•o :jamram<, da se s pokojnino ne da preživeti, to tako vemo. Zame je huje to, ker ni neke svetlobe, ker ni več nekega upanja. Ko se oziram naokrog, vidim obup: mladi nimajo možnosti, ne vedo, kaj bi delali, še manj, kaj bi spoštovali. Za starejše je podobno, mnogi so izgubili delo in nimajo kam. Pa vse te afere! Ko je šel Vegrad >narazen<, se je zaradi tega in vsega, kar se je kasneje slišalo, tudi meni dobesedno podrl svet.« Še vedno solidarni Ne samo našemu sogovorniku, zlom Vegrada je bil, kot se je že izrazila ministrica za gospodarstvo Darja Radič, »učna ura za Slovenijo«. Tudi za šaleške občine. Pri tem so ostali brezpravni delavci, ki niso imeli denarja za hrano. Njihove pravice so bile v začetnih mesecih nekje daleč, tudi danes so še ne povsem udejanjene, osnovno človeško dostojanstvo je pozabljeno. In za katere se, kljub lepim besedam, praktično ni nihče zmenil. »Pomagali smo, kolikor smo lahko,« je kot slavnostni govornik nizal velenj ski župan Bojan Kontič. V Velenju se je izkazalo, da je še mnogo solidarnih in da je še kar nekaj ljudi, ki so pripravljeni pomagati. »Vsi politiki na državni ravni bi morali poskrbeti za jasno pozitivno sporočilo. Zgolj metanje polen pod noge, zgolj nasprotovanje določnim reformam, brez ponujenih rešitev, ne bo dovolj,« se Kontič ni mogel izogniti stanju v državi. »Na srečo nas ni doletelo hujše. Plače imamo, >šiht< tudi, zato sem dala kak evro. Veste, tako so se mi smilili,« je omenila gospa s pohodniškimi palicami. Prav iz doline je prišla peš. Kot vsako leto. »Lahko smo socialni in čuteči, dokler delamo in imamo svoj denar. Zato razumem te naše politike, ki se ženejo za blok 6 in hitro cesto. Boljša in zanesljiva delovna mesta so tudi v našem okolju nujna,« je njeno razmišljanje dopolnil mož. Solidarnost Šaleške doline je očitno v resnici zrasla v rudniških rovih, se preselila na površje in postala sestavni del razmišljanja vseh, ki zmorejo. Lanska kriza je po podatkih velenjskega zavoda za zaposlovanje najmanj prizadela zaposlene v zgornjesavinj-skem gospodarstvu (tam so se veliki, od Elkroja do Glina, zlomili že pred leti), a tudi za Šaleško dolino velja, da jo je, razen seveda učne ure Vegrada, po »puntu« v Gorenju, ki so ga uspeli umiriti, dokaj dobro odnesla. Kar se tiče osnovnih delavskih pravic po Sloveniji, pa se, vsaj tako so pripovedovali sogovorniki, dogaja še nekaj drugega: varnost in zdravje zaposlenih ostajata nekje v ozadju. To je pač strošek. »Kar nekaj je lastnikov, ki so prepričani, da je delo strošek, ki se ga otepajo. Manj denarja za delavce je seveda več za njih.« En lep dan Ker vemo, da če gledamo črno, vidimo črno, smo v sončnem nedeljskem dnevu skušali gledati nekoliko ve-dreje. Končno je Graška gora čas za počitek, sprostitev, za dobro voljo in druženje. Po dopoldanskem programu se namreč popoldne zavrti v trim pohodu ter različnih družabnih igrah. »Prvi maj je en tak lep dan. Vsi ti nageljni, pa ljudje, ki ti dajo roko ne glede na stan. Vse srečaš tu, od planincev, tabornikov preko godbenikov do borcev,« je sede v travi omenila gospa, ki je k sebi stiskala štirinožnega prijatelja. Tudi godbenike pihalnega orkestra velenjskega premogovnika in pevce Moškega pevskega zbora Kajuh Velenje je bila ena sama dobra volja. Za njih se je naporen dan počasi iztekal, še nekaj uric prostega dne pa so preživeli med prijatelji. Nekateri so v pozdrav dežnim kapljam zaplesali, spet drugi so se po golažu odpravili na potep po okoliških gričih in nato počasi proti domu. V upanju, da bi se z delavci pogosteje kot v zgodbah, ki jih vsak dan piše gospodarska kriza, srečevali v prazničnem duhu Graške gore, smo zapuščali goro jurišev. Po poti se je bilo treba večkrat izogniti po-hodnikom, ki so tudi v popoldanskih urah še vedno z vseh koncev prihajali na druženje. Na svojo Goro. URŠKA SELIŠNIK Foto: TimE »Vse je vsa leta isto,« se je glasila ena od pripomb. Tudi polaganje spomladanskega cvetja k spomeniku Nošenje ranjencev je del tradicionalnega dogajanja. IN NA CELJSKI KOCI NOVI TEDNIK Bili smo vse. Smo nič. Bodimo spet vse. Duh 1. maja je izgubljen, a delavci ga še iščejo - En dan brez političnih razprtij - Na Celjsko kočo kljub dežju številni pohodniki O prvem maju skorajda ne znam pisati, ne da bi me zagrabila nostalgija. A bom vendarle poskusila, saj današnja prvomajska zborovanja nimajo kaj dosti skupnega z nekdanjimi. Nedelja na Celjski koči kot vsaka druga; kolone pločevine v dolini, ljudje pa večinoma zalepljeni na ležalnike ali preganjajoč svoj podmladek okoli bobkart steze. Splošen vtis? Ljudje nočejo več govoriti ne o svojem položaju, še manj o politiki. Niti slišati nočejo o tem. To pomeni, da je že zelo hudo. Da so že »izpraznili ventile«, a se ni nič spremenilo. Temu pravim zatišje pred nevihto in precej prepričana sem, da se ne motim. Zatišje pred nevihto je vladalo tudi ob vožnji (ja, lenuha sva se peljala) na Celjsko kočo, saj se je Celje, ki se je razprostiralo pod nama, kopalo v soncu. »Prvi maj je nevaren praznik ...« so doneli iz zvočnikov Lu- blanski psi. Z Andražem sva bila nenavadno molčeča, a ne zato, ker sva šele nekaj ur pred tem prispela z obhoda kresovanj. Šlo je bolj za to, da so prazniki, ki so človeku še posebej pri srcu. Dobro se še spominjam prvomajskih praznovanj iz svojega otroštva. Veselje in brezskrbnost odraslih sta bila nalezljiva. Golaž bolj okusen kot najboljši »roa-stbeaf« in kokakola simbol, da morda res živimo v socializmu, a to ne pomeni, da smo za karkoli prikrajšani. Namesto govora referendumska agitacija Dobro, pustimo nostalgijo ob strani. Prvo, kar me je tokrat zmotilo na prvomajskem zborovanju (in seznam je dolg), je bila popolna odstotnost kakršnekoli simbolike, ki bi spominjala na delavski boj, na vrednote delavstva. Nobenih rdečih nageljnov, izjema je bila rdeča kapa zveze sindikatov na glavi možakarja, ki je ob meni čakal na tradicionalni sindikalni nagovor. Malce je potarnal o slabem socialnem stanju starejših in se v pogovoru precej razvnel. »Kar zapišite, kar vam bom povedal! Vesel sem, da obstajajo v današnjih časih ljudje, kot je Semolič (Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, op. p.), ki se borijo za pravice delavcev.« To me je »razkačilo« do te mere, da sem mu pojasnila, kaj si mislim o aktivnostih in interesih ter plačah in vlogi sindikalistov v današnji družbi, zato sva govor izvršnega sekretarja zveze sindikatov Pavla Vrhovca dočakala nekoliko sprta. Po taktih znamenite Inter-nacionale je ta prebral pričakovane mantre o tem, da zdaj delavci živimo čase, ki nam dokazujejo, v kakšnem svetu nočemo živeti. Okrcal je državo, ki je v začetku krize obljubila hitre rešitve, zdaj pa počne le to, da var- UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER VI VPRAŠATE MI NAJDEMO ODGOVOR Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com! Načelnik UE Celje Damjan Vrečko Zunanjo teraso (5m x 4m) bi rad zasteklil. Ali potrebujem za to gradbeno dovoljenje? Da. Zastekljena terasa lahko predstavlja zimski vrt, kije po uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost uvrščen med nezahtevne objekte, če je to enoetažen, pritličen, s steklom pokrit prostor, z bruto površino največ 30 m2 In višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom. V navedenem primeru izda upravni organ gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vlogi pa ni treba prilagati projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če pa terasa predstavlja pohodno površino nad obstoječim prostorom, se pravi, da gre za nadzidavo obstoječega objekta oziroma prostora (npr. garaže), gre v takšnem primeru za manj zahteven objekt, za katerega se Izda gradbeno dovoljenje na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. V obeh primerih je predhodno treba na pristojni občini preveriti, če je takšna gradnja v skladu s prostorskim izvedbenim aktom. Starša, ki sta lastnika nepremičnine, živita v tujini, v Sloveniji pa imata prijavljeno začasno prebivališče. Ali lahko kot njun sin na tej nepremičnini zgradim hišo? Je za ta moj namen dovolj pooblastilo, s katerim sta mi dala nalog za urejanje in skrb zadevne nepremičnine? Če sta starša lastnika nepremičnine (zemljišča) in je predvidena gradnja v skladu s prostorskim izvedbenim aktom, lahko upravni organ izda gradbeno dovoljenje za gradnjo hiše na njuni imeni, z njunim pooblastilom pa lahko zadevo urejate vi. Če pa želite, da je gradbeno dovoljenje Izdano na vaše ime, morate na tej nepremičnini (npr. z darilno pogodbo) najprej pridobiti lastninsko pravico. Kdo lahko predlaga razlastitev za gradnjo pločnika ob državni ali regionalni cesti? Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni ter kolikšni so stroški pred upravnim organom? Regionalne ceste I., II. in III. reda so javne ceste in po Zakonu o javnih cestah (Ur. I. RS, št. 29/1997... 69/2008; v nadaljevanju ZJC, člen 14) sodijo med državne ceste. Cestišče, kamor sodi tudi pločnik, pa je del javne ceste. Razlastitev za namen ureditve pločnika na regionalni cesti predlaga država . 30. člen ZJC določa, da se zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo državne ceste lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču ali drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine. Vodenje upravnega postopka razlastitve nepremičnine je stvarno pristojna upravna enota, krajevna pristojnost pa se določa po legi nepremičnine oziroma zemljišča, ki se razlašča. Postopek razlastitve se vodi po določbah Zakona o urejanju prostora (Ur. I. RS, št. 110/02; v nadaljevanju ZUreP-1), v prehodnih in končnih določbah ZJC pa so določene izjeme glede na zadeve, ki jih ureja ZUreP-1, pri čemer so določeni postopki poenostavljeni. Tako na primer za vložitev zahteve za razlastitev zadostujeta samo seznam nepremičnin, predlaganih za razlastitev z njihovimi podatki iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in zemljiške knjige, ter izkazana ponudba za nakup nepremičnine, Iz katere mora izhajati, da v mesecu od prejema ponudbe lastnik zemljišča ni pristopil k podpisu pogodbe, s katero bi nepremičnino, potrebno za gradnjo, prodal. Država je po 1. tč. 23. čl. Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravnih taks, zato upravnih taks v postopku razlastitve za opisan primer ni, pred uvedbo postopka razlastitve pa nastanejo stroški zaradi cenitve zemljišča, potrebne odmere in parcelacije ter priprave pogodbe za nakup zemljišča. Višina teh stroškov je odvisna od posameznega primera, zato ocene teh stroškov, ki nastanejo pred uvedbo postopka razlastitve, ne moremo podati. Praznik in prost dan je treba izkoristiti. Če ga združimo še z rekreacijo, toliko bolje. UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER čuje in zateguje pas na račun najšibkejših, in to so delavci. Potem pa je storil natanko tisto, kar sem pričakovala in kar sem zvezi sindikatov, ki je po Celjskem razpršila svoje govornike, zamerila. Sledila je namreč sedemmi-nutna agitacija zoper pokojninsko reformo s tipičnimi vložki, češ, kako hoče država do konca izmučiti že tako zgarane delavce. Ljudje so govor, ne najbolj iz srca povedan, večinoma ignorirali, le nekaj ljudi je resignirano zaploskalo. »To je bila napaka, da so dali čisto neznanega govorca,« sta pametovala možakarja ob klopi, ki sta jo prijazno delila z menoj. »Saj imamo v Celju nekaj podjetij z močnim sindikatom, zakaj ne bi kakšen naš človek danes spregovoril,« je nadaljeval prvi. »Veš, kaj, jaz pa bi najraje videl, da bi govoril kdo od tistih, o katerih se govori. Delavec, zgaran po 30 letih delovne dobe, ki bi povedal, kako je preživeti z minimalno plačo. Delavec, ki je po 30 letih v podjetju dobil odpoved,« mu je odvrnil drugi in si prislužil moje silovito odobravanje. Golaž za »sindikalnih« pet evrov? Dan se je prevesil v tisti čas, ko Andraž ponavadi začne kazati svoj prazen želodec, zato sva se odločila pogledati v lonce. »Častim,« sem se hrabro izprsila, potem pa si v hipu premislila, saj je tista »šefla« golaža stala 5 evrov, porcija »nacionalne dobrote« čevapčičev pa 6 evrov. Bila sem vsa iz sebe! Kaj takega! Pretiravam? Takoj sem poklicala kolegico Urško na Graško goro. »Golaž stane 2 evra,« me je razsvetlila in ob spominu na čase, ko je bil golaž zastonj, pa še menažko Ema si dobil za povrh, sem bila res poparjena. Številni starši, ki si seveda to lahko privoščijo, so otroke odpeljali na prvomajske počitnice kam na toplo, v terme, na spomladansko smuko. In kaj naj si misli potem oče, ki je rekel, si bomo pa vsaj za 1. maja privoščili in ne bomo kuhali doma ... Seštejte štiri porcije golaža, dve pivi za očeta, sladoled za otroke ... Ni računice za družino s podpovprečnimi dohodki, vam povem! In še to - marsikje golaž subvencionira kakšno podjetje in da se v Celju ni našlo eno, ki bi založilo za eno kravo. Ne vem, no. Andraž me je, da bi malce razkadila jezico, zvlekel na Pečovniško kočo, za katero ve, da mi je še posebej ljuba. Ker je dobesedno koča v pravem pomenu besede in kjer požirek borovničevca med odlično razpoloženimi planinci še posebej tekne. In potem je zajokalo še nebo Komaj sva prihlačala do Pečovniške koče, že je za-grmelo, nato pa se ulilo kot iz škafa. Fino, da sem nekaj minut prej poslušalce Radia Celje prepričevala, kako krasno vreme jih čaka in naj se nam vendarle pridružijo, sem pomislila. Najprej je kazalo, da bo le kratka ploha, a se je kmalu izkazalo, da dež zlepa ne bo jenjal. »To so pa kapitalisti >zrihtali<,« se je pošalil eden od planincev. Z Andražem nisva imela druge izbire, kot da se »razkomotiva« in čakava. »Čakamo na lepša >vremena<,« je s posrečenim dovtipom v jeziku naših nekdanjih južnih bratov povedal šaljivec. H koči so ves čas kapljali novi in novi do kože premočeni poho-dniki. V majhni kočici se je našel prostor za vse, nekaj se nas je še stiskalo pod dvema dežnikoma. Naenkrat je zavladalo res prije- tno in složno vzdušje, prav nič žal nam ni bilo, da smo za kakšno urico obtičali skupaj. Nobenih razprav o politiki in strankarskih razprtijah. Nobenega obu-pavanja in vzdihovanja nad težkimi časi. Prvi maj je v tistem hipu zame dobil nov pomen. Dan, ko človek pozabi na vse in pošlje skrbi k vragu. Sindikalni govori nimajo več svojega nekdanjega pomena. Golaž je dobil tržno ceno. Sposobnost imeti se preprosto >fajn< ne glede na vse, je tisto, kar dandanes šteje. Vesela sem, da sem to našla v zavetju Pečovniške koče. »Veš, nisem pesimist. Nikakor ne. Ker zaupam v ljudi. Trenutno z vso silo padamo proti dnu. Ko bomo treščili na dno, bo bolelo in bo hudo. Potem se bo začelo na novo. Ljudje se bodo pobrali in poiskali nov smisel. Moč bodo našli v sebi in sprevideli, da zmorejo sami. Brez politikov. Brez sindikalistov,« mi je pred kratkim v razmišljanju o praznikih povedal nekdanji dolgoletni ravnatelj I. gimnazije v Celju ter nekoč aktiven politik Jože Zupančič. Njegovih besed sem se spomnila ob vožnji v dolini. In se počutila odlično, čeprav mokra kot miš. »Ta svet krivičnosti razbijmo, do tal naj boj ga naš podre. Nato svoj novi svet zgradimo, bili smo nič, bodimo vse,« sem si prepevala. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Gotovo so bili časi, ko smo 1. maja z bolj lahkim srcem slavili delavske vrednote. Časi so se spremenili, a praznik je ostal. NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 5 SPODBUDNE ZGODBE Izbral je življenje med rožami Čeprav je Mirko Krašovec že natančno pred desetletjem predal vrtni center v Arclinu sinu Simonu, ne mine dan, da se ne bi vsaj malo »oglasil« med rožami - Za vrtnarje nič kaj prijazni časi Hitro se vam lahko zgodi, da boste Vrtnarstvo Krašovec s cvetličarno Piramida ob regionalni cesti med Celjem in Vojnikom »zgrešili«, če boste v Arclinu preveč zagreto opazovali lepo ocve-tličeno okolico vrtnarije. A pogled na z rožami zasajeno okolico in tudi nekaj prodajnih polic pred vhodom je le za prvi vtis obiskovalcu, ki ga prava poplava barv sezonskega cvetja ter pestrost različnih sadik šele čakata. Več tega je seveda v notranjosti, že v sami cvetličarni, zlasti pa v rastlinjakih. In teh je pri Krašovčevih tudi več, kot se zdi na prvi pogled. Ob glavnem in še enem le malo manjšem pri cvetličarni, kjer sta našli prostor sejalnica in prodaja, torej prva in zadnja faza njihovega dela, je le streljaj stran, na drugi strani ceste, pravzaprav glavna »proizvodnja«. Pri Krašovčevih gojijo tako rože in okrasno rastlinje na eni strani kot sadike zelenjave na drugi, celo vinsko trto smo zagledali v kotu enega od plastenjakov. »To je pa moja ljubezen,« nas je do trt popeljal Mirko, sicer tudi predsednik vojniškega društva vinogradnikov in vinarjev ter član župnijskega sveta, ki zgledno skrbi Mirko Krašovec je med rožami tudi po upokojitvi vsak dan. za okolico farne cerkve, na njegovo pobudo pa so obnovili tudi kapelico v Višnji vasi in še štiri ob poti do cerkve Device Marije v Vojniku. Lepo dopolnjujejo z uporabnim Če se h Krašovčevim odpravite po nakupih, ne bo odveč nasvet, da si sestavite nakupovalni listič. Le tako boste domov res pripeljali tisto, kar potrebujete, kakšna dodatna roža ali morda zdaj tako aktualna dišavnica pa vam bo le v veselje. In ne v jezo, ker so vas dobro založene prodajne police zapeljale v čisto drugo smer. Izbirate lahko med enoletnicami, trajnicami, dvoletnicami, rastlinami za zasajeva-nje skalnjakov in škarpnikov, balkonskimi in strukturnimi rastlinami, rastlinjem za zu- nanje zasaditve, okrasnimi travami, sadikami okrasnih rastlin ter za piko na i še rezanim cvetjem. Paleto lepega pa v vrtnariji dopolnjujejo z uporabnim, če lahko tako označimo sadike zelenjave in zelišč. Te dni, ko so dela na vrtovih v polnem razmahu, je po njih ogromno povpraševanja. Ekipa Simona Krašovca, v kateri so štirje redno zaposleni, kolikor lahko, pomaga tudi Mirko s soprogo, tako na dopust ali kakšne podaljšane praznične dni niti pomisliti ne more. »Precej nam delo olajša oprema v vrtnariji, saj je tako veliko opravil avtomatiziranih. A z zaposlenimi smo tudi sicer dogovorjeni, da gredo na dopust v času >mrtve< sezone, razen desetih dni, ki jih koristijo po svoji izbiri. Saj veste, morje kliče poleti,« pripoveduje Mirko med sprehodom po rastlinjakih. »Proizvodni cikel pri nas traja približno 25 do 30 dni,« nam kaže platoje, v katerih je videti le zemljo, a Mirko pove, da je seveda v njih seme, ki še ni vzklilo. Malo naprej iz zemlje že lezejo drobne zelene rastlinice - na prvi pogled vse enake. »Tudi izkušeno oko lahko v tej fazi rasti kaj pomeša,« prizanesljivo tolaži Mirko. In tako - v povprečju traja vsaka faza kakšen teden - se sejančki razvijejo v sadike, godne za prodajo, in potem sledi zasaditev na domače gredice oziroma vrtove. Bolj graditelj kot vrtnar »Če se zdaj spomnim, sem prve znake, kaj bi v življenju rad počel, kazal že pri petih, šestih letih na domačem vrtu. Po osnovni šoli sem sicer šel v trgovsko šolo, a se že po prvem letniku prešolal. V Medlogu sem po končanem šolanju ostal v vrtnariji še dve leti, nato sem osem let kot vrtnar skrbel za urejanje okolice Psihiatrične bolnišnice Vojnik,« pripoveduje Mirko, ki je s soprogo našel svoje življenjske sanje nedaleč stran. »Kupila sva travnik v Arclinu in vzporedno je rasla družinska hiša in vrtnarija,« se spominja skromnih začetkov v letu 1970, ko je šel na svoje. Začela sta z enim rastlinjakom, malo sta si pomagala s prekrivanjem zemlje z zaščitno folijo, posel pa je kar sam narekoval tempo širitve - »Če dobro pomislim, sem bil bolj graditelj kot vrtnar.« - do zdajšnjih 4.500 kvadratnih metrov pokritih površin. »A zadnja leta je v vrtnarstvu spet hudo. Cen že nekaj časa nismo dvignili, čeprav se vse naše vhodne surovine neprestano dražijo,« pravi in doda, da je tu še konkurenca. Ostra, celo nelojalna. Če še razume logiko velikih nakupovalnih centrov, ki imajo ponudbo iz zahodnoevropskih specializiranih vrtnarskih centrov, ga kot vrtnarja po duši najbolj prizadene to, da so na trgu tudi nekakovostne sadike. »Takšne nam zbijajo ceno, pa še kupci na koncu ne morejo biti zadovoljni. Slaba luč pa pade na vse vrtnarje,« pribije. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Zdravilišče Rogaška s težavo Očitno je družba Zdravilišče Rogaška v večjih težavah, kot so opozarjali. Iz revizorjevega opozorila je namreč razvidno, da je nepokrita izguba zadnji dan lanskega leta dosegala skoraj 1,6 milijona evrov in presegla višino osnovnega kapitala družbe. Dokapitalizacija ni bila izglasovana, vse te okoliščine pa po mnenju revizorja nakazujejo pomembno negotovost, zaradi katere obstaja dvom o nadaljnjem delovanju družbe. Vseeno je uprava v poročilu o lanskem delu, ki je objavljeno na spletnih straneh Ljubljanske borze, v Zdravilišču Rogaška napovedala več naložb. Med drugim naj bi v sodelovanju z občino sredi maja odprli obnovljen centralni park. Sicer načrtujejo, da bodo letos prodali deleže tako v Vinu Janina kot Naravnem zdravilišču Topolšica. Kot navaja uprava, si želi ohraniti obstoječe delo in najti dodatne rešitve poslovanja. Zaradi ne-izglasovane dokapitalizacije pripravlja program sanacije družbe, ki naj bi ga nadzorni svet obravnaval maja. V lasti zdravilišča je tudi umetniška zbirka, za katero je ministrstvo za kulturo podpisalo tudi pismo o nameri odkupa. Zbirko naj bi odprodali prihodnje leto, ko naj bi Občina Rogaška Slatina dokončala gradnjo kulturno-turističnega središča, kjer bo predstavljena grafična zbirka v celoti. V Zdravilišču Rogaška resno računajo na prodajo zbirke, saj bi se tako finančni položaj družbe bistveno izboljšal. US Novi grozi stečaj Po številnih opozorilih prisilnega upravitelja Leona Benigerja Tošiča, češ, da prisilna poravnava celjskega podjetja SGP Nova ne bo uspela, je sodišče za 18. maj razpisalo narok za obravnavo ugovora proti vodenju »prisilke«. Ugovor je prisilni upravitelj celjskega podjetja, ki je v lasti Stanka Božičnika, napovedal že pred časom, to pa pomeni, da predlaga stečaj. Kot je opozarjal prisilni upravitelj Beniger Tošič, dolžnik ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti iz rednega poslovanja, zamuja pri izplačilu plač približno sto zaposlenim, a še te izplačuje brez davkov in prispevkov. Podjetje tudi ne poravnava davkov in bančnih obresti, obenem pa je samo marca ustvarilo skoraj pol milijona evrov izgube, saj mu v času prisilne poravnave ni uspelo dobiti niti enega večjega posla. Da prisilna poravnava ne vodi v pravo smer ter da se možnosti za poplačilo iz dneva v dan poslabšujejo, je opozarjal Beniger Tošič in zaradi tega vložil ugovor zoper vodenje prisilne poravnave. US KREDITI ZA OSEBNO POTROŠNJO S kreditom za osebno potrošnjo boste hitreje uresničili svoje želje po brezskrbnih počitnicah. Prepričajte se o ugodni ponudbi v najbližji poslovalnici Banke Celje. Več na www.banka-celje.si 6 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Pivovarna: rešitve niso črno-bele Predsednik nadzornega sveta Skupine Pivovarna Laško dr. Vladimir Malenkovic o odločitvah, ki bodo krojile usodo laških pivovarjev Dr. Vladimir Malenkovic: »Zgodovina je zgodovina. Vemo, kaj se je dogajalo v pivovarni, zdaj pa je čas, da staknemo glave za rešitev skupine. In čeprav bo verjetno sanacija trajala več let, sem prepričan, da ni razloga, da ne bi bila pivovarna v prihodnjih letih spet v velik ponos ne le celjski regiji, temveč celi Sloveniji.« Pivovarna Laško. Njeno preživetje. Prodaja Merca-torjevega deleža. Zapleti, zgodbe, obrati - zaenkrat še brez razpleta. Veliko bo odvisno od dogajanja v juniju, napovedane skupščine pivovarne ter roka za poplačilo 200-milijonskega kredita. A tudi od dogajanja v tem tednu, ko naj bi bila dokončno znana usoda Mercatorjevega deleža. O marsičem bodo odločali nadzorniki, ki jih po novem vodi dr. Vladimir Malenkovic, nekdanji direktor ene od premogovnikovih družb, zdaj zaposlen v Holdingu slovenske elektrarne. Po burnem dogajanju, ko so se vrstili odstopi članov nadzornega sveta Pivovarne Laško, je zdaj stanje nekoliko bolj stabilno. »Od zadnjih sprememb je NS v tem trenutku v polovični sestavi, in sicer sta imenovana dva predstavnika kapitala in eden predstavnik zaposlenih. To seveda ni optimalno, je pa rešitev, ki omogoča normalno delovanje NS. Srečna okoliščina je, da položaj ne bo trajal dolgo. Junija, na redni skupščini, bo verjetno prišlo do formiranja popolnega NS, kar bo zagotovo i\u 1825 Dr. Vladimir Malenkovic olajšalo delo« načrtuje dr. Malenkovic. Kljub temu so pred nadzorniki izjemno pomembne odločitve. Se strinjam. Kot veste, smo se že prejšnji teden dvakrat sestali. V petek smo nadaljevali v torek prekinjeno sejo. Takrat smo pričakovali predlog uprave glede nadaljnjih korakov, tik pred sejo pa smo prejeli odločbo urada za varstvo konkurence, ki je omejil razpolaganje z delnicami Mercatorja. Ta popolnoma novi moment je botroval odločitvi o prekinitvi seje. Vmes so se seveda zgodile druge aktivnosti. S katerimi smo se seveda seznanili. Pomembno pa je poudariti, da je skupno stališče uprave in NS, da skupina pivovarna nadaljuje z aktivnostmi v smislu dezinvestiranja, torej »Laško oziroma širše celjsko območje je lahko kljub vsemu ponosno na skupino, v kateri je skoraj dva tisoč zaposlenih, letno pa ustvarja več kot 300 milijonov evrov prihodkov. Te številke jo uvrščajo med največje sisteme oziroma podjetja v Sloveniji, poleg tega pa razpolagamo z nekaterimi najbolj prepoznavnimi blagovnimi znamkami,« je poudaril dr. Malenkovic. z odprodajo določenih poslovno nepotrebnih sredstev oziroma deležev. V ta kontekst spada tudi odprodaja 23,34-odstotnega deleža v Mercatorju, v tem trenutku pa seveda ne prejudiciramo, katera odločitev je prava. Ko govorite o odločitvah: po eni strani gre za znano ponudbo Agrokorja z 221 evri na delnico, druga možnost pa je oblikovanje konzorcija, s katerim bi prodali večinski delež v Mercatorju. Na katero stran se nagiba nadzorni svet? Morate me razumeti, da je NS kolektivni organ in da sem sam samo predsednik. Z moje strani bi bilo nekorektno niti ne bi želel govoriti samo v svojem imenu, brez odločitve z večino glasov med ostalimi nadzorniki. Vsak nadzornik se dobro zaveda svoje odgovornosti. Zavedati se je treba, da odločitve niso enostavne, sploh ker ni črno-bele odločitve. Vsaka odločitev potegne oziroma prinese s seboj številne prednosti in določene slabosti. Vsak nadzornik si bo izoblikoval svoje mnenje ter sprejel odločitev, podprta V ■ I VI Ig Državni denar za širitev Hišnih aparatov Po sklepu vlade bo nazarsko podjetje BSH Hišni aparati prejelo skoraj 8 milijonov evrov finančne spodbude, in sicer za projekt Razširitev in diverzifikacija proizvodnje malih gospodinjskih aparatov. Kot so pojasnili v Nazarjah, so lani oddali vlogo za subvencijo na podlagi investicijskega plana do leta 2014. V Hišnih aparatih načrtujejo za 26 milijonov evrov naložb v nove aparate na področju priprave napitkov in razpršitev programa aparatov za pripravo hrane. K naložbam je treba prišteti še več kot 20 milijonov evrov, potrebnih za stroške razvoja, kar pa pa naj bi po izračunih prineslo za 50 milijonov evrov učinka na gospodarstvo v Sloveniji. Gre za nabavo pri domačih dobaviteljih, davke in storitve. S tem investicijskim planom bodo v Nazarjah precej razširili proizvodnjo ter seveda tudi razvojno področje. Hkrati še načrtujejo, da bodo še letos v Ljubljani odprli oddelek predrazvoja. Manj, vendar s plusom Skupina Cetis je poslovanje v lanskem letu zaključila s plusom. Ob slabih 31 milijonih evrov prihodkov je realizirala skoraj 180 tisoč evrov dobička pred obdavčitvijo. Matična družba Cetis pa je ob 22 milijonih evrov prihodkov realizirala za skoraj 400 tisoč evrov poslovnega izida pred obdavčitvijo. Manjši obseg prodaje v veliki meri pripisujejo neugodnim razmeram na trgu, ki so posledica svetovne gospodarske krize, del izpada prihodkov pa je posledica zamika pri realizaciji nekaterih pričakovanih poslov na območju afriških držav. Seveda so se v Cetisu prilagodili razmeram na trgu. Med drugim so izvajali aktivno politiko nabave materialov, zmanjšali so število zaposlenih in optimirali stroške storitev. Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih in večje fleksibilnosti so uvedli določene spremembe v organizaciji dela. Z njimi želijo izboljšati komunikacijo znotraj družbe, spodbuditi inovativnost in razvoj kadrov ter izboljšati odzivnost družbe na spremembe. US pa bo tista, ki bo prejela večino glasov. V javnosti je odmevala tudi sobotna odločba vrhovnega sodišča, ki je pritrdilo uradu za varstvo konkurence. Odločitev vrhovnega sodišča je jasna in jo bomo uprava pivovarne in nadzorniki spoštovali. Po svoje je to pomembna informacija, ki bo pripomogla, da pridemo do končne rešitve. Sestanek NS bo še v tem tednu, na njem se bomo seznanili z ostalimi podrobnostmi in pričakujem, da bomo v kratkem času prišli do dokončne rešitve, kako naprej. Do kdaj velja ponudba Agrokorja? Zadnje podaljšanje se bo izteklo v tem tednu. Imamo torej še nekaj dni časa za odločitev. Bo torej prihajajoči teden prelomen za pivovarno? Ne bi rekel, da je vse odvisno od dogajanja v tem tednu, čeprav zagotovo bodo določene pomembne aktivnosti. Vedeti je treba, da 30. junija zapade v poplačilo precejšen del kreditov, približno 200 milijonov evrov, kar je veliko breme za pivovarno. Čeprav vemo, da brez soglasja bank upnic ne bo šlo, računamo, da bo prišlo do reprograma kreditov. Vendar je zgodba bistveno bolj zapletena. Reprogram je nujen, ni pa zadosten pogoj. Je le prvi korak v številnih postopkih, ki jih je treba izpeljati. Tudi sama odprodaja deležev pivovarne je zahteva bank, ki so jo postavile kot nujen pogoj. Uprava torej z nadzorniki počne to, kar je nujno in kar zahtevajo banke. Reprogram je treba izpeljati, verjamem, da bomo naleteli na razumevanje. Vendar bo ob tem treba delati na številnih drugih aktivnostih. Prva stvar je nadaljevanje postopkov prodaje deležev v Delu in Večeru, poleg prodaje deleža v Mercatorju mogoče še kaj. Aktualno je vprašanje dokapitalizacije skupine v višini nad 50 milijonov evrov ... To so teme, ki bodo zagotovo predmet obravnave na junijski skupščini. Vemo, da je pivovarna v težkem položaju. Kako naprej? Cilji so jasno zapisani v strategiji Skupine Pivovarna Laško do leta 2014. Med drugim tudi ta, da se z različnimi aktivnostmi doseže občutno znižanje dolžniškega kapitala, in sicer za 150 milijonov evrov. To za pivovarno pomeni trikratni EBITDA (gre za poslovni izid pred obdavčitvijo). Takšen rezultat je sprejemljiv za skupino, njen razvoj in normalno delovanje. S tem bo prišlo do spremembe ročnosti odplačila kreditov, saj zdaj 70 odstotkov predstavljajo kratkoročni, ostalo pa so dolgoročni krediti. Cilj je ravno obratno razmerje. Zaradi vsega omenjenega nas tudi v nadaljevanju čaka veliko trdega dela in aktivnosti, ki so nujne in potrebne za stabilizacijo razmer v Skupini Pivovarna Laško. S kolegi v NS verjamem, da je to izvedljivo. Pivovarna je tako dobra skupina, dobro podjetje z znanimi blagovnimi znamkami, da se bo s sicer nujnimi ukrepi in sistematičnim trdim delom situacija zagotovo stabilizirala. Seveda pa pri tem delu potrebujemo razumevanje in pomoč. URŠKA SELIŠNIK FOTO, vir: www.finance.si Podvojena izbira! Energetsko učinkovitih PVC in ALU oken in vrat AJM! 2 eUskem« Prodajni salon AJM v Celeiaparku Aškerčeva 14 03 492 11 00 celje@ajm.si Podvojena izbira prinaša podvojene ugodnosti! Prejmite praktično darilo in sodelujte v nagradni igri! Prvim 200 obiskovalcem salona v Celeiaparku ali Levcu podarimo praktično darilo. Ob obisku pa sodelujte tudi v nagradni igri* in z malo sreče zadenite okna po meri v vrednosti 500 evrov. *več informacij o nagradni igri prejmete v salonih. Nagradna igra velja do 31.5.2011. Prodajni salon AJM v Levcu Levec 8 03 492 13 30 levec@ajm.si www.ajm.si t HODRAiTEVILKA («xnm> mm OKNA - VRATA - SENČILA NOVI TEDNIK KULTURA 7 Ko brskaš po lastnih vrtovih Na razstavi v Galeriji Nika Ignjatiča svoja dela razstavljajo celjski brezdomci V Galeriji Nika Ignjatiča v Gosposki ulici v Celju je na ogled razstava Notranji vrtovi. Svoja dela, ki so nastala v sodelovanju s slikarjem Matejem Čepinom, so javnosti pokazali brezdomci iz celjskega zavetišča. Cepin s celjskim zavetiščem kot mentor likovnih dejavnosti sodeluje že dlje časa. Že naslov razstave pove, da so v slikah celjski brezdomci iskali svoj notranji jaz. In se ob tem tudi zabavali. Treba pa je bilo veliko potrpežljivosti in pogovorov, pravi Matej Čepin. »Veliko sem se pogovarjal z vsemi stanovalci zavetišča. S svojimi razstavami sem pokazal, da sem slikar, zato so mi zaupali, ko sem jih začel spraševati, če jih to zanima.« Povsem spontano se je tako porodila zamisel, da bi naredili nekaj skupaj. »Kar dolgo je trajalo, da smo se dogovorili in tudi začeli delati. Delavnica, ki smo jo skupaj poimenovali Neimenovani vrtovi, je trajala približno pol leta. Počasi so začela nastajati takšna in drugačna dela. Času in videnju udeležencev primerno,« pove Cepin. A delavnica je eno. Je možnost. Je pot. Ni pa vse, kajti pri delu ni bilo nobene prisile, nobenih urnikov. »Ogromno so se poznali pogovori. Veliko sem delal s posamezniki, največ z dvema, v paru. Na nekaterih slikah je tudi nekaj mojega dela, kar smo na razstavi označili. Spet drugi so delali povsem samostojno. Prepustil sem jim, da so se odločali med slikarstvom, fotografijo, za katero sem jim posojal svoj aparat, in kolaži. Vse, kar je nastalo, smo skupaj premislili, se Nekateri od avtorjev so se z Matejem Čepinom (tretji z leve) v galeriji postavili tudi pred fotografski objektiv. pogovorili in izbrali dela za razstavo. Pri slikarstvu smo bili žal nekoliko omejeni pri materialu. Toda vsakdo si je izbral svoje barve. Nekaj materiala, ki ga sam uporabljam, sem prinesel sam in tudi to so uporabili. Določena dela sem kolažiral. Ko smo zamisel predebatirali, so jo sami nadgrajevali. Morda sem kje kaj dodal, če me je kdo prosil še za kakšen zaključek. Toda večina dela je njihovega. Ilija je, na primer, povsem sam ustvarjal. Milena Kofalt, ki je imela že samostojne razstave in v Ljutomeru dobila tudi nagrado, prav tako. Pri nekaterih pa sem malo pomagal,« opiše Cepin. Pri takšnem delu gre, seveda, za koristno izrabljanje časa, še bolj pa za druženje, za občutek, da delajo nekaj posebnega, na svoj način koristnega - ustvarjalnega. Ilijaš Jokič, večini Celjanov dobro znan kot Ilija, je po- vedal, da je »šel med umetnike« zato, ker ga je Cepin »nasral«. Pohvalil pa je svojo sliko in slike drugih. Vidno je bil ponosen na ustvarjanje. »Sliko sem delal kar z rokami. Barve sem razma-zal, pri tem pa sem imel v mislih neke koze, travnik. Bil sem tudi malo pod vplivom piva ...« prostodušno prizna in pove, da je zadovoljen. »A to ni moja prva slika. Prvo razstavo sem s svojo prvo sliko imel že v stranišču v zavetišču. Še zdaj je tam. Tudi upravnica jo je prišla pogledat in jo pohvalila.« Vsi v en glas povedo, da pravzaprav ne vedo, zakaj so sploh začeli delati z Matejem. Lepo jim je bilo in zanimivo. Presenetljivo dober pa je tudi rezultat. »Potegnilo me je, ker mi je to delo zelo všeč in ker me slikanje zelo veseli. Z Matejem je bilo lepo delati. Nas je ubogal. Štiri slike imam na razstavi. Zadovoljen sem in mislim, da ne bi na njih nič spreminjal. A še bom delal,« pravi Nikola Kneževič. Čeprav je pri veliko delih opazna »Čepinova roka«, dogovorjen poseg v sliko, pa ta izžarevajo neko močno in silovito, nerazložljivo energijo. Nikakor niso »packarije«, nastale naključno, iz dolgega časa in v alkoholni omami. Niso, seveda, še zrela umetniška dela, a povedo, če jim prisluhnete, zelo veliko. Seveda pri tej razstavi ne gre za kakšno veliko umetnost, a slike, ki so razstavljene in ki so nastale v avtorstvu ali so-avtorstvu kar dvanajstih celjskih brezdomcev, zaslužijo ogled in spoštovanje. Z rdečo nitjo, ki jih povezuje. Na vseh se namreč pojavlja vsaj obris hiške. Doma. Zavetišča, ki so ga sprejeli kot dom. In vrtička ob njem, ki ga tako kot dom skrbno negujejo in urejajo. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA S portreti služila petice Na Fakulteti za management Celje razstavlja Dolores Ponoš risbe s svinčnikom Na Fakulteti za management Celje je še do konca študijskega leta na ogled razstava umetniških del Dolores Ponoš, ki je študentka drugega letnika te fakultete. Ponoševo poznamo že vrsto let po njeni izvrstni in natančni risbi s svinčnikom. Res je treba njena dela pogledati od blizu, da vidiš, da to niso fotografije. Dolores Ponoš pravi, da je ta natančnost z vsakim letom zanjo bolj pomembna. »Ionesco je nekoč dejal, da je treba dobro poznati pravila, da jih lahko potem kršiš. Ko bom nekoč znala upodobiti portret tako, da bo enak kot fotografija, bom lahko začela kršiti pravila in mogoče prišla korak bliže svojemu velikemu idolu. To pa je Rembrandt, ki je zaslovel po portretih, na katerih je znal ob fizični podobi izpostaviti tudi osebnostne značilnosti portretiranca, razgaliti njegovo dušo.« Ob predstavitvi svojih razstavljenih del je govorila tudi Dolores Ponoš razstavlja svoje risbe v svinčniku v prostorih fakultete za management. o sebi. O tem, kako je že v osnovni šoli med dolgočasnimi urami matematike številke spreminjala v risbe, kako si je s prvimi res natančnimi risbami začela v šoli služiti pe-tice, pa o svojih sanjah, da bi študirala likovno umetnost. Želja se ji ni uresničila, a tega ne obžaluje, saj ve, da se bo še naprej samoizpolnjevala z risbami in nekoč v prihodnosti tudi s slikami. »Verjamem v lastno pot in lastno idejo, kreativnost, organizacijo. Tega sem se naučila tudi pri študiju menedžmenta,« pravi. V delo vloži veliko časa. Po pet do šest ur nastaja srednje veliko delo, po več dni pa večja dela. »A v to niso vštete vaje. Prav te jemljejo največ časa. Uspeh je vedno zgolj senca truda dela in energije, ki jo vložiš v risbo,« pravi. Ponoše-va v risbah ne išče zgolj fizične podobnosti. Veliko se posveča podrobnostim. »Oseba, ki ima na primer kriv nos, jemlje to kot negativno lastnost telesa. Zame je to pozitivna lastnost, saj osebo označi. Prav podrobnosti, ki označijo osebnost in njen karakter, najraje iščem. Verjamem, da so oči zrcalo duše, in največ poudarka dajem prav risanju oči, ki gledajo v gledalca in nekaj tudi izražajo,« pravi. Dolores Ponoš je svoja dela že večkrat razstavila, nazadnje v Celju v okviru odmevnega večmedijskega projekta mladih Social tabu. BRST Foto: GrupA Prešeren je lahko tudi »kul«!? Morda boste ob naslednjem stavku zavili z očmi in pomislili, ali je z menoj vse v redu. Ampak kljub temu trdim, da je branje Prešerna lahko tudi silno zabavna reč. Priznam, tudi sama sem njegovo poezijo do nedavnega dojemala smrtno resno in jo, če sem iskrena, bolj poredko vzela v roke. Dokler mi ni pred oči prišla prozna različica Krsta pri Savici avtorja Mateja Krajnca, ki je menda v »akademskih« krogih vzbudila precej zgražanja. Celjski pisatelj se je namreč razlage te mojstrske epske pesnitve lotil na drugačen, bolj zabaven in ve-drejši, a tudi razumljivejši način, kot to počnejo v šolah. S tem je želel Prešerna spet približati Slovencem in pokazati, da njegova poezija sploh ni tako »zatežena«, kot se morda zdi na prvi pogled. Se pa strinja, da je Prešeren zahteven in da ga je treba zato ljudem približati na pravi način. »Prešeren je postal samoumeven, nekakšna okostenela svetinja, ki ti jo priskutijo že v osnovni šoli, vemo, da je dober, ker tako vsi trdijo, ker je vsak odklon od te resnice takoj heretičen, tako v očeh literarne vede kot tudi v očeh javnosti. Prešeren je dober, ampak to morate odkriti sami,« bralcem polaga na dušo. Kranjčeva knjižica, ki jo je podnaslovil Priročnik za raz-diranje stihov, vam je lahko pri tem odkrivanju v veliko pomoč. V njej je Prešernov Krst pri Savici opremil z zabavnim in s poučnim uvodom, ki na razumljiv in duhovit način predstavi največjega slovenskega pesnika in njegovo delo, za nameček pa je dodal novo, zabavno različico Krsta, v katerem so junaki precej moderno narejeni, njihovo izražanje je dandana- šnje, predvsem pa so malce okarikirani in ne jemljejo se preveč resno. Bogomila (ali Milka, kot jo tudi imenuje) se tako na primer poljublja po francosko, Črtomiru pa grozi kariera samostojnega kulturnega delavca . Morda za utrinek odlomek iz knjige, ko Valjhun svojemu očetu Kajtimaru opisuje znamenito »mesarsko klanje« v Ajdovskem gradu: »>Oba sva se spomnila iste finte: opraviti zadevo ponoči. On je mislil, da bomo mi spali in je kanil ponoči potihoma priti nad nas iz gradu. Zaigrati na presenečenje, tako kot Indijanci v filmih, saj veš, no ...< >Vem! < je pokimal Kajtimar. >In? < / .../ >Vtem, ko so oni pricopcali ven, smo mi hoteli vpasti noter in ... vnel se je boj. Ne boj, mesarsko klanje! < >No, priznati je treba, da je fant imel jajca! < >In mozeg tudi! < je skrušeno priznal Valjhun. >Uštel se je samo v tem, ko je pomislil, da ga jaz nimam! < .« Ja, tudi tako se da brati Krst pri Savici. Upam, da vas bo različica Mateja Krajnca zabavala in če vas bo ob tem tudi pritegnila k ponovnemu branju izvirnika, potem bo Kranjčev namen dosežen, Prešeren pa rešen za vse večne čase. O AVTORJU Matej Krajnc je pesnik, pisatelj, kantavtor, prevajalec ... in strasten navdušenec nad jezikom. Objavljati je začel že pri sedmih letih, do danes se je v njegovi zbirki nabralo že več deset knjig poezije in proze. Glasbeni kritiki so ga že nekajkrat razglasili za kantavtorja leta, tisti, ki uspejo slediti njegovi ustvarjalnosti, ga visoko postavljajo tudi kot pesnika. BOJANA AVGUŠTINČIČ Popravek V skladu z Zakonom o medijih, ki opredeljuje tudi pravico do popravka objavljenega obvestila, na zahtevo podjetja Supra stan d.o.o objavljamo popravek na prispevek avtorice Mojce Knez z naslovom: Vlaga in plesen v stanovanjih, ki je bil objavljen v št. 18 Novega tednika, dne 4. 3. 2011 na strani 7. V prispevku je omenjena novinarka zapisala, navajamo:« Skoraj nov stanovanjski objekt na Dobrni predstavlja stanovalcem težave. Težave so predvsem s toplotnimi mostovi, to so mesta v zunanjem ovoju stavbe, kjer je toplotni upor manjši od toplotnega upora na sosednjih mestih. Podjetje za upravljanje s stanovanjskimi hišami Suprastan, ki je lastnik treh stanovanj, od najemnikov ni prejel nobenega obvestila o slabih razmerah ...«, konec navedka. »Vaše informacije v zvezi z upravljanjem objektov na tej lokaciji niso točne. Smo le upravniki treh stanovanj v lasti dveh lastnikov, vendar s strani najemnikov teh stanovanj nismo prejeli nobenega obvestila o slabih razmerah v navedenih stanovanjih.« Podjetju Supra stan d.o.o. se ob objavi njihovega pojasnila na strani 7 tudi opravičujemo za objavo netočne informacije v omenjenem prispevku. V izenačenem lokalnem derbiju - boljši Rudar Velenjski nogometaši prekinili niz porazov, celjski ostajajo v nevarnih vodah Tokrat sta bila junaka tekme Rajko Rotman (na fotografiji dviguje Mu-jakoviča) in Damjan Trifkovič, ki stoji za njim. Vseh pet tekem 30. kroga 1. slovenske nogometne lige je bilo odigranih v soboto. V velenjskem taboru so imeli pravzaprav le eno težavo, kajti še drugo tekmo kazni je moral odslužiti trener Robert Pevnik. Stal je za golom, pred tem pa na klop posadil vratarja Jahi-ča in svojega najbolj izkušenega varovanca, branilca Cipota. Na drugi strani je imel Damjan Romih na klopi poleg vratarja Finka le štiri igralce, kajti poleg poškodovanih Raduloviča, Kačičnika in Kapiča (ter Močiča) sta zaradi kartonov manjkala še Gobec in Močivnik. Štraus pa je še vedno suspendiran in vadi z mladinci. »Trifke, Trifke!« 51. lokalni obračun je bil veliko pomembnejši za CM Celje, ki se želi izogniti devetemu mestu in kvalifikacijam z drugouvrščenim drugoligašem. Po zaspanem začetku je Čadikovski odlično zaposlil Trifkoviča (izkazal se je vratar Mujčinovič), kasneje pa slednji Rotmana, ko je žogo pred golovo črto izbil Bakarič. Celjani so imeli precej sreče, nato pa smolo. Predložek Beršnja-ka je z glavo sprejel Firer, a vrat ni zadel. V 63. minuti pa je sledila priložnost tekme. Po imenitni Pavlovičevi asistenci se je Bezjak znašel sam pred vratarjem Savicem, a za las zgrešil gol. Poskusa Bratanoviča in Kelenca sta bila nevarnejša od strelov Beršnjaka in Firerja. Edini zadetek je »padel« v 78. minuti. Damjan Trifkovič je v kazenskem prostoru neoviran čakal, kdo se mu bo odkril, nato pa je poslal žogo v prazen prostor. Odkril se je Rajko Rotman in žogo usmeril preko Mujčino-viča! Približno 15 minut je preostalo gostom za morebitno izenačenje, še najbližje so bili v 91. minuti, ko je iz gneče v kazenskem prostoru sprožil Popovič. Rudar je zmagal enajstič, CM Celje pa doživelo 14. poraz, potem ko je na Mestnem štadionu ob jezeru imelo pobudo v 2. delu proti previdnim gostiteljem, ki so znali bliskovito potegniti v protinapade. »Realizacija povsem zatajila« Moštvo Rudarja je uradno vodil Roman Plesec: »V gostujoči ekipi je nekaj zelo kvalitetnih posameznikov, ki lahko sami odločijo tekmo. Premalo živahni smo bili v uvodu, nato smo si vendarle ustvarili več priložnosti za zadetek. Po dveh domačih porazih nam zmaga pomeni vzpodbudo za zadnjih šest krogov.« Na drugi strani je CM Celje (4-3-1-2): Mujčinovič - Medved, Krajcer, Akakpo, Bakarič - Beršnjak, Brezič, Popovič - Pavlovič - Zajc, Firer. Igrali so še Bezjak, Vidmajer, Alenc. bil kratek tudi Damjan Romih: »Dobro smo se pripravili na tekmo in uspeli nadzirati potek dogodkov. Toda odločajo goli, domačini so ga dosegli, mi ne. Naša realizacija je popolnoma zatajila.« Celjanom, ki se borijo za obstanek, je šlo na roko nekaj izidov na drugih tekmah, še posebej v Kranju, kjer je bil Triglav izjemno blizu zmagi. »Na razpolago je še 18 točk v zadnjih šestih krogih in nad nami visi Damoklejev meč. Psihološki pritisk je prisoten, to je bilo očitno v končnici tekme, ko noge niso bile dovolj natančne. V fazi branjenja in nasploh v igri smo v vzponu, toda obenem še imamo težave. Današnja tekma z Gorico je za nas izredno pomembna, pred nami je peklenski niz!« Zanimalo nas je, ali je bila potrebna menjava Medveda. »Že v prvem delu so bili domačini precej nevarni po desni strani, a tudi v nadaljevanju. Začutili smo, da Medved ni najbolje tekaško Rudar (4-1-4-1): Savic -Jeseničnik, Berko, Nova-kovic, Jelečevič - Tolimir - Mujakovič, Trifkovič, Korun, Rotman - Čadi-kovski. Igrali so še Brata-novič, Kelenc, Grbič. razpoložen. Zamenjal ga je mlad, neizkušen Vidmajer, ki je nalogo solidno opravil. Ne vem sicer, kako je posredoval v gneči, ko smo prejeli gol. Ne smemo ga kriviti za poraz, odgovornost moramo prevzeti vsi, z mano na čelu,« je zaključil Romih. Poleg Damjana Trifkoviča je bil najboljši na igrišču Rajko Rotman: »Boj je bil trd. Začeli smo z enim napadalcem, toda ostali smo se znali priključevati. Res je, da sem se dobro ujel s Trifkovičem, kar pa ni težko, saj je vrhunski igralec. Izvrstno me je zaposlil, stekel sem proti žogi in ni mi bilo težko zadeti.« Nekaj gledalcev je čakalo na napake Zorana Pavloviča, ni jih bilo veliko, zato pa precej dobrih potez, ki dokazujejo njegovo mojstrstvo: »Imeli smo priložnosti, toda nismo jih izkoristili in bili kaznovani. Znali smo zadrževati žogo. A nič nam ne pomeni, če imamo 70-odstotno posest žoge. Igrati moramo zgolj na rezultat, torej doseči kakšen gol. Očitno za to nimamo dovolj kakovosti, zato smo, kjer pač smo. Zdaj je zmaga proti Gorici imperativ!« Danes se bo v moštvo vrnil Sebastjan Gobec. Celjani bodo še trikrat igrali doma (Gorica, Maribor, Primorje) in trikrat v gosteh (Olimpija, Nafta, Koper). DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA LESTVICA 1. SHL 1. MARIBOR 30 19 8 3 57:20 65 2. DOMŽALE 30 16 7 7 44:27 55 3. LUKA KOPER 30 15 6 9 49:36 51 4. OUMPIJA 30 13 9 8 47:32 48 5. RUDAR 30 11 7 12 51:44 40 6. HIT GORICA 30 11 7 12 36:46 40 7. NAFTA 30 10 5 16 42:54 32 8. CM CELJE 30 8 81 1.4 35:47 32 9. TRIGLAV 30 7 8 15 28:53 29 10. PRIMORJE 30 5 7 18 32:62 22 Odplesali bosta mm m m m m m v finalni seriji Baričeva in Gortnarjeva v boj proti Kranjski Gori Septembra lani sta košar-karici Nika Barič in Tjaša Gortnar poskrbeli za izjemen podvig na evropskem prvenstvu za mladinke. Slovenija je osvojila četrto mesto in se uvrstila na SP, ki bo v Čilu. Pred koncem prvenstva se je huje poškodovala Gortnarjeva in je svojemu novemu klubu, ŽKK Athlete Celje, na pomoč priskočila po operaciji kolena in dolgotrajni rehabilitaciji. Z njo je celjska ekipa precej močnejša in čeprav je v tej sezoni izgubila vseh pet tekem s Kranjsko Goro, se nadeja, da lahko preseneti državne prvakinje. Finalna serija se igra na tri zmage. Prvi obračun bo dre-vi na Gorenjskem, drugi v petek v Celju, tretji spet v Kranjski Gori, v ponedeljek ... Na prvi polfinalni tekmi proti Mariboru ste dosegli celo 24 točk, na drugi na gostovanju 14. Ste pričakovali močnejši odpor tekmic? Da, predvsem na drugi tekmi v Mariboru. Toda dobile smo uvodne tri četrtine, zadnja pa je bila neodločena. V dvorani Gimnazije Celje - Center ste imeli odličen met za dve točki, 12-16, a zgrešili vse tri proste mete. V Mariboru ste jih zadeli vseh osem! Trening med obema sreča-njima je terjal malce več vadbe prostih metov . Večji del sezone ste bili zgolj opazovalka dogajanj. Kako ste se počutili? Po psihološki plati je bilo zelo težko. Zato sem bila izjemno vesela ob svoji vrnitvi na parket. Krona celotnega truda bi bil naslov državnih prvakinj. Pravega obraza v tej sezoni še nismo pokazale. Obenem ne dvomim, da ima naš trener Damir Grgič Tjaša Gortnar (desno) in Nika Barič sta bili takole urejeni na maturantskem plesu I. gimnazije v Celju. V naslednjih dneh bosta gimnazijki odplesali še finalno serijo državnega prvenstva in zapustili Slovenijo. v rokavu nekaj naših skritih adutov. Nika Barič je že napovedala odhod, mikata ju španska in italijanska liga. Kakšni so vaši cilji? Odpravila se bom v Združene države Amerike. V Atlanti bom združila študij medicine in igranje košarke. DEAN ŠUSTER Solidno za debi Potem ko je celjska umetnostna drsalka Daša Grm uspešno nastopila v kvalifikacijah na svetovnem prvenstvu v Moskvi in se je gladko uvrstila v kratki program, ji je fizioterapevt poskušal sanirati poškodbo. 19-letna Grmova si je zaželela sproščenega nastopa, kar pa ji ni uspelo. Zasedla je 28. mesto in prehitela dve tekmovalki. Za uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja, v prosti program, bi se morala uvrstiti najmanj na 24. mesto. Študentka Fakultete za šport, bivša dijakinja I. Gimnazije v Celju, je priznala: »V kratkem programu se mi ni najbolje izšlo. Sicer pa je bilo v ruski prestolnici lepo. Pridobila sem dragocene izkušnje, prvič sem svetovno prvenstvo videla v živo.« Svetovno prvenstvo bi moralo biti sredi meseca marca v Tokiu, a je bilo zaradi potresa odpovedano oziroma prestavljeno v Moskvo. DEAN ŠUSTER »Rešili smo se Slovana!« Laški košarkarji že plujejo proti Jadranu Zlatorog je z zmago proti Geoplinu Slovanu že skorajda med štirimi ekipami, ki se bodo uvrstile v polfinale in v Jadransko ligo. V 9. krogu lige za prvaka je bil pred domačimi gledalci boljši s 77:70 in vknjižil zelo pomembno zmago. Jutri bodo na sporedu preostale tekme. Ljubljančani so v Treh lilijah doživeli tretji poraz na zadnjih štirih tekmah, kar pomeni, da se jim četrto mesto vse bolj izmika. Laščani imajo namreč tri zmage več. Tokrat je bila tekma med »pivovarji« in »plinarji« izenačena le prvih deset minut. Gostitelji so v 14. minuti povedli za 14 točk, ob polčasu pa vodili s 43:27 -gostom so v 2. četrtini dovolili doseči le sedem točk. Slovan je v 3. četrtini zaostanek nekoliko omilil, ko se je približal na deset točk, a sledil je nov nalet domačih košarkarjev, ki so se z delnim izidom 13:0 povsem odlepili. V zadnji četrtini so se sicer gostje počasi približevali, a zmaga ni bila ogrožena. Najboljši strelec je bil zopet Vladimir Panic s 24 točkami, 15 jih je prispeval Luka Lapornik, po 9 pa Jaka Brodnik in Slobodan Božovic, ki v zadnjih krogih kaže vse boljše predstave in njegov točkovni izkupiček se stopnjuje. Na drugi strani je bil s 16 točkami najučinkovitejši Celjan Matej Krušič. Proti Hopsom potrditi polfinale Po šesti zmagi v ligi za prvaka je organizator igre Zla-toroga Daniel Vujasinovič dejal: »To je bila ena najpomembnejših tekem v sezoni. Zelo dobro smo se pripravili. Z dobro igro v obrambi smo v drugi četrtini pobegnili gostom. Prednost smo v nadaljevanju zadržali z rutinirano igro in tekmo mirno pripeljali do konca.« Prednost pred Slovanom zdaj znaša že velike tri zmage, toliko kot pred Hopsi, ki imajo tekmo manj: »Mislim, da smo se zdaj Ljubljančanov dokončno rešili. V medsebojnih tekmah v ligi za prvaka imamo z njimi rezultat v zmagah 2:0. Edina nevarnost so le še Hopsi, z njimi pa igramo čez dva kroga in takrat bo verjetno odločeno, katere ekipe se bodo uvrstile v polfinale.« Vujasinovič je spregovoril o preteklih dveh zmagah in porazih: »Proti Heliosu ni bil tako velik >kiks<, kot je bil v domači dvorani proti Elektri. Pred tem smo slavili izjemno zmago v Tivoliju. Bali smo se, da bo spodrsljaj s Šošta-njčani usoden. Vendar smo ga s preteklima zmagama nadoknadili.« Do konca lige za prvaka bo Zlatorog odigral še pet tekem. Nasprotniki bodo Krka, Hopsi, Union Olimpija, Elektra in Helios. »Krka je edina, ki nas je v letošnji sezoni >razbila<. V Novo mesto bomo zato odpotovali z željo, da pokažemo vse svoje znanje. Sledil bo obračun s Hopsi in nadejamo se, da bomo tedaj dokončno odločili glede uvrstitve v polfinale končnice. Proti Unionu Olimpiji bomo lahko zopet zaigrali povsem neobremenjeni, zadnja tekma proti Heliosu pa verjetno ne bo odločala več o ničemer,« je zaključil 21-letni Daniel Vu-jasinovič, eden najperspektivnejših organizatorjev igre v Sloveniji. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Daniel Vujasinovič v akciji med tekmo s Hopsi, za katere meni, da še edini lahko ogrozijo cilje njegovega moštva. PANORAMA NOGOMET 1. SL, 30. krog: Rudar - CM Celje 1:0 (0:0); Rotman (78), Hit Gorica - Maribor 0:6 (0:3), Domžale - Primorje 1:0 (0:0), Triglav - Koper 0:0, Nafta - Olimpija 1:2 (0:0). 2. SL, 23. krog: Šmartno 1928 - Krško 1:3 (1:2); Bizjak (16); Mostarlič (24, 54), Sliv-šek (33), Dravinja - Mura 1:1 (0:1); Rošer (47); Janža (3). Vrstni red: Aluminij 41, Interblock, Dravinja 38, Mura 34, Dob, Drava 32, Bela krajina 31, Krško 30, Šenčur, Šmartno 19. MALI NOGOMET 1. SL, za uvrstitev v 1. ligo, 3. tekma polfinala: Izola - Nazarje 4:6 (po kazenskih strelih). KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 9. krog: Zlatorog - Geoplin Slovan 77:70; Panic 24, Lapornik 15, Božovic, Brodnik 9, Vujasinovič 7, Pelko 6, Atanackov-ic 4, Dimec 3; Krušič 16, Dapa 15. Vrstni red: ROKOMET 1. SL, za prvaka, 6. krog: Gorenje - Loka 34:34 (18:16); Bezjak, Golčar, Cehte 7, Medved 6, Štefanič 3, Musa 2, Manojlovic, Miklavčič 1; Dujmovič 11, Mikanovič 9. Vrstni red: Cimos 49-7, Gorenje 47-9, Loka 35-21, Celje 34-22, Maribor 30-26, Trimo 29-27. 1. SL (ž), za razvrstitev od 9. do 11. mesta, 4. krog: Žalec - Ajdovščina 34:39 (15:17). Vrstni red: Piran, Ajdovščina 15, Žalec 5. (MiK) Torek, 3. 5. NOGOMET 1. SL, 31. krog: CM Celje - Hit Gorica (18). KOŠARKA 1. SL (ž), končnica, 1. tekma finala: Kranjska Gora - Athlete Celje (19). Sreda, 4. 5. NOGOMET 1. SL, 31. krog: Koper - Rudar (18). KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 9. krog, Polzela: Hopsi - Maribor (19), Šoštanj: Elektra - Krka (20). ROKOMET 1. SL (ž), za razvrstitev od 5. do 8. mesta, 4. krog: Velenje - Olimpija (19). 10 KRONIKA NOVI TEDNIK Direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič Do višjih plač s korupcijo? O nepravilnostih v Zdravstvenem domu Velenje tudi protikorupcijska komisija O težavah in nepravilnostih velenjske reševalne službe smo že pisali. Zdaj se je odzvala tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Ugotovila je, da je direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič s kršitvijo predpisov o plačnem sistemu, ko je omogočil povišanje plače nekaterim zaposlenim, kršil dolžno ravnanje, kar ustreza definiciji korupcije. Z drugimi besedami: Zupančič je ravnal koruptivno. Protikorupcijska komisija mu je »naložila«, da mora stvari urediti oziroma popraviti. Prijavo protikorupcijski komisiji so že lani aprila podali velenjski reševalci. V njej so popisali primere, na katere so sicer opozorili tudi na svetu zavoda, vendar jih niso poslušali. Nepravilnosti je v svojem rednem strokovnem nadzoru ugotovila tudi Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije konec lanskega leta. Poleg ostalih nepravilnosti, o katerih smo že pisali, so ugotovili tudi nepravilnosti pri zaposlovanju. Tako so ugotovili, da ima vodja delovne enote, sicer odgovorna oseba za zdravstveno in babiško nego v dežurni službi, zgolj peto stopnjo izobrazbe, kar je, kot pravijo v zbornici, strokovno nedopustno. Poleg tega velenjska reševalna služba nima več vodje, ampak zdravstvenega tehnika z odgovornostjo, na tem delovnem mestu pa je laboratorijski tehnik. Ta ima opravljen strokovni izpit le za laboratorijskega tehnika, zbornica pa je njegovo vlogo za vpis v register izvajalcev zdravstvene in babiške nege zavrnila. Težave, na katere so opozarjali reševalci, so tudi uvrstitve v plačne razrede. Po njihovih besedah so nekateri uvrščeni sedem plačnih razredov prenizko, ena delavka pa glede na izobrazbo kar štirinajst razredov previsoko ! Na to je velenjski zdravstveni dom opozorilo tudi ministrstvo za zdravje, ki je junija lani opravilo nadzor nad izvajanjem Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Konec julija so zdravstvenemu domu poslali vmesno poročilo in zahtevali pojasnila glede ugotovljenih nepravilnosti. Do danes pojasnil od direktorja Zupančiča niso dobili, zato poročilo še vedno ni zaključeno. Bo Zupančič ostal direktor? Morda se bodo v zdravstvenem domu zdaj končno zbudili, glede na to, da je isto ugotovila tudi protikorupcijska komisija. Za komentar in napovedi, kako bodo to rešili, smo želeli vprašati direktorja Zupančiča, vendar je bil prejšnji teden na dopustu. Je pa zadevo komentiral velenjski župan Bojan Kontič, ki ga je protikorupcij-ska komisija tudi obvestila o zadevi. Mestna občina Velenje je namreč soustanoviteljica zdravstvenega doma. Kontič je opozoril, da sklep protiko-rupcijske komisije ni zaskrbljujoč, saj Zupančiču le priporoča, naj ugotovljene nepravilnosti odpravi in v prihodnje pri zaposlovanju upošteva vso zakonodajo: »Prepričan sem, da bo sklep komisije direktor upošteval in ga tudi uveljavil.« Sicer pa bo Zupančiču prav v teh dneh potekel mandat. Razpis za novega direktorja je že bil objavljen in je tudi že končan. Po neuradnih podatkih naj bi bila prijavljena dva kandidata, eden od njiju naj bi bil tudi Zupančič. Ta ima, kljub številnim očitkom v zadnjem času, še vedno Kontičevo podporo. »To zadnje opozorilo (protikorupcijske komisije, op. p.) gre lahko na naslove vseh direktorjev javnih zavodov, ker so se dogajale napake pri prevedbi plačnega sistema in to pravzaprav ni razlog za neko pretirano zaskrbljenost. Bo pa moral, kot bi moral vsak drug, napake odpraviti,« je še dejal Kontič. Kdaj bo seja sveta zavoda, na kateri bodo izbirali direktorja, še ni znano. ŠPELA KURALT Foto: TimE (arhiv NT) Načelna mnenja protikorupcijske komisije O Komisiji za preprečevanje korupcije so večkrat govorili, da je brezzobi tiger oziroma da zgolj laja in ne grize. Eden takih njenih ukrepov je tudi načelno mnenje, ki ga sicer vedno sestavi na nekem konkretnem primeru, potem pa velja tudi za ostale primere. Načelna mnenja lahko komisija izdaja tudi na lastno pobudo in ne le na podlagi neke prijave. Kot določa poslovnik komisije, načelna mnenja o korupciji nimajo pravnih ali materialnih posledic. So le zakonita metoda preprečevanja korupcije, s katero komisija ugotavlja dejansko stanje konkretnih ravnanj, ga nato primerja s pravili dolžnega ravnanja in zakonsko definicijo korupcije. Povedano po domače: načelna mnenja so le neobvezujoče smernice, po katerih lahko odgovorni usmerjajo svoje vedenje in ravnanje, da se izognejo tveganjem korupcije. Z načelnimi mnenji ustvarjajo in postavljajo protikorupcijske standarde, nam je še pojasnil pomočnik predsednika komisije Becir Ke-čanovic. Je pa dodal, da tudi komisija ni povsem brez zob. Čeprav sama ne preganja, pa sume kaznivih dejanj posreduje pristojnim ustanovam. Na vprašanje, ali je možno, da bi komisijo kdo zlorabil zaradi lastnih interesov, pa je odgovoril, da preverijo ne le vsebine prijave, ampak tudi prijavitelja: »Zlonamernih prijav ne obravnavamo.« Še definicija korupcije po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije: »Korupcija je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.« Tragedija v Šmarju: umrl 4-letni deček V petek nekaj minut po 17. uri se je na kmetiji na območju Šmarja pri Jelšah zgodila tragedija. Komaj 4-letni deček naj bi se igral na dvorišču, nakar naj bi z igračo nenadoma zapeljal proti kmetijskem delovnem stroju. Ta je ob trku padel nanj in ga pri tem tako hudo poškodoval, da je otrok umrl na kraju nesreče. Pomagalo ni niti takojšnje nudenje prve pomoči domačih. Na kraju dogodka sta v petek pozno popoldne bila tudi dežurni preiskovalni sodnik in celjski okrožni tožilec. Preiskava ni pokazala suma, da bi za nesrečo bil kdorkoli odgovoren, niti se nesreča ni zgodila zaradi malomarnosti domačih, so nam povedali na celjski policiji. To je prva takšna tragedija letos na našem območju, se je pa do zdaj na Celjskem zgodilo že kar nekaj podobnih nesreč, v katerih so se otroci poškodovali predvsem s kmetijskimi stroji. »Droga v gasilnem aparatu« na sodišče V četrtek se bo začel sodni proces za tihotapljenje 15 kilogramov heroina. Pred sodnika celjskega okrožnega sodišča naj bi sedla skupina obtoženih, ki so jih lani v obsežni akciji prijeli celjski kriminalisti v sodelovanju s tujo policijo. Takrat so ovadili osem ljudi, ki so čez Slovenijo v zahodne države tihotapili heroin, med prijetimi pa so bili predvsem Slovenci in Makedonci, ki so že stari znanci policije. V združbi sta bila tudi dva Konjičana, stara 64 in 52 let. 64-letnik je bil pred časom zaradi drog že obsojen v Avstriji kar na 12 let zapora. Združba naj bi v času preiskave čez Slovenijo pretihotapila kar 60 kilogramov heroina. 15 kilogramov droge pa so kriminalisti zasegli. Januarja in aprila lani je združba vozila heroin, skrit v gasilnem aparatu in plastični posodi za motorno olje. Zadnja pošiljka pa je bila dva meseca kasneje, ko so drogo našli še pri dveh Makedoncih, ki sta jo imela prilepljeno na telesu med avtobusnim prevozom. Gre za eno bolj organiziranih kriminalnih združb v tem delu Evrope. Obtoženim grozijo visoke zaporne kazni. Trojica je imela srečo v nesreči, da se ta ni končala tragično. Trije poškodovani V soboto popoldne so morali na cesti Celje-Proseniško, v Buko-vžlaku, poleg reševalcev nujne medicinske pomoči posredovati tudi celjski poklicni gasilci. Voznik osebnega vozila je namreč nenadoma zapeljal s ceste, nakar se je avtomobil večkrat prevrnil. Poškodovane so bile kar tri osebe, na srečo nobena huje. Promet na tem delu ceste je bil oviran kar nekaj časa. Foto: TimE INFO 113 Mladoletni tatovi Policisti so konec preteklega tedna prijeli tri mlajše fante, ki so vlomili v eno od trgovin v središču Celja. Storilce, ki so odnesli večjo količino pijače, so prijeli takoj po vlomu, vsi pa so mladoletni. Vse so tudi pridržali za nekaj časa, ovadili pa jih bodo zaradi kaznivega dejanja velike tatvine. SŠol Bi se radi naučili hipnotizirati? V Ljubljani bo 24. in 25. septembra potekala delavnica učenja hipnoze, ki jo bo vodil hipnoterapevt/hipnotizer Denis Horvath. Potekala bo intenzivno s poudarkom na praktičnem znanju. Prijavljeni udeleženci morajo imeti vsaj teoretično znanje hipnoze (kaj je in kako deluje). Delavnica učenja hipnoze se bo dotaknila vseh osnovnih konceptov hipnotiziranja in vam dala trdno znanje in položila temelje za nadaljnje raziskovanje hipnoze. Vse metode bodo razložene in demonstrirane. Glavne metode boste tudi sami izkusili z delom v parih. Če delujete kot terapevt, imate vodilni položaj v podjetju, raznovrstne javne nastope ali pa ste samo radovedni glede delovanja hipnoze in bi radi spoznali skrivnost za delovanjem vašega uma, je delavnica učenja hipnoze za vas! Spoznali boste paleto znanj iz »škatle orodij«, ki jih uporabljajo hipnotizerji in hipnoterapevti, ter jih tudi sami izkusili. Znanja, kot so tvorjenje direktnih in indirektnih sugestij, indukcije (postopek, ki popelje osebo v trans), halucinacije, in mnogo ostalih konceptov »dela« hipnoze. Zaradi velikega zanimanja je datum delavnice objavljen štiri mesece prej, zato je število udeležencev omejeno. Lahko se že prijavite, več informacij pa lahko dobite na www.HipnoCenter.com! Želim vam lep in uspešen dan! DENIS HORVATH Hipnoterapevt www.HipnoCenter.com Bonsalt uporabljajte kot kuhinjsko sol. Zakaj? - Klinično dokazano odlično presnavlja in topi telesne maščobe, kar je eden od pogojev za vitkost, še posebej pri vseh shujševalnih dietah. M ■ - Odlično absorbira in presnavlja ogljikove hidrate. - Zaradi zmanjšanja vnosa natrija v telo zmanjšuje krvni tlak. - Ker deluje kot rahel diuretik, uravnava telesne tekočine. - Izboljšuje delovanje imunskega sistema. - Blagodejno vpliva na delovanje živčnega sistema. Bonsalt je solni nadomestek brez natrija - za vse, ki želite shujšati, imate povišan krvni tlak in vse ostale, ki se želite zdravo prehranjevati. Tudi za športnike in starostnike. Je idealen solni nadomestek, saj se je med vsemi najbolj približal okusu kuhinjske soli. Je dosežek dolgoletnih raziskav in izvirne tehnologije. Z Bonsalt soljo solite jedi popolnoma enako, kot bi jih solili z navadno morsko, s kamnito ali himalajsko soljo. Bonsalt v kuhinji Je prijazen solni nadomestek, ki ga uporabljamo pri kuhanju, pečenju in pripravi solat. Jedem poživi okus. Primeren je za odrasle in otroke. Okus česna je tradicionalen pri pripravi mnogih jedi in primeren za enolončnice, meso in riž. Okus čebule je primeren za testenine, ribe in ostale tradicionalne jedi, kot je na primer pražen krompir. Uravnotežena prehrana Običajno slan obrok vsebuje 393 mg natrija. Človeško telo potrebuje 500 mg natrija na dan. Pri osebah z visokim krvnim tlakom je največja dnevna še priporočljiva količina natrija 2.400 mg (polovica čajne žličke navadne kuhinjske soli). Povprečen dnevni vnos zaužite soli je navadno med 2.300 in 6.900 mg, kar pomeni, da večina ljudi vsak dan vnese v telo vsaj dvakrat večjo količino natrija, kot jo priporočajo zdravniki. Rezultat so preobremenjenost srca, neravnovesje med telesnimi tekočinami in preobčutljivost. Sol nove generacije o Bonsalt je zdravo nadomestilo za kuhinjsko sol in pomeni uspeh za vse, ki so na dieti. Z uporabo dietne soli Bonsalt se vsakdo uspešno zoperstavlja nevarnosti pred prekomerno £ telesno težo in previsokim krvnim tlakom. Poleg vsega uporaba Bonsalt soli ustvarja nadvse Ji pozitivne rezultate pri telesni presnovi tekočin. NAROČILA PO TELEFONU: 070 264 309 | http://www.solzahujsanje.si S HlPN(£ ENTER Denis Horvath 040-203-626 IV w w, iiJJiKn CEN TEH. C o m Qeptum MAGNETNA RESONANCA za kostno mišični sistem Ob predložitvi kupona vam na storitev magnetne resonance nudimo 10% popust Septum d.o.o. Več informacij na Smartinska 53 www.medicinski-center.si 1000 Ljubljana ali nas pokličite na 01 280 96 70 FILTRI ZA PRHO S C-VITAMINOM - C vitamin 100% odstrani klor - Infrardeče delovanje - Preprečuje izpadanje las - Preprečuje srbečico na koži in lasišču - Do 60% manjša poraba vode Cena: 70 € + ddv atlasPROfilax Enostavna, preverjena, nenevarna nemedicinska metoda za preventivo in samozdravljenje ATLASPROFILAX -CENTER MARI05, d.o.o. Ljubija 124, 3330 Mozirje ATLASPROFILAX - CENTER MARI05, d.o.o. PA ATLAS Konšakova 16,2000 Maribor Kontakt: Mario Zibret - 031 672 175, E-mail: mario.zibret@siol.net www.atlasprofilax-slo.si POVEttELO (l.o.o. alerGUE mm -p, GLIVIČNE OKUŽBE - CANDIDA ALBICANS '^Tf^^^ TEŽAVE PO PREBOLELI BORELIOZI V ^M * 1 PROTIBOLEČINSKA TERAPIJA f£l Erika Žagar, dr. med. Ordinacija v Murski Soboti: 02 538 1605 Ordinacija v Podčetrtku: 03 582 9405 Černelavci, Gorička ulica 61,9000 Murska Sobota GRE ZA OSVEŠČANJE, PRIDRUŽITE SE TUDI VI. Za sodelovanje v akciji Za zdravje pokličite 070 735 395. SE KAR ZAPRAVLJATE ZA PRALNI PRAŠEK? - imate radi svoje zdravje? - želite prihraniti več kot 600 €? PERITE S PRALNO KROGLO! rwtbaU^i 070 56 00 02 12 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Še en zgledno obnovljen grad v Kozjanskem parku, kjer se pripravljajo še na ureditev apartmajev. Grad Podsreda je po mnenju strokovnjakov med slovenskimi gradovi najbolj grajski. (foto: GrupA) Eni so ponosni, drugi v pričakovanju V turističnem Obsotelju tri grajske stavbe kličejo po obnovi! Podsreda, Olimje in Strmol so za zgled vsej Sloveniji Kdo bo rešil državni dvorec Kozje? Njegova obnova je postala za zavod Kozjanski park prevelik zalogaj. ——- Št. 34-3. maj 2011 MM j Nekoč je bilo v turistično pomembnem Obsotelju kar nekaj gradov, od katerih so ostale ruševine. Ponekod niti ruševin ni več. Danes se tam borijo za obstanek treh gradov in dvorcev, ki so prazni ter čakajo na boljše čase. To so grad Podčetrtek ter dvorca Jelšingrad in Kozje, vsej Sloveniji pa so lahko za zgled obnovljena gradova Podsreda in Olimje ter rogaški dvorec Strmol. Pa se najprej lotimo problematičnih stavb. Med problematično trojico je zaenkrat daleč najbolj ohranjen dvorec Kozje, na robu starinskega trga, za katerega je kazalo, da bo po pričakovani obnovi služil kot nov sedež zavoda Kozjanski park. V dvorcu Kozje, ki je po mnenju strokovnjakov odličen primer strogega neobaročnega klasicizma, je bila - podobno kot se je dogajalo v drugih socialističnih državah - dolgo tovarna. Iz tovarne Konfekcije Mont Kozje so najbolj slovele odlične puhovke, ki so jih na Balkanu celo ponarejali. Morda je dvorec Kozje rešila pred propadom prav tovarna, ki so jo razširili v prizidano sodobno halo. Danes dvorec Kozje sameva. Po propadu Monta ga je leta 2004 kupil zavod Kozjanski park, ki ima sedež v sosednji Podsredi in je dvorec nameraval celovito prenoviti ter vanj preseliti svoj sedež. To se do danes ni zgodilo, saj je bil dvorec kupljen v letih debelih krav, ko je bilo s pridobivanjem denarja za obnovo veliko lažje. »Mislim, da bomo morali v teh kriznih časih, ki se lahko zavlečejo na več let, trezno razmisliti o kakšnih drugih vsebinah, ki bi jih ta stavba imela ter bi prinesle v občino Kozje nekaj več zaposlitev,« odgovarja nov direktor zavoda Kozjanski park mag. Teo Hrvoje Or-šanič. Direktor pravi, da je obnova dvorca v sedanjih finančnih razmerah za razmeroma majhen zavod prevelika obveznost. In kaj je mogoče pričakovati od dvorca Kozje, ki je danes v državni lasti? »To je tema, o kateri bomo še veliko govorili in skupaj iskali najbolj ugodne rešitve. Idej je namreč več,« pravi župan Kozjega Andrej Ko-cman. Med drugim so v širši javnosti v zadnjem času omenjali, da bi v obnovljenem dvorcu uredili dom za starejše občane, s tem, da je bil dvorec le ena od možnih lokacij. Žalostni zgodbi V bistveno slabšem stanju je mogočni grad Podčetrtek v sosednji občini, ki je bil nekoč ponos grofov Attem-sov ter je bil prvič omenjen pred približno tisočletjem. V gradu nad trškim jedrom Podčetrtka so bila po drugi svetovni vojni med drugim preprosta stanovanja, nato sta ga pred več kot dvema desetletjema kupila poslovneža Georg Zečevic ter Dimitrije Djokic, vendar stavba od takrat sameva. Občina je zato grad Podčetrtek reševala med drugim s financiranjem dela nove strehe NOVI TEDNIK REPORTAŽA 13 Edinstveni dvorec Jelšingrad, ki je delno v orientalskem slogu, rešitelja še pričakuje. Po dveh desetletjih pričakovanj so ob dvorcu lani jeseni končno odprli veliko igrišče za golf. ter nato zahtevala vračilo. Tako je danes lastnica 20-odstotnega Djokicevega deleža Občina Podčetrtek, za Zečevicev delež, ki ga prav tako zahteva, poteka pravda. Nov narok na sodišču so razpisali za maj. In kaj bo občina počela z mogočno grajsko stavbo v primeru, če bo postala njena popolna lastnica? »S pomočjo javno-zasebnega partnerstva ter s sredstvi, pridobljenimi na razpisih, bomo uredili grad za kulturno turistične potrebe v naši občini,« odgovarja župan Peter Misja. S poslovnežema Zeče-vicem in Djokicem je povezana še ena obsoteljska žalostna grajska pravljica. Dvorec Jelšingrad na obrobju naselja Šmarje pri Jelšah so nameravali urediti v hotel z igriščem za golf že pred dvema desetletjema, vendar od takrat sameva. Dvorec je naprodaj in lani se je občina odrekla predkupni pravici v korist obso-teljskega gradbenega podjetja GIC Gradnje, katerega direktor in lastnik je golfist Ivan Cajzek. O predkupni pravici se mora po naši zakonodaji izjasniti v petih letih, občina ima do takrat zvezane roke. GIC Gradnje so vsekakor resno podjetje in govori se, da Cajzka nakup Jelšingrada zelo mika, vendar časi naložbam trenutno niso ravno naklonjeni. »Prihodnost Jelšingrada vsekakor vidim v tem, da bi ga odkupil dober investitor ter izkoristil v turistične namene,« razmišlja šmarski župan Jože Čakš. Po dveh desetletjih pričakovanj je od lanske jeseni ob dvorcu Jelšingrad urejeno veliko golf igrišče, kar je za šmar-ske velike turistične načrte izjemen dosežek. »Po novem zakonu o kmetijskih zemljiščih bo namreč zelo težko priti do zemljišč za golf,« je zadovoljen Čakš. Zgledi naj vlečejo Da ne bomo pisali le o slabih primerih, omenimo zgleden primer iz Rogatca, kjer je poskrbela za celovito obnovo takrat propadajočega trškega dvorca Strmol občina. »Ko smo leta 1995 postali samostojna občina, je bila to ena prvih nalog, na katero je bilo opozarjano še v času skupne šmarske občine,« se spominja župan Martin Mikolič. »Imeli smo srečo, da je bila občina lastnica dvorca. Takoj smo se prijavili na razpis ministrstva za kulturo ter iz programa kulturnega tolarja kar osem let prejemali sredstva za obnovo Strmola,« pravi župan Občine Rogatec, ki je za ob- novo prispevala manjši delež. Že leta 2002, ko javno-zaseb-nega partnerstva še ni bilo, je občina pridobila dva sofinan-cerja iz domačega okolja, ki sta uredila grajsko restavracijo in grajsko vinoteko. Naslednje leto, leta 2003, je že bila obnovljena zunanjost ter večina notranjosti dvorca Strmol, ki je danes v vsem sijaju ter služi kulturni in turistič- ni dejavnosti. Še več, občina je v zadnjih letih s pomočjo evropskih sredstev zgledno obnovila še gospodarsko poslopje Strmola, njegovo pristavo, kamor se bosta maja preselila občinska uprava in Zavod za turizem, kulturo in razvoj občine Rogatec. Pa se vrnimo na drugi konec Obsotelja, na območje Kozjanskega parka, kjer so lahko ponosni na obnovljena gradova Podsreda ter Olimje pri Podčetrtku. Grad Podsreda, ki je danes prav tako namenjen kulturno turistični dejavnosti, je v dolgih letih obnovila država ter je v lasti gospodarsko šibke Občine Kozje. Na gradu Pod-sreda se je vse skupaj začelo leta 1983, ko so postavili v poslopju razstavo o NOB na Kozjanskem ter ugotovili, da v takšno podrtijo komaj sodi. Tudi za nazadnje obnovljeno spodnje grajsko poslopje Pod-srede imajo velike načrte, saj nameravajo tam urediti apartmaje. Odlično je poskrbljeno prav tako za grad Olimje pri Podčetrtku, danes v lasti župnije, kjer si množice turistov ogledujejo starodavno lekarno in druge zanimivosti. Grad je začel obnavljati že nekdanji Spominski park Trebče, sedanji zavod Kozjanski park. Do konca so ga obnovili patri minoriti, ki so prišli v grad pred dvema desetletjema namesto nekdanjih lekarnarjev pavlincev. BRANE JERANKO Foto: BJ .... -,....... .......Vsi trije obnovljeni obsoteljski gradovi služijo turizmu. V gradu Olimje pri Podčetrtku, ki je postal v zadnjem obdobju mino- Grad nad Podčetrtkom sameva že dolga leta. Zanj bo naslednji narok na sodišču ta me- ritski samostan, je za turiste zanimiva predvsem starodavna lekarna. sec. 14 BORZA DELA - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA KERAMIČAR - M/Ž; KERAMIČARSKA DELA, POLAGANJE KERAMIKE..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.5.2011; MEGA - MONT, MONTAŽE IN PREVOZI, D.O.O.. VRTNA ULICA 17,3220 ŠTORE POLJEDELEC ŽIVINOREJEC KMETOVALEC - M/Ž; DELO NA KMETIJI V HLEVU, DELO S KMETIJSKO MEHANIZACIJO, DELO V HMELJIŠČU, DELO S ŠKROPIVI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.5.2011; MOGOTA PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O.. CESTA V TRNOVUE 7.3000CELJE GRADBENI DELAVEC GRADBENA DELA - M/Ž; POMOŽNA TESARSKA, ZIDARSKA, SUHOMONTAŽNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 5.5.2011; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIC S.P., MILČIN-SKEGA ULICA 13,3000 CELJE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA HIDRAVLIČAR - SERVISER - M/Ž; PRODAJA HIDRAVLIČNE OPREME (VENTILI, ČRPALKE, PRIKLJUČKI, ITD), SVETOVANJE STRANKAM, IZDELANA GIBLJIVIH HIDRAVLIČNIH CEVI PO NAROČILU, NEDOLOČEN ČAS, 7.5.2011; INTEBC0M CELJE TRGOVSKA DBUŽBAD.0.0., TEHARJE 0 B, 3000 CELJE DELOVODJA V. - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE MANJŠIH SKUPIN IN MEHANIZACIJE V OKVIRU GRADBIŠČA, ORGANIZACIJA IN VODENJE MANJŠIH GRADBIŠČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 0.5.2011; OBČINA DOBRNA, DOBRNA 10,3204 DOBRNA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CELJA - SVETOVALEC PRODAJE - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV. PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA IZRAČUNOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 20.5.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, K0MENSKEGA ULICA 4,1000 LJUBLJANA KURIR-RAZNAŠALEC ČASOPISA - M/Ž; RAZNAŠANJE IN DISTRIBUCIJA ČASOPISA IN DRUGIH TISKOVIN, HITRA POŠTA, POŠTNE STORITVE, DOSTAVA PAKETOV IN OSTALE KURIRSKE STORITVE; VEČ NA; WWW. KURIRSKE-STORITVE.COM, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.5.2011; TEMPO - KURIRSKE STORITVE JOŽE Č0PER S.P., GORIŠKA ULICA 0,3000 CELJE PEK DELAVEC II - M/Ž; IZBRANI KANDIDAT BO NA DELOVNEM MESTO OPRAVLJAL RAZNA DELA V PROIZVODNJI; IZDELOVANJE PROIZVODOV PO DELOVNEM NALOGU, ČIŠČENJE PROIZVODNIH NAPRAV, EMBALAŽE IN PROSTOROV, TRANSPORTIRANJE Z ROČNIM VILIČARJEM, SAMOSTOJNO IZVAJANJE ENOSTAVNIH PROIZVODNIH NALOG TER OSTALA DELA PO NALOGU VODJE ENOTE, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 7.5.2011; ADECC0 H.R. □.0.0.: ADECC0 H.R. D.D.D., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 0,3000 CELJE MIZAR MIZAR - M/Ž; ROČNA IN STROJNA DELA V MIZARSKI DELAVNICI IN OBČASNO MONTAŽA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.5.2011; MI0 OPREMA MIZARSTVO IN TRGOVINA, D.0.0., V0JNIK, VIŠNJA VAS 15,3212V0JNIK STROJNITEHNIK KONTROLOR KAKOVOSTI - M/Ž; OPTIMIZACIJA SISTEMA KAKOVOSTI V PODJETJU, NENEHNO IZBOLJŠEVANJE IN SKRB ZA PROIZVODNE PROCESE, KOMUNIKACIJA IN KOORDINACIJA S KUPCI IN DOBAVITELJI NA PODROČJU KAKOVOSTI, ODGOVARJA ZA KAKOVOST PROIZVODOV, IZDELUJE POROČILA IN ANALIZE 0 KAKOVOSTI, POROČA IN UKREPA V PRIMERU NEUSTREZNE KAKOVOSTI, VODI IN NADZIRA REALIZACIJO K0REKTIVNIH IN PREVENTIVNIH UKREPOV, REŠUJE REKLAMACIJE, VZDRŽUJE SISTEM KAKOVOSTI, OSTALO PO NAVODILIH VODSTVA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 0.5.2011; PENCA, 0R0DJARSTV0-PLAST1KA, D.0.0., KIDRIČEVA ULICA 13,3000 CELJE ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE, NEDOLOČEN ČAS, 15.5.2011; PENCA, 0R0DJARSTV0-PLAST1KA, D.0.0., KIDRIČEVA ULICA 13,3000 CELJE DIPLOMIRANI EKONOMIST(VS) SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA (STROKOVNI DELAVEC VII/1, J017131) - M/Ž; VODI IN KNJIŽI BLAGAJNO, OBRAČUNAVA DNEVNICE IN POTNE STROŠKE TER JIH IZPLAČUJE DELAVCEM, IZVAJA VSA OSTALA BLAGAJNIŠKA DELA, IZSTAVLJA RAČUNE, VODI NJIHOVO EVIDENCO IN IZTERJUJE PLAČILA, LIKVIDIRA RAČUNE, PLAČUJE FAKTURE DOBAVITELJEM, KNJIŽI K0NT1RANE POSLOVNE DOGODKE V GLAVNO KNJIGO IN KNJIGO SALDAKONTOV, VODI SALDAK0NTE KUPCEV IN DOBAVITELJEV, OPRAVLJA SPLOŠNA ADMINISTRATIVNA DELA ZA FINANČNO RAČUNOVODSKO SLUŽBO, VNAŠA POSLOVNE DOGODKE ZA MESEČNA POROČILA, SODELUJE V DELOVNIH IN STALNIH KOMISIJAH ORGANOV UM IN ČLANICE OZ. DRUGE ČLANICE, NADOMEŠČA SODELAVCE IN NADREJENEGA V NJEGOVI ODSOTNOSTI (PO POOBLASTILU), SODELUJE PRI LETNI IN DRUGIH INVENTURAH, OPRAVLJA DRUGA SORODNA DELA PO NALOGU NADREJENIH. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.5.2011; UM; UM, FL, MARIBORSKA CESTA 7,3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK SAMOSTOJNI STROKOVNI DELAVEC ZA PRAVNE, KADROVSKE IN SPLOŠNE ZADEVE (J017104) - M/Ž; ORGANIZIRA IZVAJANJE KADROVSKIH IN HABILITACIJSKIH NALOG ZA ŠOLO IN UNIVERZO, ZBIRA IN POSREDUJE INFORMACIJE 0 POTREBAH IN MOŽNOSTIH ZAPOSLOVANJA, SODELUJE PRI OBLIKOVANJU SISTEMSKIH UKREPOV ZA STIMULACIJO KADROVSKEGA RAZVOJA, ANALIZIRA ŠTUDIJSKE PROGRAME ČLANIC GLEDE NA NORMATIVE IN STANDARDE TER UGOTAVLJA KADROVSKA ODSTOPANJA, PRIPRAVLJA PREDLOGE ZA VZPOREDNE NASTAVITVE IN NASTAVITVE ASISTENTOV - STAŽISTOV, SVETUJE IN SODELUJE Z RAČUNALNIŠKIM CENTROM PRI IZGRADNJI KADRD-VSK0-INF0RMACIJSKEGA SISTEMA, SVETUJE PRI IZDELAVI ANALIZ STANJA TER KREIRANJU KADROVSKE POLITIKE IN KONCEPTOV UPRAVLJANJA, SVETUJE NA PODROČJIH UVAJANJA OBLIK, METOD, TEHNIK DELA NA PODROČJU KADROVANJA IN HABILITACIJ, INFORMIRA IN SVETUJE PRI UDELEŽBI SODELAVCEV NA RAZLIČNIH OBLIKAH FUNKCIONALNEGA IZOBRAŽEVANJA TER RAZISKUJE IN OPREDELJUJE ZAHTEVE IN POTREBE PO IZOBRAŽEVANJU ZAPOSLENIH, ANALIZIRA INFORMACIJSKE TOKOVE IN POGOJE DELA, PRIPRAVLJA ADMINISTRATIVNE PODLAGE ZARAZISKAVE, OBLIKUJE SKLEPE IN PREDLAGA UKREPANJE, IZDELUJE KOMPLEKSNE ANALIZE KADROVSKEGA RAZVOJA ČLANICE IN SVETUJE PRI DOLOČANJU RAZVOJNE SMERI, OCENJUJE STANJE IZKORIŠČENOSTI KADROV, PRESEŽEK IN POMANJKANJE KADROV IN NAČRTUJE UKREPANJE, PRIPRAVLJA VSE SKLEPE, ODLOČBE IN POGODBE S PODROČJA DELOVNIH RAZMERIJ, PRIPRAVLJA PREDLOGE ZA FINANCIRANJE KADROVSKE IN IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI NA NIVOJU ŠOLE IN UM, PRIPRAVLJA PLANE POTREBNIH HABILITACIJ VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV IN SODELAVCEV GLEDE NA RAZVOJ ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV TER OPRAVLJA VSA STROKOVNA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.5.2011; UM; UM, FL, MARIBORSKA CESTA 7,3000 CELJE UELAŠKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2011; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0., TROBNI DOL 34, 3271 ŠENTRUPERT POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; ROČNA DELA, PRANJE STROJEV IN VSA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.0.2011; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0., TROBNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBAfDO 3 LET) POMOŽNI VODOVODNI VZDRŽEVALEC - M/Ž; POMOŽNI VODOVODNI VZDRŽEVALEC. IZBRANI KANDIDAT BO NA DELOVNEM MESTO ODGOVOREN ZA VZDRŽEVANJE NAPRAV IN INSTALACIJE VODOVODA SKUPAJ Z NADREJENO OSEBO, IZVAJANJE REMONTNIH IN TEKOČIH VZDRŽEVALNIH DEL NA VODOHRAMIH, INSTALACIJAH IN CEVOVODIH, POSPRAVLJANJE MATERIALA, ČIŠČENJE V0D0HRAM0V IN NJIHOVE OKOLICE TER SKRB ZA RED IN ČISTOČO DELOVNEGA OKOLJA IZVAJANJA DEL. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO; DOKONČANA OSNOVNA ŠOLA, FIZIČNA ZMOGLJIVOST, OSEBNA UREJENOST, NATANČNOST IN VESTNOST., DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 4.5.2011; ADECCO H.R. D.0.0.; ADECCO H.R. D.0.0., PE CELJE, ULICAXIV. DIVIZIJE 6,3000 CELJE VOZNIK, STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE VOZNIK - M/Ž; STROJNIK, VOZNIK, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2011; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0., TROBNI D0L34,3271 ŠENTRUPERT KLJUČAVNIČAR IZDELOVALEC HLADILNIH AGREGATOV - M/Ž; STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH, ČRPALČNIH IN DRUGIH SKLOPOV V DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.5.2011; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.0.0., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO IZDELOVALEC HLADILNIH AGREGATOV - M/Ž; STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH, ČRPALČNIH IN DRUGIH SKLOPOV V DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 12.5.2011; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.0.0., BREZN07A.3270LAŠKO SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE NA TERENU - LAŠKO - M/Ž; SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMI- QCDOQÛ NOV, DOLOČEN CAS, 24 MESECEV, 10.5.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4,1000 LJUBLJANA UNIVERZITETNA IZOBRAZBA VODENJE URADA ZA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE, OKOLJE IN PROSTOR - M/Ž; VODENJE URADA, NEDOLOČEN ČAS, 4.5.2011; OBČINA LAŠKO, MESTNA ULICA 2,3270 LAŠKO UTmozirje DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVIH V AMBULANTI SPLOŠNE MEDICINE - NAZARJE - M/Ž; ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIA-TO Z VELJAVNO LICENCO, NEDOLOČEN ČAS, 7.5.2011; ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE, SAVINJSKA CESTA 0,3330 MOZIRJE UE SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.5.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0., STRANICE 55.3206 STRANICE STROJNI MEHANIK »VZDRŽEVALEC (M/Ž) - M/Ž; IZBRANI KANDIDAT BO NA DELOVNEM MESTO ODGOVOREN ZA; SPLOŠNE NASTAVITVE STROJEV ALI NAPRAV, NA KATERIH SE DELO OPRAVLJA, PREVENTIVNA VZDRŽEVALNA DELA IN ČIŠČENJE STROJEV, OPRAVLJANJE PODOBNIH DEL PO NAVODILIH NADREJENEGA V OKVIRU POKLICA IN DELOVNE USPOSOBLJENOSTI.« DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 0.5.2011; ADECCO H.R. D.0.0.; ADECCO H.R. D.O.O.. PE CELJE, ULICAXIV. DIVIZIJE 6.3000 CELJE KUHAR KUHAR - M/Ž; KUHANJE MALIC, PRIPRAVA RIBJIH JEDI, SOLAT, IZDELAVA IN PEKA PIC, JEDI NA ŽARU IN VSA DELA V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.6.2011; GOSTIŠČE »ZALEZNIK JANA« S.P., KRIŽE-VEC 1,3206 STRANICE UE Šentjur pri celj"u NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.5.2011; KMETIJSKA ZADRUGA ŠENTJUR Z.O.O., CESTA LEONA D0BR0T1NŠKA 3,3230 ŠENTJUR DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA(VS) VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE, KONTROLIRANJE IN USKLAJEVANJE DELA V PROIZVODNJI, ODGOVORNOST ZA DOSEGANJE DOGOVORJENIH CILJEV, DELO PO ODREDBI NADREJENEGA, NEDOLOČEN ČAS, 3.5.2011; MAHOLES IZDELAVA POHIŠTVA, INŽENIRING, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., CESTA LEONA D0BR0T1NŠKA 2,3230 ŠENTJUR UE Šmarje pri jelšah NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.5.2011; GOSTINSTVO, MAJA VODOVNIK S.P.. POLJSKA CESTA 7,2204 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR FARMACIJE SPECIALIST, VODJA WELLNESS CENTRA - M/Ž; VODENJE POSAMEZNIH TEAMOV, MARKET1NŠK0 NASTOPANJE, ZAGOTAVLJANJE MAKSIMALNE ZASEDENOSTI KAPACITET WELLNESS CENTRA, PRIPRAVA NOVIH PROGRAMOV Z PODROČJA MASAŽ, KOZMETIKE ITD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.5.2011; ETIKA - R, KADROVSKI INŽENIRING, POSREDOVANJE IN TRGOVINA, D.0.0., CELJSKA CESTA 7,3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO V ZD ŠMARJE PRI JELŠAH, ZDRAVSTVENA POSTAJA ROGAŠKA SLATINA - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 22.5.2011; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH DOKTORDENTALNEMEDICINE ZOBOZDRAVNIK DOKTOR DENTALNE MEDICINE V ZD ŠMARJE PRI JELŠAH - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN NALOG NA PRIMARNI RAVNI (ZOBOZDRAVSTVENA KU-RAT1VA IN PREVENTIVA), NEDOLOČEN ČAS, 7.5.2011; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH ZOBOZDRAVNIK - DOKTOR DENTALNE MEDICINE V ZD ŠMARJE PRI JELŠAH - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN NALOG ZOBOZDRAVNIKA NA PRIMARNI RAVNI (ZOBOZDRAVSTVENA KURAT1VA IN PREVENTIVA), NEDOLOČEN ČAS, 7.5.2011; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE STROJI Hl I KI KREDITI OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA ČISTILEC SPECIALIST - M/Ž; OPRAVLJANJA DNEVNEGA ČIŠČENJA OBJEKTOV IN ZUNANJIH POVRŠIN. OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH ČISTILNIH DEL NA OBJEKTIH TER POSLOVNIH IN DRUGIH PROSTORIH. OPRAVLJANJE VEČJIH POPRAVIL IN VZDRŽEVALNIH DEL NA OBJEKTIH, STROJIH IN NAPRAVAH. ČIŠČENJE DELOVNIH STROJEV IN PRIPOMOČKOV PO KONČANEM DELU, OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO NALOGU PREDPOSTAVLJENEGA DELAVCA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.5.2011; AKTIVA TS, STORITVENO PODJETJE D.0.0, LJUBLJANSKA CESTA 12 F, 1236 TRZIN VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PREMOŽENJA, VAR-NOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.5.2011; SINTAL CELJE DRUŽBA ZA VAROVANJE PREMOŽENJA, D.0.0, CELJE, IPAVČEVA ULICA 22, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; DELO V BARU NA BENCINSKEM SERVISU TER OSTALA DELA NA BS, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.5.2011; ROMANA OGRAJŠEK S.P.; BS VELENJE GORENJE, ROMANA OGRAJŠEK S.P, PARTIZANSKA CESTA 15 A, 3320 VELENJE AVTOLIČAR - M/Ž; AVTOLIČAR, DOLOČEN ČAS, 7.5.2011; VEPLAS LAK, LAKIRANJE IN DRUGE STORITVE, D.0.0, CESTA SIMONA BLATNIKA 11,3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE - M/Ž; SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 10.5.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKE-GA ULICA 4,1000 LJUBLJANA MIZAR MIZAR, MIZAR MONTER - M/Ž; SPLOŠNA MIZARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.5.2011; MIZARSTVO - MONTAŽA, ADOLF REDNAK S.P, JANŠKOVO SELO 24 A, 3320 VELENJE UE ŽALEC Vojnik, 19. 6. 2011 od 14. ure pRoDAm s 177 1729 VODNIK TOREK, 3. S. 10.00 do 11.30 Knjižnica Velenje Bralni krožek in komunikacija za seniorje krožek vodi Sonja Bercko 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA KROVEC - M/Ž; POMOČ PRI IZDELAVI STREH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.5.2011; GRADBENI INŽENIRING VR-STOVŠEK, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0, JURČIČEVA ULICA 7.3310 ŽALEC SLIKOPLESKAR - M/Ž; POMOČ PRI SLIKANJU OZIROMA BELJENJU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.5.2011; GRADBENI INŽENIRING VRSTOVŠEK, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0, JURČIČEVA ULICA7,3310 ŽALEC FASADER - M/Ž; POMOČ PRI IZDELAVI FASAD, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.5.2011; GRADBENI INŽENIRING VRSTOVŠEK, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0, JURČIČEVA ULICA7,3310 ŽALEC ELEKTROMONTER SERVISER HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; IZVAJANJE SERVISNIH POSEGOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA HLADILNIH SISTEMIH IN HLADILNICAH, IZVAJANJE POSKUSNIH OBRATOVANJ, POUČEVANJE UPORABNIKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.5.2011; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.0.0, BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO MIZAR »MIZAR, SLIKOPLESKAR - M/Ž; BARVANJE IN LAKIRANJE LESNIH IZDELKOV, IZDELAVA IN VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA«, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 7.5.2011; SPLOŠNO MIZARSTVO PRIMOŽ RAZGORŠEK S.P, ZALOŽE 46,3313 POLZELA ZIDAR ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE IN OMETAVANJE TER OSTALA ZIDARSKO GRADBENA DELA PO POTREBI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.5.2011; GRADBENIŠTVO, AVTOPREVOZ-NIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDO-VIČS.P,ŠIANDROVTRG 15,3310 ŽALEC TESAR TESAR - M/Ž; OPAŽANJE, TESARJENJE TER OSTALA TESARSKO GRADBENA DELA PO POTREBI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.5.2011; GRADBENIŠTVO, AVTOPREVOZ-NIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDO-VIČS.P,ŠIANDROVTRG 15,3310 ŽALEC UNIVERZITETNA IZOBRAZBA IZVRŠNI DIREKOTOR - M/Ž; V SODELOVANJU Z DIREKTORJEM ORGANIZACIJE BOSTE OBLIKOVALI IN IZVAJALI NACIONALNI IN ŠIRŠE ZASTAVLJENI PROJEKT LIFSTYLE NATORAL, NARAVEN STIL ŽIVLJENJA. ODGOVORNI BOSTE ZA DOSEGANJE ZASTAVLJENIH POSLOVNIH REZULTATOV IN STIMULATIVNO DELOVNO KLIMO V PODJETJU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.5.2011; FUNDACIJA UTRIP HUMANOSTI, USTANOVA ZA SPODBUJANJE IN ZAGOTAVLJANJE BOLJ ZDRAVEGA, NARAVNEGA IN VARNEGA NAČINA ŽIVLJENJA PREBIVALCEV REPUBLIKE SLOVENIJE, NOVO CELJE 0, 3301 PETROVČE Živeti v Celju demonstracija obrtnice frizerke Tatjane Frajle Maslo 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku pripoveduje Romana Bonno 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Končno srečna! monokomedija Dese Muck SREDA, 4. S. 13.00 Center starejših Zimzelen Topolšica Bralna čajanka čajanko bo vodila Bernarda Lukanc 15.00 Grad Velenje Jajčerija etnološka prireditev s petjem in prikazom nekdanje uporabe robcev 17.GG Knjižnica pri Mišku Knjižku Eko zmajček gledališka predstava dijakinj predšolske vzgoje Gimnazije Celje - Center 17.00 Bio park Nivo Žalec Beremo z Manco Košir srečanje študijskega krožka 17.00 Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop Tjaša Ostervuh, klavir in Tjaša Konovšek, flavta 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic pravljično uro bo vodila Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Knjižnica Velenje Uvod v Landmark forum 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Morda midva odprtje razstave likovnih del in predstavitev pesniške zbirke Andreja Mratinkoviča 19.00 I. osnovna šola Celje Zavest - Stopnje zavesti živega bitja predava Tomaž Humar KINO PLANET TUS Spored 3. 5. in 4. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Gola zabava - romantična komedija 20.40 Hitro maščevanje - akcija 21.30 Rio - animirana družinska komedija, sinh. 3D 15.05, 16.10, 17.15 Teden brez pravil - komedija 19.25 do 4.500 |ü iipotojtn« ■ a upoilent |Q Ci, Ljubljani« c, 71 J K vriBlnJ GASPARDO, dvojni rez, širina reza 175 cm, letnik 2009, rabljeno 10 ur, prodam za 1.800 EUR. Telefon 031 424-525. DOBRO ohranjeno nakladalno prikolico Novi pionir 20 ugodno prodam. Telefon 031 328-450. M0_37_3_3_3_7j KOMPLETNI prvi most za Imt 33-39 in kosilnico Alpina prodam. Telefon 041 856-108. 1728 KOSILNICO Sip rk 165 prodam ali menjam za bikce, mesni tip, prašiče, težke 100 kg ali drugo. Telefon 041 595-112. 1710 KOSILNICO Alpina, v odličnem stanju, prodam. Telefon (03) 5796-118, 031 858-278. 1719 19.00 Mestna galerija Šoštanj odprtje razstave slikarja in grafika Arpada Šalamona »Prijatelji stari« 19.30 Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop Gregor Dermol, klarinet in Fia Selič, klavir ČETRTEK, S. S. 11.00 Savinov likovni salon Žalec 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic uro bo vodila Marjetka Blatnik 17.00 Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop Zora Mastnak, flavta in Špela Jurak, klavir 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 17.00 Stari grad Celje Likovna dela učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline odprtje razstave Deklica za ogledalom za mladinski abonma in izven, gledališče Koper Splošno o zdravilnih rastlinah in čajih predava Jože Kukman, mag. pharm. 17.00 Pokrajinski muzej Celje Emona: življenje v rimskem mestu predava mag. Bernarda Županek 18.GG eMCe plac Velenje Afriško bobnanje delavnico bo vodil Albin Inkret 19.00 Dom sv. Jožef Celje Podoba moškega v Stari zavezi Svetega pisma predava Samo Skralovnik 19.00 Mestna galerija Šoštanj predstavitev knjige Janeža Žmavca: Nekaj tretjega 19.30 Narodni dom Celje Oldies&Goldies tradicionalni dobrodelni koncert z Oktetom 9 19.30 Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop Urban Meža, kitara in Anže Koren, oboa Hop - družinska komedija, sinh. 15.10, 17.20, 19.30 Jaz sem četrti - znanstvenofantastična akcija 21.40 Rio - animirana družinska komedija, sinh. 16.10, 18.25 Hitri in drzni 5 - akcija 15.50, 18.30, 21.10 Vitez in sitnež - avanturistična družinska komedija 16.40, 18.50, 21.00 Svetovna invazija - Bitka L. A. - znanstveno-fantastična akcija 15.45, 18.15, 20.50 Thor - fantazijska avanturistična akcija 3D 19.00, 21.20, 21.55 raznim SREDA 20.00 Sfinga - igrano dokumentarni gorniški film; premiera NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 15 KUPIM TRAKTOR Zetor, Ursus ali Imt Ferguson kupim. Telefon 070 521-564. p POSEST STANOVANJE na Zelenici, 54 m2, 4. nadstropje, prodam za 72.000 EUR. Telefon 040 297-388. 1689 ODDAM PRODAM V HRUŠEVJU, občina Šentjur, prodam 57.800 m2 veliko kmetijo. Hiša in gospodarsko poslopje potrebna obnove. Več zazidljivega zemljišča. Kmetija je v enem kosu. Cena 1,5 EUR/m2. Telefon 041 696-814. p DVOSOBNO stanovanje, v hiši v Arclinu, oddam. Telefon 041 726-516. 1655 OPREMLJENO sobo z balkonom, na sončni legi, poseben vhod, vseljivo po dogovoru, oddam v privatni hiši v Rogaški Slatini. Telefon 031 470-979. 1725 PRODAM Izvajam notranje strojne omete, pleskarska in fasaderska dela Inf. gsm: 040 46 06 91 ali 041 72 63 98 Strojni ometi Kokot, Ul. Paherjevih 4, Miklavž ODDAM KOMBINIRAN hladilnik, malo rabljen, zelo ugodno prodam. Telefon (03) 5740639, 051 318-570. 1705 AKUSTIKA Zapustil nas je naš dragi brat in prijatelj MIROSLAV (MIKI) FERLAN Zadnje slovo bo v sredo, 4. maja 2011, ob 14.30 uri na mestnem pokopališču v Celju. Vsi žalujoči: sestra Sonja in prijatelji Umrla je upokojena sodelavka RUZA HOJNIK Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d. PROSTOR za skladišče ali priročno delavnico, ob cesti Arclin-Ljubečna, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 1650 PRODAM ^ ZASTAVLJALNICA TIAL CELJE_ GOTOVINSKA POSOJILA na podlagi zastavitve t IZPLAČILO TAKOJ! Tel.: 031 503-140.051 633-832 \\ Fax: 059 233-752 j| E-mail: tial.sp@gmail.com ii STANOVANJE DIATONIČNO harmoniko Rutar, Be, Es, As, prodam. Telefon (03) 5796-118, 031 858-278. 1719 DIATONIČNO harmoniko, otroško, novo, duri B, Es, As, dva dodatna gumba, šesti bas, modro črne barve, s kovčkom in garancijo, za samo 1.300 EUR in kromatično harmoniko Ferroti, odlično ohranjeno, B prijem, stopničasta plošča, 120-basna, modre barve, prodam za 950 EUR. Telefon 041 939-472. 1704 PRODAM ŠTORE, Lipa. Trisobno stanovanje, z garažo, v bloku, 80 m2, prodam. Telefon 041 847-093. 1581 odkup zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje PRODAM PRAŠIČE, mesni tip, od 25 do 120 kg, ugodno prodamo. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. Š 157 TRI ovce in 15 mesecev starega ovna, v okolici Vojnika, prodam. Telefon 04! 932-160. 1638 OSLICO in samca prodam. Telefon 031 237-351. 1696 PURANE, stare 6 tednov, za nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Informacije in naročila po telefonu (03) 577-3744. p TELIČKO simentalko, težko 230 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 04! 941-168. 1691 TELICO, težko 500 kg, prodam. V račun vzamem telico do 180 kg. Telefon 031 675-129. 1700 KRAVO simentalko, v šestem mesecu bre-josti, prodam. Telefon (03) 5735-152. 1727 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, možno brez številke, prodam. Telefon 041 324-256. Š 181 VIETNAMSKE prašiče prodam. Telefon 040 595-134. Š 179 TELIČKO simentalko, težko približno 250 kg, prodam ali menjam za bika. Telefon 041 22 2-375, (03 ) 5829-179. 1718 KUPIM ÖGD ■■■■■I PURP ■■ i jM im '■siTi Vi'fu (¡g jf PRODAM ZAPOSLITEV ZAPOSLIM voznika C kategorije, potrebna je MPK kvalifikacija. Telefon 041 943733. Avtoprevozništvo Martin Rožanc, s. p., Okrog 20, Ponikva. Š 178 IŠČEM delo: pomoč starejšim, čiščenje, likanje, urejanje okolice. Telefon 041 793-908. Š 180 3 Ženitna posredovalnica HUJSAIMJE ■zaupanje 8-12 kg mesečno za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Dr. PIRNAT )2/252 32 55,01 /519 mm Tel.: 031/836-378 www.pirnat.si ^ Dr. Pimat d.0.0., Razlagava 23, Maribor ^J 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 ^Bi gsm 041-618-772 T veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ HITRO NAROČITE VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 6 47223. Š 832 BIKCE, mesni tip, stare 10 dni in prašiče, težke 100 kg, za nadaljnjo rejo, kupim. Telefon 041 595-112. 1710 PRODAM BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735. p VINO kraški teran, odličen, ugodno prodam, tudi dostavim. Telefon 041 614862. p OSTALO BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p BUKOVA metrska drva, možna tudi dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. Š 162 DVE kozi in kozla ter pastirja prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 345752, (03) 5793-377. 1730 NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1,10, petkova pa € 1,30. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,70 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. EID FT Y* » > tudi letnik 2011 "^s prilogo TV-OKNO! ^^ r/7] j. Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. mmm Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Ulica: Datum rojstva: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika n VEDEŽEVANJE ODSLEJ ŠE CENEJE Vas zanima ljubezen? Kaj bo z vašim zdravjem? Prihodnost? Zakupile minute in se s svojim vedeževalcem ali astrologom pogovarjate še ceneje. 0 Zakupite minute, ki jih lahko porabite za več klicev v obdobju enega leta od dneva nakupa. Klic na navadno stacionarno telefonsko številko brez dodatnih stroškov. Minute lahko plačate po povzelju, v elektronski banki ali i moneto. Za informacije in nakup minut pokličite (03) 490 02 22 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si l/V-fr-C t L Mlaj z dvema vrhovoma Na Ljubečni, kjer mlaj ob 1. maju postavljajo že od leta 1926, so tokrat poskrbeli za posebnost. Tamkajšnje gasilsko društvo je ob pomoči domačinov postavilo mlaj z dvema vrhovoma in dvema zastavama: državno ter evropsko. Pomen je lahko tudi dvojne narave: ali sta si Evropa in Slovenija tako blizu ali pa morda resnično štrlita vsaka v svojo smer?! Foto: PGD Ljubečna FOTO TEDNA Foto: GrupA Praznični oddih Med prvomajskimi prazniki so mnogi obiskovalci uživali tudi na cvetoče-dišeči razstavi, ki je bila v Mozirskem gaju do vključno 2. maja. Sprehajali so se med čudovitimi cvetličnimi gredami in občudovali več tisoč tulipanov, narcis, hijacint, mačeh ... medtem ko so najmlajši pridno »dremuckali«. Foto: US Starodobniki zasedli Šentjur Pod okriljem šentjurskega jurjevanja Šentjurjevo 2011 so letos na prostoru ob železniški postaji že četrtič na ogled postavili starodobne avtomobile in motorje z vseh koncev Slovenije. Domači klub večno mladih je organizacijo tudi tokrat izvrstno izpeljal in poskrbel za razgibano in zabavno praznično popoldne. Seveda ne smemo spregledati, da sta na isti lokaciji doma tudi železničarski muzej in vinogradniška učna klet. Tako so imeli obiskovalci seveda kaj videti in tudi poizkusiti. StO, foto: GG Hmeljarsko medmrežje S Poljske s kolesom v sveto mesto Prav na veliko soboto sta se ustavila ob petrovški baziliki in se okrepčala v senci stoletnih zidov. Kolesarja se na prvi pogled niti nista zdela nič posebnega. A za njima je bila že teden dni dolga pot in pred njima še vsaj toliko. Z rodne Poljske sta se namenila v Rim na beatifikacijo Janeza Pavla II. Skromen kovček, kamor lahko človek res zloži najnujnejše, je pričal o tem, da ne kolesarita samo za rekreacijo. Z veliko mere zaupanja v svojo odločitev, da bosta prisostvovala beatifi-kaciji svetega očeta Poljaka Karola Wojtyle, sta sedla na kolo in se čez celo Evropo namenila v Rim. Prenočujeta kot romarja v romarskih cerkvah. Za hip smo ju ujeli v Petrovčah in jima zaželeli vso srečo na poti. Razglasitve karizmatičnega papeža za blaženega se je v nedeljo na vatikanskem trgu sv. Petra udeležilo več sto tisoč vernikov z vsega sveta. StO, foto: GrupA