. 2. Ker je gospod Š o b e r zatvoril svojo trgovino, bode oddajal sladkor na izkaznice št. 2 gosp. P e r d a n trgovec na »Cesarja Jožefa trgu«.
Oddaja zelja. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v oonedeliek dne
15. oktobra iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa zelje na rumene C izkaznice s štev. 1200 do 1800. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1201 do 1400, od 9. do 10. št. 1401 do 1600, od 10. do U. št. 1601 do 1800. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 40 vin,
lj Poraba elektrike in plina v Ljubljani. Velik del občinstva, zlasti nekateri trgovci in obrtniki smatrajo še vedno magi-stratne predpise za prazne grožnje ter uporabljajo luč in motorje brezvestno v prepovedanem času. Take ljudi se zadnjikrat opozarja, da se odredbe niso izdale za šalo, temveč bodo sledile brezobzirne kazni. Časi so resni — kdor ne uboga, ostal bo brez luči in brez motorske sile. Poraba premoga že sedaj presega dobavo. Ker je bilo prepovedano, nabavljati tekom poletja večje zaloge premoga, ni izključeno, da bo zmanjkalo mestnim podjetjem v doglednem času premoga, če ne bo vsak posameznik strogo upošteval izdanih odredb.
lj Kranjska deželna podružnica nižje-avstrijske deželne življenjske in rentne zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 12, ima od sedaj naprej uradne ure od 8, ure dopoldne do 3. ure popoldne.
lj Meso za uradniške skupine. Uradniške skupine prejmejo meso v ponedeljek, dne 15. oktobra, popoldne v cerkvi sv, Jožefa. Prva uradniška skupina pride na vrsto od 2. do 3. ure, druga skupina od 3. do pol 4. ure, tretja skupina od pol 4. do 4. ure in četrta skupina od 4. ure dalje. Ena oseba dobi četrt kilograma, dve osebi pol kilograma, tri in štiri osebe tri četrt kilograma, pet do šest oseb 1 kilogram, sedem do osem oseb 1 in četrt kilograma, več kot osem oseb 1 in pol kilograma. Kilogram stane 4 krone.
lj Soška umetniška godba svira v soboto zvečer v kavarni Europa v prid udo-vara in sirotam v voini padlih vojakov. Začetek ob pol 8. uri. Vstopnina 2 K.
lj Sadje za II., III. in IV. uradniško skupino. Mestna aprovizacija bo delila v ponedeljek, dne 15. oktobra, popoldne v šoli na Ledini sadje drugi, tretji in četrti uradniški skupini. Od 2. do pol 3. ure ga prejme druga uradniška skupina, od pol 3. do pol 4. ure tretja skupina, od pol 4. ure dalje četrta skupina. Vsaka oseba dobi 1 kilogram. Kilogram stane 40 vinarjev.
lj Izgubil je včeraj popoldne duhovnik v tramvajskem vozu, ki vozi od gorenjskega vlaka ob 3. uri popoldne, denarnico z večjo vsoto denarja in potnim listom. Pošten najditelj se tem potom obvešča, naj odpošlje denarnico proti visoki nagradi na naslov, ki je v potnem listu,
SOŽAUE »ZADRUŽNE ZVEZE« V SPLITU.
Poslanec dr. Pogačnik je prejel naslednjo brzojavko: Z najglobokejšim sočutjem delimo nesrečo, ki je zadela Vas in nas s smrtjo velikega ljudskega voditelja dr. Janeza Kreka. Zadružno zvezo v Ljubljani smo brzojavno naprosili, da nas pri pogrebu pokojnika zastopa, Vas pa prosimo, da pokojnikovi družini, kakor našemu narodovemu zastopstvu tamkaj in na Dunaju iz-rečete naše najglobokejše sožalje. Slava dr. Kreku!
Primorske novice.
Čevljarsa zadruga v Mirnu, sedaj v Vrbovcu na Štajerskem skupno z vsemi tuk. organizacijami mirenskimi in v imenu vseh tuk. beguncev izraža svoje najglobokejše sožalje ob smrti prečastitega gospoda drž. in dež. poslanca dr. Jan. Ev. Kreka, Hvaležni za opetovane obiske, govore in navduševalne besede, katere nam je govoril na obilnih shodih v Mirnu, moliti hočemo zanj ter se ravnati po njegovih načelih. Vrbovec na Štajerskem, 13. oktobra 1917. Ivan Roječ, načelnik, Anton Vuk, poslovodja.
Odlikovan in povišan je bil naš slovenski rojak Goričan, ki je služboval pri gorskem strelskem polku št. 2 štabni narednik Karel Hvalič, sedaj vojni invalid uslužben pri c. kr. policiji v Trstu z zlato in srebrno svetinjo 1. vrste in Karlovim rižem, za zvesto in požrtvovalno službovanje pred sovražnikom. Našemu mlademu rojaku želimo srečno bodočnost.
Begunci Domžalčanom. Kot nočni vihar z gromom in točo, — tako je pridivjalo naše gorje. Zaplakalo je tisoč in tisoč src, zaplakalo j« žitno polje in domači krov. To je bila ura slovesa, prva postaja našega kri-ževega pota. Z obupom v srcu smo stopali na to pot. Nekaterim nam je bila sreča mila, kajti naša pot je končala že v Domžalah. Prebivalstvo nas je sprejelo s sočutjem in ljubeznijo. Preč. g. župnik Fr. Ber-nik tolaži našo srčno bol, nam pomaga v težkih urah s svojim svetom; on skrbi za vzgojo in procvit naše dece. Koliko hvaležnosti mu zato dolguje ona. Za naše gmotne in druge potrebe pa se neumorno trudita g. župan Janežič in g. podžupan Končan, Vsi begunci se bomo vedno hvaležnim srcem spominjali teh gospodov. Še divja
divji boj po solnčni Primorski, v naših srcih pa ni solnca, le žarek upanja, da nas naši dosedanji dobrotniki tudi v bodoče ne pozabijo, nas dela srčne. To zaupanje do naših dobrotnikov nam ustvarja v srcih ljubezen in hvaležnost. Često je že iskrila v naših očeh solza hvaležnosti — kristal naše ljubezni in hvaležnosti Domžalčanom.
Begunka Marija Scdevčič iz Pičebice št. 158, občina Bate, stanuje sedaj s svojo družino: dvema hčerama, Lucijo in omož. Marijo Valentinčič, na Raki pri Krškem, Dolenjsko. Po begu osmih dni iz" domačega kraja ji je tu na Raki umrl mož Anton Sedevčič, star 64 let,
V službi domovine je 10. oktobra padel daleč od domovine pomorski praporščak v rez. kapitan Jožef Juričevič iz Pulja.
Italijansko moško in žensko učiteljišče v Kromerižu. V seji notranjega ministrstva dne 5. oktobra ob navzočnosti zastopnikov kompetentnih oblasti in goriškega deželnega glavarja dr. Faiduttija, se je sklenila s 15. oktobrom t, 1. otvoritev moškega in ženskega učiteljišča za italijanske begunce v Kromerižu. Gojenci in gojenke bodo imeli hrano in stanovanje v konviktu, ki se je otvoril v to svrho v Kromerižu. Prošnje »tr.ajo vložiti na namestništvo v Bmu.
Za preskrbo Istre z živili je sedaj končno odredilo tržaško namestništvo prve ukrepe, da se aprovizacija primerno organizira.
Kringa v Istri. Suša traja neprestano dalje. Vsega manjka, posebno še vode, Vsi vodnjaki in vsi kali so že prazni. Osem ur daleč gredo ljudje iskat vode. Trgatev je dokončana. V celi župniji je komaj 500 hI. vina. Vzrok temu: filoksera, pomanjkanje žvepla in delavcev. Ozimno žito se ne more staviti v zemljo, ker je ista trda kakor železo, Bog daj hitro dežja.
Beguncem v znanje. Dognalo se je, da niso še prejeli begunci po mnogih krajih begunskih podpor. Vzroki temu so ali županstva, ki niso še predložila okrajnemu glavarstvu imenika beguncev svoje občine, ali pa okrajno glavarstvo, ki ni še rešilo vseh prošenj za podporo. Da se izplačevanje podpore pospeši, se svetuje, da se v vsakem okraju, kjer ni še ta zadeva rešena, ponudi par izobraženih beguncev, da pomagajo županstvu ali okrajnemu glavarstvu, da jim izroči vse zadeve begnucev glede izplačanja podpore.
Za hrvaške šole v Pulju so nabrali znatne vsote slovanski mornarji na bojnih ladjah. Tako je prav!
Gospodarske Beležke.
Pritožbe zoper vojne dajatve. Opozarja
se, da se take pritožbe (§ 33) vojnodajatve-nega zakona) vlaga lahko že sedaj, ne pa samo tekom 6 mesecev po končani vojski. Pristojne komisije bodo o vloženih pritožbah tudi sproti odločale, kakor hitro so vse poizvedbe o podatkih pritožbe zvršene. Če je bila vojna dajatev izvedena pod uradnim vodstvom glavarstva ali magistrata in se jc predmet dajatve tedaj cenil in se je cenitev vpisala v zapisnik, sploh ne bo tre-, ba dosti poizvedovati, marveč stranka stori najboljše, če svoji pritožbi priloži cenil-ni zapisnik, katerega ji je oblast v prepisu pač morala dati na razpolago, ako je količkaj vestno in oziraje se na prizadeti interes postopala. V mestu Ljubljani ima vsaka stranka, če je magistrat tedaj, ko se je vojna dajatev izvršila, bil o tem obveščen in je interveniral, tak zapisnik v rokah. Pritožbe se pa sme vlagati izključno le na predpisani tiskovini, katero se brezplačno dobi pri glavarstvih, v Ljubljani pri magistratu (pisarna mag. ravnatelja). Predmet pritožbe more biti le zahteva po višji odškodnini, nego je bila lstranki prvotno pri-sojena.
Radi pomanjkanja mleka nameravajo po dunajskih meščanskih kavarnah popoldansko kavo odpraviti; v. ljudskih kavarnah bo ostala.
Voli v parni kopeli. Budimpeštanska policija je zasledila premetene živinske trgovce, ki so dajali goveji živini piti ogromne množine vode, da je bila težja. Zapirali so vole v hleve, zaprte in močno razgrete, tako da je živina pod učinkom soli in parne kopeli popila po 50 do 60 litrov vode, predno je prišla na trg. Na ta način se je razkrila razlika med težo živine pri nakupni in podrobni prodaji, katere si mesarji dolgt časa niso mogli razlagati.
Od usnjarskega pomočnika do milijonarja. Ogrski listi poročajo: Josip Hoff-mann ima 2 in pol milijona kron v denarju in posestvo, vredno milijon kron. Celo premoženje si je zaslužil v vojski. Pri izbruhu vojske je bil 16 let star in pomočnik pri nekem trgovcu z usnjem. Mati mu je posodila 500 K; za ta denar si je nakupil usnja in ga odposlal v Pešto. To je bilo leta 1915. Vsako jutro se je pripeljal v Budimpešto, zvečer pa zopet domov. Tako je potoval dan za dnevom in je prepotoval celo severno Ogrsko in Češko. Po enem letu je imel milijon. In fant je delal naprej. Milijonar se je na zunaj izpremenil. toda ostala mu je vedno postava 16letne-
ga slabokrvnega otr6ka. On zna komaj pisati, zato si vzdržuje tajnika. Seveda da zaigra tudi veliko. Ker pred kratkim ni botel izplačati knjigaj-ju Barna 34.000 K — zdelo se mu je pač škoda denarja — zato ga je budimpeštanski' športni klub izključil iz svoje srede.
De (Mici oe prezrite!
Zima je že pred durmi in zasebno uradniŠtvo jo z največjim strahom pričakuje. Vsled neizrecne draginje in skromnih dohodkov si zasebno uradništvo tekom polletja ni moglo preskrbeti niti najpotrebnejšega za preživljanje.
U poročila na sestanku dne 29. julija t. L zasebnih uradnikov in uradnic je bilo posneti, kako klaverne dohodke ima zasebno uradništvo. Slišalo se je tudi, da so nekateri delodajalci ob izbruhu vojske dohodke svojim uslužbencem znižali. Društvo zasebnih uradnikov in uradnic je opozorilo vse delodajalce na ta nedosta-fek potom resolucije, sklenjene na tem sestanku. Priznati moramo, da je do danes društvo sprejelo 6d 75 odstotkov svojih članov obvestilo,;, da so delodajalci upoštevali v resoluciji navedene stvarne argumente in svojim uslužbencem ali regulirali plačo ali pa dovolili primerno dravinjsko doklado. Le nekateri delodajalci, lal, da še danes niso -»videli potrebe regulirati prejemke uradništva in se sklicujejo na zmanjšano delo. Take opozarjamo, da so danes doseženi dobički neprimerno višji, ko v mirnem času in da je mizerija Zasebnega uradništva dosegla višek.
Najbolj žalostno pa je, da nekateri onih delodajalcev, ki so začetkom vojske svojemu uradn'štvu prejemke znižali, mu do danes še niso dali za to nobene odškodnine oziroma povračila.
Te posebej prosimo, da se naj ne uvrščajo med naše politične nasprotnike in naj ne uporabljajo njih izstradalno politiko. Zelo neljubo bi nam bilo, ako bi bili zaradi tega primorani izročiti jih javni sodbi. Vse delodajalce pa najvljudneje prosimo, da pomagajo svojim uslužbencem v tem času stiske, da ne bodo pomanjkanja in mrazu bolehali in umirali.
Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani.
Mlade matere in doječe žene, katerim se je boriti z otežkočenim in nerednim odvajanjem, dobe najzanesljivejšo po-lajšavo z rabo naravne »Franc-Jožefove« grenčice.
Osma c. kr. avstrijska razredna loterija, Žrebanje 5. razreda traja od 10. oktobra do 7. novembra t. 1. Srečke za ta razred priporoča poslovalnica c. kr. avstrijske razredne loterije Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu, Splitu in Gorici (sedaj v Ljubljani). Cena srečk: Cela K 200.—; polovica K 100.—; četrtina K 50; osminka K 25.—.
V pojasnilo vsem bivšim društvenikom Bovške mlekarske zadruge, kateri me pismeno poživlja o, naj jim pošljem denar za mleko, in ostalim — omenim, da nc hranim niti vinarja društvenega denarja pri sebi. Kapital 6000 K je naložen v Bovški posojilnici, sedaj delu'oči v Liubljani, Dunajska cesta. Gosp. Adolf Ant. Mlekuž, trgovec iz Bovca, dolguje droitvu čez 2000 K za nakupljeni sir. Blago, kar se ga ni prodalo, to je sjr in skuta, je ostalo v mlekarskem poslopju in sicer 13 m stotov sira po
2 K kg znese 2600 K, 5 m stotov skute po 1 K znese 500 K, skupni znesek 3100 K. Ključe od mlekarskega poslopja sem pri odhodu od doma izročil g. načelniku orožnikov v Bovcu. Sedaj je dosti pojasnjeno, kje se denar nahaja. Vsega zadružnega kapitala je torej 11.100 K. Ob vrnitvi v domovino •e poravna z vsemi, kateri še niso prejeli plačila za mleko. Da sem pa jaz oddal ves zadružni denar, so bili navzoči pri zadnji računski seji sledeči odborniki: Josip Komac, Franc Mišic. Franc Kenda, Josip Šulin, Miha Ivančič, Franc Huber, Matija Sorč. — Bivši denarničar Bovške mlekarske zadruge Anton Suler, sedaj oskrbnik na grajšči-ni 1 m p o I c a, poŠta R a d n a pri Sevnici, Dolenjsko.
U. St. 379/17
2612
Vi
Obdolženca Jos p in Jera Erzar sta kriva prestopka draženja po § 20/1 ces. nar. z dne 24. marca 1917 št. 131 d. z. storjenega s tem, da sta tekom julija in avgusta t. 1. v Vopovljah, izrabljajoč izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahtevala za potrebščine očitno čezmerne cenc s tem, da je prvi za pšenično moko zahteval po 6 K i. kg, druga pa je zahtevala in prejela enkrat po 3 K, enkrat pa po 4 K, enkrat po 5 K za kg ka?e, in po 2 K za kg" slabe moke, ter se obsodita po § 20 1 ces. nar. z uporabo § 260 b,- k. Z. prvi v 4 dni zapora poostrenega š trdim ležiščem in 50 K denarne kazni, za slučaj' Neizterljivosti v nadaljnih S dni zapora, druga v' tin teden zapora poostrenega z enim trdim le2i2Čem' in 100 K denarne kazni, za slučaj' neizterljivosti nadaljnih ' 10 'dni zapora.
C. kr. okrajno sodišče Kamn k,
odd. IV. dne 15. septembra 1917.
Dr. Močnik 1. r.
je naprodaj. — Naslov pove uprava Usta pod št. 2632-
žrebe
se proda pri Janezn Mihellču v Šmart-nem pri Ljubljani št. 2. 2315
Gospodična
zmožna slovenske in nemške Stenografije, si želi primerne službe.
Naslov se izve pri upravi lista pod 2603.
Proda se dobro ohranjena
ln nekaj oprave: omara s predali (za
specerijsko blago), predali.
Zelena jama St. 141.
išče mesta gospodična z večletnim, dobrini spričevalom, zmožna slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, izurjena v kulianju, likanju, krpanju in vseh drugih delih. Ponudbe na upravo lista pod »Poštena" 2631. (3)
»GLOBIJi« usniati čevlji s črnini ali ruja-vim telečjim usnjem, ross-, box- ali ševr6 gornjimi deli s črnimi lesenimi podplati. — Derbg - čevlji na zadrgo v lepi in trpežni izvršitvi. — Cene za zasebnike: 2626(4) št. 27-35 za otroke K 23*75 » 36 40 » ženske » 3 41—46 » moške » 35'80 Materijal, delo in cene v sm;s'u zakonitih predpisov. Pri naročbi naj se navede štev. velikosti ali dolžina noge. Pošilja po povzet u
zaloga »GLORI/\«-čevl,ev Jak. K5nig, Dunaj III., BlOtengasse 9.

■»«** .....»m
Suho
kupi Mat. Dežman, Ljubljana, ~ opitar-jeva ul. 6.

spre;me takoj modni salon Šetinc Kongresni trg št. 6.	2612
Iščem
stanujočo v bližini R'.>sl|eve ceste, ki bi opravljala delo hišnice. — Več se poizve v trgovini A. Šinkovic nasl., Meseni trg.
Tužnim srcem naznanjava v svojem in vseh ostalih sorodnikov imenu, da je naš iskreno-ljubljeni sin in brat, gospod
infanterist nekega gorskega strelskega polka
v starosti 20 let n<\ posledicah ran, ki jih ie zadobil, zvesto izpolnjujoč svojo domovinsko dolžnost proti ravratnemu sovražniku, umrl v vojaški bolnici v Ajdovščini, dne 23. septembra 1917, in bil z vojaškimi častmi pokopan na tamkajšnjem pokopališču junakov.
V Zagrebu - Radovljici, U. 10.1917.
.....Marija čmalc,
mati,
Ivana Perlč, roj. Smalo, 1'ranica Bradic, roj. Šnin'c,
sestri.	1
Kupimo
prešanice od sadja
(od jabolk fn tepb), eventuelno smo pripravljeni v zameno zanje dati tudi cikorijo.
Ponudbe na Kolinsko tovarno kavnih primesi v Ljubljani.
PREKLIC.
2624
Nad 8,000.000 mojih
3590
aiHli
v rabi! Praktično orodje za vsakogar za šivanje usnjenih predmetov, oprem, jermenov, čevljev, mehov, jader, vreč. plaht. — Vasno za vojalto. — P.azprodajalcem popust. Cena koaipl. šilu pri predplačilu li 4 50 in pri povzotju K 4-30, na bojišče le proti predplačilu. P. E. Lachmann, Dunaj IX., Mosergasse 3, odd. 116.
Podpisani preklicujeve obrekljive besede, katere sve govorili čez Ano 1'rosenc v Stahov-Ijah 2 j in se ji obenem zahvaljujeve, da je odstopila od nadaljnega sodnijskega postopanja Morija Prosenc, posestnikova žena, Staliovlje & Antonija Prosenc, hči. šemnik, dne 23. septembra 1917.
poštenih krščanskih starišev, ki je nekoliko vešč nemščine, z vso oskrbo. - Starejši in močnejši imajo prednost. - Naslov poye uprava »Slovenca« pod št. 2622.
tudi lisičke, parkelce, mavrohe, brezovke ln druge užitne gobe kupi v vsaki množini
(10) Sever & Urbanič 2621
Ljubljana, Wolfova ulica št. 12.
Št. 14. 290.
Z naredbo c. kr. urada za ljudsko prehrano sporazumno s prizadetimi ministrstvi z dne 14. septembra 1917 št. 378 drž. zak. je letos ves divji kostanj in želod zasežen in sc mora v smislu te naredbe oddati, oziroma prodati deželnemu mestu za krmila v Ljubljani. Če lastniki, oziroma upravičenci za pobiranje kostanja in želoda ne morejo tega sadeža sami spraviti, morajo to nemudoma naznaniti podpisanemu mestnemu magistratu, da po svojem pooblaščencu da kostanj in želod pobrati. Kostanj in želod se ne smeta klatiti ali otresati, marveč le dozorela po tleh nabirati. Cena prvovrstnemu suhemu kostanju je določena na 30 kron za 100 kilogramov in želoda do 70 kron za 100 kilogramov.
Te cene veljajo za blago, naloženo v vagone na železniško postajo.
Pravico, prevzemati kostanj in želod v okrožju mestne občine ljubljanske, ima g. Viktor Rohrmann, trgovec in posestnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta h. št. 28. Kdor bi se branil kostanj in želod oddati, zapade prisilni oddaji tega sadeža za znatno nižjo ceno. Vrhu tega se kaznujejo prestopki navedene ministrske naredbe z denarno globo do 20.000 K, oziroma z zaporom do G mesecev.
dne 9. oktobra 1917.
Samo pri meni
morete po visoki ceni prodati lepe, čiste, dobro posušene
Kupim V9ako množino. Da prihranim stroške in pota, jih prevzamem na željo tudi na domu prodajalca, ako mi naznani svoj natančen naslov in pa množino posušenih gob. Obrnite se zaupno name. Nikomur ne bode žal.
FRANČIŠKA OPEKA, trgovka na Vrhniki.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Potrti najgloblje žalosti javljamo v svojem imenu, kakor tudi v imenu vseh sorodnikov prelužno vest, da je naš iskrenoljubljeni, dobri sin
c, in kr, poročnik v rez. v nekem pešpolku, imejitelj srebrne in bronaste hrabrostne svetinje in Karlovega četnega križca
dne 30. septembra 1917 padel na jugozahodnem bojišču in bil dne 3. oktobra pokopan v Ajdovščini.
Za izraze sožalja se najvljudneje zahvaljujejo žalujoči starši.
• ; Ljubljana, dne 12. oktobra 1917.
Fran Žižkovsky,
c. in kr. voj. tehn. višjioficial, oče.	2617
Pavlina Žižkovsky, roj. Mattausch,
mati.



državni in deželni poslanec kamniškega okraja.
Umrl je. Ne, ni umrl, njegov duh in njegova dela bodo živela med nami. Njegova načela bomo zvesto ohranili in jih kot sveto dedščino izročili naslednikom.
Večni mir njegovi plemeniti duši!
Kmečka zveza za kamniški okraj.
mm
|| Bog je poklical k Sebi
Terezijo Bajec.
Zaspala je v Gospodu na petek 12. oktobra 1917 v Št. Janžu na Dolenjskem.
Pogreb bo v nedeljo 14. t. m. popoldne ob 3. uri
Molimo za njo!	R. I. P.
Jakob Bajec, župnik v pok., brat Ludvik Bajec, šentjanški župnik, nečak. 2611 Marija Bajec, sestra.
z večletno prakso, zanesljiva in samostojna moč, se sprejme takoj. Ponudbe pod »Knjigovodja« 25S6 na upravo
..Slovenca".
črno, za kuhanje brinjevca, izborne kakovosti, ima v večji množim naprodaj Abai Greblo, trgovec, Roč-Nugla, Istra. Kdor je želi kupiti, naj se izvoli javiti "tekom 15 dni ter navede količino in ceno. Vzorci so na razpolago.
takoj sprejmem proti dobri plači in hrani. Sprejmem tudi takoj
a\mtm vaienco. v um.
Avgust Trpine, usnjar v Kamniku.
v vseh množinah in velikostih kupi eksportna veletrgovina s.sadjem Ivan Razaoršek, v Smartnem pri Litiji (Kranjsko).	2586
Bilanca
druge efektne Ioteri'e „Sloven<?ke straže," koje žrebanje se je vršilo 26. oktobra 1915.
41171	
5i8	68
G0	05
1074 j	—
52524	73
32209	26
20315 | 47
odbor
SCraniska deželna podružnica
n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprelsma zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tndi z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena
zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Prospekti zastonj in poštnine prosto Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 1831
Kmečka zveza za Kamniški okraj naznanja svojim članom, da je 8. t. m. preminul njen ustanovitelj, največji in najpo-žrtvovalnejši zagovornik kmečkega stanu
Kosmati izkupiček 41.171 prodanih srečk i 1 K ............... •
D«rov> (preplačila)..............................
I*.k»pi>'«!f rfi fcznnme izžrebanih srečk in obresti naloženih glavnic ......
Ka/.iika med naslavlieno vrednostjo dobitkov in nabavnimi siroški.......
Zavili dobitki............ ............... . .
»Slovenske straže."
Anton T. Volta 1. r.. tč. blagajnik.
32209
Loteriiski
Državne pristojbine............................ .
Provizija razprodajalcem po 20 vin. za 14.784 srečk..............
Stalne plače nastavljencev loterijske pisarne.................
Nagrade . . .................................
Reklama (inserati, lepaki, lepljenje)......................
Srečke in druge tiskovine.........................
Poštnina in stroški poštne hranilnicc.....................
Stroški žrebanja ..............................
Stanarina, pisarniški stroški zavarovalne premije, nagrada za pomožna dela . .
Nominalna vrednost vseh dobitkov.................... . .
Različni izdatki ............................. • •
431 1307 1433 332 I 22 <r5S i — 20000 ; -101 ! i6
Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani žaluje ob rakvi prerano umrlega svojega ustanovitelja in častnega člana, državnega in dež. poslanca
V hudih stiskah smo se zatekali k njemu: tolažbo in uteho smo dobili pri očetu slovenskega katoliškega delavstva. Spomin na pokojnika bo vedno živel v nas.
Molimo zanj!
Žalujoča rodbina Zenkovidi.
Zahvala.
Za ljubeznive dokaze iskrenega sočutja, izkazanega nam za časa bolezni in ob smrti našega nepozabnega očeta, izrekamo vsem milim prijateljem in znancem, gospodom uradnikom in vsem drugim dobrini osebam, ki so blagopokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, našo najprisrčnejšo zahvalo.
Kmetijsko društvo v Vipavi
išče spretnega 2483 (2)
marogast, 17 mesecev star, sc proda radi pomanjkanja krme 2587 (3)
v Stepali vasi št@w. 59.
I« sredstvo ta ponilaie-
rramyy©a ,en)c .as, w rdeče. cvetic
m sive lase In brade m (ramo temnr pobarva. I steklenica s. poštnino vred li 2-70. SJ-ttrrfS-a/«! <e rožnata »oda, Ki živo poŠt .T Uy«s rdeCi hieda lica. UCinek ie Cu- i dovlt. 1 stelucnica s poštni-g
no ved K	Povzetie I_
ss vlr.ariev vet. Naslou za JSroc.la"
lAit BHULItH, drožerlja pri angelu. Brno 613, flVorava.	iti s.
Knpi se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih
9 Eitrašteli in Satalfe
vsako posebej, po 2 EC in dobro posušeno
prelessliie Biraisls m iafesSia
po SO vin. kfj. Ppnudbe in pošiljatev sc prosi na tvrdko Franc Kos v Ljubljani.
Z dežele se takoj spremeta k boljši hiši blizo Ljubljane. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo pod št. 2583.
pleskarski in likarski
mojster
Ljubifana, rimska sest® 16
so priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Soiidna in iočna postrežba Jamčim, da delam samo s pristnim firnežem
Slav. občinstvu in gosp trgovcem priporočam
siaraife Cenile (Solne)
in slamnato podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati, (ako da ustrežem lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imaio opravilo v sobah, prav dobro do i I a. Nai vsak poskusi! FRANC CEHAK, tovarna s.aiumkov v Siobu, pošta Dpmžale pri Ljubljani. 1G22
v eni osebi. Nastop službe lakoj. Ponudbe opremljene s spričevali in zahtevo glede plače, naj se pošiljajo na omenjeno društvo.
sredo,
lepo suSene kakor tudi prazno vroče, brinjevo olje, lešnike in oreho
E:ups:Jnpo najjvišjiih dnevnih cenaS?
M, ^a^S, ICranI
prva ekspr rtna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov.
ki zna tudi nekoliki kuhati, se sprejmo takoj. Ponudbe a sMko na naslov ga. Mija Mol!, soproga trgovca, Trbovlje 1,
Štajersko.
dobi takoj službo proti dobri plači, eventualno dobi isti celo hrano in plačo prt tvrdki
F. ŠTERN, industrija cvetlic, Zagreb,
2600	Kiča 17.
m
a q w
Lwpilll Mali
(vilo) z vrtom, v mestu ali v neposredni okolici. Ponudbe se prosi na upravo lista pod šifro »Vila 2SS3«.
6
1B ^HHH H^l
li l i p i ha rissl^pjpsglji
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Kolenc, Gelje. ' 1854 (i)
filllllll i smvam
T
Želim se seznaniti v svrho ženitve z dekletom ali vdovo brez otrok, ki je lastnica večjega, nezadolže-nega zemljišča s čednim poslopjem, ali pa ki ima vsaj 40.000 K gotovine. — Sem samski, srednjih let, prijetne vnanjosti, izobražen in imam premoženja nad 20.000 K. — Vpoštev pride le telesno zdrava, nravno neoporečna, poštena ženska, čedne vnanjosti. — Ponudbe na upravništvo »Siovenca« pod naslovom: „Z2nitevu. 2611
t
rV'fr 1 V f M ! f T .TM T T , M '
arn
(za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam dopošlje — na zahtevo brezplačno. —
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
o. in kr. dvor. založnik Bitixsl. 1552 (Češko.)
Nikel ali jekleno ure na »idro K i —, 8—. Vojno-spominsko nijceln ali leklono ure K 11 —, K 2* — . armartne radij ure iz nikl]a ali ekla K 12 —. Msivno sreurno btoskopt remont, uro a sidrom K ID K20 —. Budilke. stensko m uro na stojalo v veliki izberi po nizkih cenaD ,'lletno pismeno lamstvo Pošilja po povzetju Zamonn dovoljena ali denar nazaj
GBffiP	3E9	e
w
Ase 13iW 3 Ik
iUSiftO/LSrJSSSZSJSS'«^; ^.r^raS6K!X39raiBSUBaSK83iJ
nove in stare	vsako množino

Zaloge v Ljubljani: H. Šafabon in dulius Elbeft.
tvrdka JELA6IN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
vsake vi'ste,	kumno, ja-
než in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma:
J. KUŠLAN. KRANJ. Gorenjsko.
2C89
suknene odrezke stare p. š	ri novc' kakor vse vrste
||borabažastih iti voiue-»lih cunj, žikjevino, Sgj ode;e, vrvi itd. v vsaki J> množini in po najvišji ceni
l E. Kotzbek, Kranj.
_'jas.-t_
mm Naprodaj so radi pomanjkanja krma min
tešhe s«, ^
J	II ©sr
3 BMOSasa	I
Naslov:
ADOLF ŽAB JEK, Poljanska c. 55, Ljubljana.
Naslov za pisma: Jos. Pe'.cliuc, Ljubljana Sv. Petra nasip.
tiniiiiiitiii t no,,{,.,,1.1,i h
Mar
ti!r>

mm
iiniiiiiin !i»"i««i

Naslov za pisma: Jos. Peteline, Ljubljana Sv. Petra najlp.
PrtporaEaniD sslšsg® na|£ol33s giesfee sfrajs tunike
10IS lf51' ■
liliiii
poleg frančiškanskega mostu, ievo, tretja Ijiša ob vodi.
«w ra	n od	r
Največja In edina zaloga vseh sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino?''
■
m stroig!«
''MU
tmr—
V zalogi Igle, olje ter deli za razne sisteme.
Doslavitev strojev takoj 1 Pouk v vezenju Ijrczpiaženl
mlad, vojaščine prost, zmožen obeh dež. jezikov, vešč me5ano stroko, želi premestit, svoje službovanje, bodisi v mesto, ali na deželo. Naslov pove uprava tega lista pod ./VojaSčino prost,"
št. 2553.
Naročila na pristna
" A
sprejema stara in strogo zanesljiva tvrd'"<i Sosžp KusSr^ainn, trgovec in posestnik v KrShEvasi-prl ffPsrožBcah.
Sfsrsiros rR
s sesals^aSi.
'J3
'£ o tj! » ®
iamoimie
vseh vrst za urade, društva, trccvce itd.
lita Ceme
^raver ia iailelovateij kavčuk - štaTibilijev
Ljublfana, Dvorna trg št. 2. |
F. ill (pni ?»] UeNim. Slin m ši. 28
MožtUa iu conska dvokolesa se s staro pnevmatiko, šivalni in pisalni stroj:, ijr.-.moioul, e'ek. {rlotie žepno svetilke - Wa>o?jxe batetijo. Posebno nizke cene za preprodajalce. 1775
Mehanična delavnica na Slarem trgu 11
ra
ftBBIMMfc V lil IIP
Ti lili lili llliliip
da se brez prnnja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se v vsaki trgovini. Glavna zaloga pri tvrdki
MAIbm Hočevar
v Ljnbljfia], Sv. Petra cesta 30.
Istotam dobivate krtače za ribanje.
1917
m

p
m m	mm
PB*33©U5'sSRi i^deleft, psjfsssll © p^aM msslsia fursilja
m. Mfsfer, Dasial IL. FmMmifA 21.
2457 (3)
rsizpošiSf«
Stetijasa ^©ifiie 9r
poSUIalve velikostih, prlporola kaHoisaiJ
im* Umi

tmcnamaom 3w.ara»a«war Krmen
"i- :.-j3r.-jaeg:-tfrt-rj: v ■lacrjtaas^aa
li m
kupi vsako množino franko vagon
zmožen slovenskega in nemškega ježika se sprejme takoj pri fotografičnem zavodu F. GriABl_/rZ, nasl. Miilierja, Ljublinna. Miklošičeva cesta 0.	-.'o&O
DjllllljdlKl
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
136

Stenski koledar za L1918
Poštni zavoj 38 kosov K 55 30 proti vpo-_ slatvi zneska. Le razproda talcem. — Č3j LEO V0HRY2EK, tovarna žepnih svet lit gj Kraij. vinogradi 17.
prikladen posebno za pisarne izide koncem oktobra v
o

tmmim
ges. Kdor trgovcev reTIektira na nad 100 izvodov, natis-r nemo na željo njegovo tvrdko kot založnika.
ILIRSKA BANKA V
SELENBURGOVA ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJRUl ANTNEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPT1RA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOCl RAČUN PO DOGOVORU.
fpatameiife1! ženske
I m n^nvin rt notrarlhn pnna 1/iiniiin
cerkveno orodie, co otne cerkvene
■ —.....--■ oprave ita.	■ ■ ■
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
Konlak
Iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkofah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za oiiranitcv življenja. Razpošilja 12 tet starega 4 polliterske steklenice f ran.i o po pošti za 60 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, Francovo žganje, 4 polliterske steislenice za 48 kron. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči bnrgnndec po K 4*60 liter.
Benedikt Hertl,
graščak, grad Goliče, Konjice, Stajer.
mešane, z navedbo cene, kupuje M. Reinisch, Praga — Vinolirady,
Čelakovskeho 330.
• v •
in sicer ena na Bohinj. Beli št. 43, h kateri spada hlev, vrt in gozd, z občinskimi pravicami, tri minute od postaje, druga pa na Boh. Bistrici, enonad-stropna z več sobami, s hlevom in tremi obokanimi kletmi, pet minut od postaje. Pojasnila daje poslovodja Kmetijskega društva v Srednji vasi v Boh.
Žepna ura
Jeklena ali ponlkljana
1 vrsta. . . .K
IL........20-
srebro, imit. . . „ 30-— x dvojn. plaSCem ., 40"— z varnost, steklom K 2—, radii K. tO'- vet Precizijske ure K »-, K - in I£ S»-.
Ura z zapestnico
z varnostnim steklom
velika oblika . . K 2»— 11. vrsta . . . . „ 24 —
mala oblika.....3)--
1L vrsta . . . . „ «)•-z varnost, steklom l\ 2-—,
radii K 10 — več. Precuij. tre z zapestnico K tir—, K 60 - in K 80--.
PoSilja sc z Dunaja proti vposlatvi zneska polej K 1"60 za poštnino iudi na bojiSte.
Dunaj,
M#IX BOHtiEL
IV. Margarethenstrasse 27/32.
Tovarniški cenik proti vponlatvi K 1-—. Dlnatno žepna svetilka K 24'- ln 30-—.
Nabirajte' zeMšeaŽ
Dobava v ok obru.
Bratje Kunz
Dnnaj XIX. PoUornygasse	7 plačajo za dobro posušene
fagodove liste.........K 41-—
robidove ...........K 2-—
malinove ...........K 2*
češnje-ve „ .........K 1-50
višn.eve ...........K 1-50
grozdfičeve liste.......K ?.•—
ngresove .........K 2- —
tresli Hine .. .......K <*•—
trpotčeve „ .......K 2-—
dresnieve .........K 2- •
lipove	„ .......K 1-20
dete j, ne (medene) Blsle ....	K 2--
poprove mele ........K 1'20
mater ne dušice...........K 3-—
češminievo Jistie.......K i'2U
šipek..............K 0-80
češminje................K 0-80
zi kilogram žetve 1917 Pripomoz te k potrebšč nam demovnei
C
o S
ID *
iS "3
o
o i_> CL
C/3
ca Z
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
BRATA EBERL
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
LJubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
s svojimi 185 cm dolgimi orjašk mi Lorelejsklmi lasmi, ki sem jih dobila po H mesečni ial>. pomude, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti tzpadnn u las, za njih rast iu ncgovauje, za ojačitev lasišča, prt moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravqi blesk in pomost iu jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti.
Lonček no 6, 10 in (5 kron.
n Po poŠti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ^ ali deuar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila.
W u ponedellefe, dtift 15* ©MieSsra K
K
Zaloga dunajskih modelov. Prevzema se tudi prekrojenje klobukov, sploh K vsa v to stroko spadajoča dela, katera se točno in hitro izvrše. Dela se K sprejemajo vsak teden in sicer vsak ponedeljek, torek in sredo.	K
K K
X %
K
l tm Hffl
2540
Rechnagel - maslen
n Postil'ni - SHastad It.
»HXXXX


UstairB©vSiere© B. "3893.
UsSait&vajene S. 1893.
regžstrovafffca zadruga z cmejj®n!m Jamstvo.
D@v©ijuje ciaraom posoISia proti poroštvu, zabavi 2ivijenjtakih poBic,
zasrsareabi sm službene pr©Iemke>
Vračajo se posojila v 7>/2, 13 ali 22>/j letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor 2eli posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani,
Kqn?resni Ifg 2*. 1», ki daje vsa potrebna pojasnita.
Sadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4'4°/0.
DruStvano lastno gsreinoačsnje znaša ikesicem leta 1915 51&.548-48 kron. D:!ei,.ikov je b6,o koncem Beta 1915 1024 s 13.613 deleži, ki reprezentu.ejo jamstvene glavnice za 6,9&$.85.tt kron.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Vloge v »Ljudski posoiitnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
Bezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hraninih vlog Je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
... brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
t
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.