180. številka. Trst, v soboto dne 9. avgusta 1902. Tečaj ..EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in jTaznikov. ob 4 uri pnpoludne Naročnina znaša : ra celo leto........24- kron za pol leta ...... ... . 12 za četrt leta ........ 6 za en nu—ec........ 2 kroai Naročnino je plačevati naprej. Na na-roćbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Po tobakarnah v Trt"tu prodajajo posamezne številk*- po 6 stotink .3 dvć.I: izven Trsta pa po 8 stotink 4 nvr • Telefon šfv. Hjo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. UJ\ ".O; Oglasi lO^ *e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslans. osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. Uredniltvo in tiskarna *e nahajata v ulici Carintia stv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo stv. II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Pran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Besede in dejanja. v. Da bi opravičil Dtaiao pasivnost i o ne-brižoost lastne svoje stranke ozirom na toli važno kulturno vprašanje slovenskega življa v Trstu, porablja »Rdeči prapore — kakor je že znano čitateljem — po njem za-tijevano dejstvo, da jim je enkrat, ko so socijalisti hoteli zborovati radi šolskega vprašanja, odbor konsumnega društva v Rojanu odrekel prostore. Ni da bi dalje izgubljali besedi o veljavnosti tega opravičevanja. Raje naj zapišemo tu nekoliko vprašanj, ki nam kar rastejo v peresu iz navedenega opravičevanja v socialističnem glasilu. Oe navedeno opravičevanje velja, potem bi si morali misliti — po vseh zakonih jeklene logike —, da socijalisti niso imeli nikjer prostora, kjer bi mogli zborovati in ukrepati, kaj in kako bi bilo ukreniti od njihove strani, da tudi oni pripomorejo do skorajšnje potrebne, primerne in pravične rešitve našega kulturnega, našega perečega šolskega vprašanja! Misliti bi si moiali mi, in z nami sleherni človek, ako je sploh sposoben za logična izvajanja zaključkov iz danih premis, da je bila na strani naših socijalistov najbolja velja, a da jim je bila neugodnost razmer močneja, nego li njihova dobra volja! A najbolj da sta jim križala dobre namene neprijaznost in nasprotstvo narodne stranke do stranke socijalistov. Tak<» bi moral soditi vsakdo, ako vso informacijo in orijentacijo glede tržaških razmer išče v »Rdečem praporu«. Drugače oni, ki si je nabavil nekoliko poznanja lokalnih razmer v Trstu, oni, kateremu tržaško strankarsko življenje ni terra ineognita, oni, ki pozna razmere in — ljudi 1 Nekoliko vprašanj torej : Ali slovonski socijalisti res niso našli več — potem, ko jim je koDsumno društvo v Rojanu odreklo svoje prostore — nikjer prostora za svoja zborovanja ? Ali niso res nikjer več našli — da govorimo v prispodobi — mesteca, kamor bi mogli položiti svojo glavo v razmišljanje o našem šolskem vprašanju ? AU niso imeli marveč |>otem nešteto zborovanj v različne namene in ob različnih povodih ? f . avg. 1902. Proslava Strossmayerjevega doktorskega jubileja Na serenadi, ki so jo velikemu vladiki dne 4. t. m. zvečer priredili domači pevci in pevke iz župnije Sv. Križa — b.lo jih je skupaj okolo 40 — so peli »Pozdrav« Fr. Ftrjančiča, »Zdrava Marija« Angelika Hribarja, »Slovenski svet, ti si krasan« in »Večerno« Hrabroslava Vola-riča«. Peli so izborno, tako, da »Obzorov« poročevalec o tej priložnosti spominja Vrazove kitice iz »Djulabij«, kjer pravi o petju slovenskih deklet: Tko njih nije čuo Pjevat »svet, svet, svet a«, Ne zna, koja razknš Oeka onkraj svieta«. Vladika se je zahvalil pevcem ter rekel, da poleg svojega hrvatskega naroda ljubi tudi slovenski narod, kerjetopoBogu in n a r -a v i en narod, in karkoli želi hrvatskemu narodu, to želi tudi čestitemu slovenskemu narodu, ki ga naj Bog blagoslovi z obiljem, napredkom in pravo svobodo !! Dne 5. t. m. so se vladiki poklonili zastopniki akadem. društva »Triglava«, čegar častni člen je vladika, potem zastopniki akad. društva »Slovenije«, nadalje 'Slovenci pod vodstvom kanonika Antona Hajšeka iz SI. Bistrice, domačini iz Sv. Križa pod vodstvom župnika Fr. Korošca in dalmatinska Hrvata dr. Trumb'ć in Peter Didolić. — Potem so prišle na vrsto Hrvatice, gospe in gospice, v katerih imenu je Slava Malinova izročila slavljencu krasen šopek. Vladika se je hrvatskemu ženstvu lepo zahvalil ter jim priporočil, naj nesijo narod in domovino v svojem srcu in v svoji zavesti ; zaveden narod da ne more nikomur t tlačaniti ; on da je pripravljen za narod in j_--- izpuhnil pamet. Tako je bil zmeden, da ni znal, stoji-li na zemlji, ali visi v zraku. Vendar je zbral toliko sile, da je mogel pretr-goma izsiliti: s Poglavarstvo in zastopstvo občine Orlovac stopa pred vašo . . .« a dalje se ni maknil. Stal je kakor pribit, in zdelo i se mu je, da leze iz lastne kože . . . Pogledal je v klobuk, ali glej nesrečo ! . . . Papir i je obrnil v naglici narobe, kjer ni bilo nič zapisanega. NaBtal je grozen trenotek .. . Visokoblagorodni gospod se je dobrovoljno smehljal, a Melita je zakrivala svoj obraz za šopkom cvetja, katerega je še le prejela. Vaški odborniki so topo gledali in zijali v kočijo, v kateri je sedel vlastelinski par. Njegova presvitlost (veliki župan) je izustil polglasno besedo: »Tele!« in se spuetil na svoj sedež v kočiji. V tej težkej situvaciji se je spomnil beležnik, star lisjak, nečesa, kar je storilo konec neznosnemu položaju. S svojim gromovitim glasom je začel klicati : »Živeli, živeli!«, a za njim so začeli vaški odborniki, katerim je dal znamenje z ojstrim pogledom in kimanjem, naj tudi oni kričč. »Živeli, živeli!« se je slišalo sedaj močnejše in močnejše, a v ta krik so se mešali tudi tanki glasovi šolskih otrok, .kateri so bili stali blizu. domovino žrtvovati vse, tudi svoje življenje. V imenu možke deputacije je prvi pozdravil vladiko rektor zagrebškega vseučilišča, prof. dr. Fran Vrbanič, ki je v krasnem govoru slavil Strossmaverja — duhovnega očeta, dobrotnika in preporoditelja hrvatskega naroda. Vladika je bil vidno ginjen ter je govornika presrčno poljubljal. — V imenu hrv. pevskih društev je govoril predsednik hrv. pevske zveze Milan K resic, ki je izročil vladiki umetno vezano pismeno čestitko hrvatskih pevcev. Končno je še govoril pisatelj Ljubo-mir Babic (Sandor Gjalski) v im^nu »Matice hrvatske«, ki da je dete idej Strossmsver-jevih. Za vsakim govorom so zadoneli gromoviti »živio Strossmaver !« Omeniti treba, da so bili v deputaciji zastopani vsi sloji in vse dežele hrvatske. Ob poludveh pop. je bilo skupno kosilo v Leitnerjevi gostilnici. Predsedoval je župnik Gjuranec, ki je nazdravil dr. V'rbaniću, voditelju deputacije. Poslednji se je zauvalil ter napil bratom Slovencem. Pri kosilu so peli pevci-iomačini. Po '2. uri je prišel na banket vladika, burno pozdravljan. Nagovoril ga je Š:indor Gjalski. Vladika je o lgovoril ter se zahvalil čestilcem in jih prosil, da si ohranijo svojo vero v Boga, v vir prave ljubezni in dobrote; poleg tega pa naj vstrajajo v vseh krepostih, a zlasti v ljubezni do svojega naroda! Na strani naroda bo limo vedno, je naglašal vladika, — ne bodimo malosrčni, bodimo vstrajni v borbi, kajti Bog, ki je Bog resnice, pravice in kreposti, rešava ponižani a krepostni narod tudi tedaj, kedar njegovi nasprotniki to najmanj pričakujejo. — Kar ni osnovano na resnici in morali, more se res vzdigniti do nekake višine, more tudi triumirati, ali večne čase ne more obstati, kajti samo Bog in njegov sveti nauk sta večna. — Zlasti je priporočal vladika krasnemu spolu, da si ohrani vero v Boga in ljubezen do domonine, kajti iz src žen, iz njihovega bitja razliva Be najprej in najgotovejše ta lepa krepost po vsem narodu, |ia zaliva tudi duše onih, ki so danes še malodušni. Dr. Gjuranec je napil domovini ter priporočal siromake Istrane, za katere se je nabrala svota 158 K. — Gedeon Stauduar je napil Slovencem, na kar se je zahvalil župnik Korcštc. Rudnic je stopil s kočije, stisnil načelniku roko, se zahvalil poglavarstvu in zastopstvu na tem lepem nena dejanem vsprejemu, obljubujč, da bo tudi v bodoče delal v korist in blagostanje orlovske občine. Ko je dovršil, se je vrnila duša v načelnika, ki je sedaj prvi začel grometi iz vsega grla : »Živeli, živeii !«, a za njim vsi drugi. Cveteroprežna Rudnićev a kočija je oddrdrala dalje proti vlastelinsKemu dvoru, a za njo tudi druge. Ko je mimo zbranega zastopstva in orlovskega poglavarstva vozila kočija njegove presvitlosti, se je gospod načelnik poklonil tako globoko in ponižno, da ni mogel videti strogega obraza glavarja županije, zato pa je slišal v svojo veliko grozo ojstre in glasne besede: ■>No, danes ste se lepo držali!« Za nekoliko trenotkov se krenile gosposke kočije, na lepo urejeno, široko pot, ki je vodila v vlastelinski dvor. Prekrasni slavolok na uhodu v park je imponiral ceM samej Meliti in je vzbudil v njej ugodno čutstvo zadovoljstva. (Pride še.) Brzojav diIi pozdravov je prispelo nad sto iz vseh krajev skupne slovenske in hrvatske domovine. Politični pregled. y Trstu. 9. avgusta 1902-čehi in Nemci. Nemški listi, ki se toliko navdušujejo za spravo, kakoranjo, seveda, si mislijo oni, so začeli nekam resigni-rano pisati. Soglasje v vseh čeških listih jih je vidno poparilo. Češki listi vseh strank govore jasno in odločno, da jezikovno vprašanje se mora rešiti v zmisiu pravice, predno je možno mis iti na sporazum ljenje z Nemci za reševanje drugih važnih nalog. Realistično glasilo »Czasc piše na pr. vsikdar jako trezno in zmerno. Ali tudi ta list izvaja, da od konferenc ne pričakuje nikaeega vspeha. Kar hočemo mi — pravi — to je že dobro znano dr.u Koerberju, nas ne treba niti klicati. — »Czas« ne more verjeti, da bi dr. Koerber' mogel naredeti tako nerodnost, kakor-šnja bi bila, ako bi le omenil državni jezik. Kar zahtevajo Cehi sedaj, to je najmanja mera. Zlasti ta izvajanja v »C^asu« so popa rila Nemce in nemški listi kar obsipljejo Cehe z očitanji, da ti poslednji ne upoštevajo — državnih |>otreb! Potem pa hite zatrjevati, da taka državna potreba je — nagodba z Ogrsko. Patrijotizem da bi zahteval, da Cehi ne delajo Koerberju sitnosti v tem pogledu. Lahko jih je umeti: Koerberju je do nagodbe, s»j potem lahko vse sporazumljenje med Čehi in Nemci — v vodo pade. Ko smo že napisali gornje vrstice, smo nalateli danes v »Neue Freie Presse« na izrek, ki je naravnost drastično značilen ne le za konsekvenco, ampak tudi za — nemoralo te nemške gospode tudi tedaj, kadar gre za stvari tolike pomembnosti, kakor je gotovo razmerje med dvema kulturnima narodoma, katerima ie usojeno, da živita tikom drug |K>l«>g druzega. Nemško-liberalni list izreka sodbo o obstrukciji. Človek se prijemlje za glavo, ker ne more verjeti, da je možno med ljudmi drzno čelo, ki o stvareh načelne važnosti tako spreminja svojo eolbo, kakor dela to »Neue Kreie Presse«. Nemške ! stranke so tri leta tirale obstrukcijo v nje najgrjih oblikah, io prav ta »Neue Freie Presse« je bila, ki je podpirala parlamentarno revolucijo Nemcev s tem, da je s pomočjo znane int^rnalne sofi starije svoje dokazovala opravičenost take oblike parlamentar-1 nega boja. In sedaj — sedaj, ko se boji, da bi Čehi obstruirali nagodbo z Ogrsko in delali g. Koerberju malce sitnosti? Sedaj je ob-strukcija — anakronizem ! Pred par leti, ko so Nemci obstruirali, je imela obstrukcija gorko' mesto v parlamentarizmu sedanje dobe, sedaj je to — zastarela forma! Kako hitro se spreminjajo sodbe ljudij, ki potrebujejo pretvez, ker nimajo v sebi toliko morale, da bi hoteli biti pravični! »Neue Freie Presse* vsklika tudi: »V bitki, ki jo hočejo Čehi biti z Nemci o nagodbi, ne bodo zmagovalci ne ti, ne oni — ampak g. Szell!« He, ali pa to | ni veljalo tudi za časa Badenija in Thuna ? ! ! In vendar so takrat isti Nemci prav po — anakronistiško metali vladi polena pod noge in ubijali avstrijski parlamentarizem, ki naj bi bil protitežje proti ogrskim Szellom! ! Spominsko slavje na Sipki bo izredno sijajno. Bolgarsko sobranje je votiralo 750.000 frankov. Tri divizije bolgarske vojske bodo mobilizirane, a iz Rusije pride eden velikih knezov z vojaškim spremstvom. V Sipka-klancu bodo velike vaje, na katerih pa ne bodo — kakor smo že poročali — sodelovali ptuji vojaški atašeji, ker bodo te vaje bolj intimnega in lokalnega značaja, bolj spominsko slavje, nego prave vojaške vaje. Pred kronanjem. V Londonu so že zbrani gostje, ki se udeleže kronanja. Seveda bo isto jako utesnjeno z ozirom na fizične moći kralja. Na predvečer kronanja je kralj Edvard izdal proglas do naroda, v katerem se zahvaljuje istemu za simpatije, ska-zane mu, ko mu je bilo življenje v nevarnosti. Kralj izreka globoko hvaležnost previdnosti, ki mu je podaljšala življenje ter mu podelila moč, da bo mogel izvrševati dolžnosti, ki ga vežejo kakor monarha te velike države. Sestanek v Revalu. Včeraj se je cesar nemški poslovil od ruskega carja ter se je od vel na jahti »Hohenzollern« ob gro-menju rusk h topov. Slovo med obema monarhoma je bilo baje jako prisrčno. Bodi kakor hoče, fakt je vendar, da je velika razlika med utisom, ki ga je ta sestanek v Revalu napravil na veliko javnost, in onim, ki ga je napravil nedavni sestanek med ruskim carjem in ital. kraljem. Iz Revala smo čuli pač mnogo o lepih činih kurtuazije, ali nismo čuli nobene izjave, ki bi bila tako odločno politične barve, kakor so bile na pr. napit-nice med carjem Nikolajem in kraljem Viktorjem Emanuelom. Po sestanku v Petro-gradu je imel ves svet občutek, da je žnjim označen začetek nove dobe v mejnarodnem razmerju ; po Bestanku v Revalu pa povdarja agencija \Volfova, da je bil sestanek povspe-ševan po — lepem vremenu, da je bilo razmerje med obema monarhoma za časa sestanka jako intimno. Manje se skoraj ne more zahtevati od občevanja med monarhi. Tržaške vesti. V Lonjerju bodo imeli jut.ri najveseleji dan, kolikor se jih spominjajo v tej vasi. V prvič se zgodi jutri, da bo Lonjerc pel novo sv. mašo. To čast je naklonil vasi lonjerski sin uglednega tamošnjega vaščana in posestnika, zvestega rodoljuba, g. Andreja Čoka, po domače Župana, gospod Anton Čok. — Jutri se zbere v L mjerju tem prvodom mnogo inteligence, posvetne in duhovske, da se bodo skupno radovali na tem častnem in veselem dogodku. Mi pa časti tamo na tem mestu gospodu novomašniku in vsej njegovi, v slovenskih krogih toli spoštovani rodbini ! Tem povodom priredi jutri kon3umno društvo lepo veselico, na kateri bosta sodelovala pevsko drušuo »Zvezda« od sv. Ivana in pa godba od sv. Marije Magdalene. Program je obširen. Začetek veselici bo ob 4. uri popoludne z malo vstopnino 20 sLotink. Otroci v spremstvu starišev so vstopnine prosti. Vstopnina k plesu 80 stot. za možke, 50 za ženske. Točila se bodo dobra domača vina. Tako se bo vsa vas radovala na sreči v spoštovani rodbini Čokovi. Himen. Danes seje ziružilo droje poštenih slovenskih src v zvezo do groba: gospod Rajko P a v 1 o v i č se je poročil z gospico Vekoslavo K o b a 1 o v o. No-voporočenca sta oba mej najpoznanejimi lič-nostimi med tržaškimi Slovenci, in vsi jima voščimo iz srca : vse dobro ! Slavje »Delalskesa podpornega društva«. Jutri bo slavilo torej to društvo dvajseto leto, odkar se njega členi ponosno zbirajo okolo svoje lepe zastave, okolo tega simbola vzajemnosti naših delavcev-postenja-kov, mejsebojne ljubezni in njihove samopomoči. Na tej slavnosti pa sočutstvuje žnjimi sleherni tržaški Slovenec, dobro vedč, kaj imamo mi v tej trdni, uzorni organizaciji, dobro vedć, da je ta organizacija našega delavstva široka podstava moči našega življa v tem meBtu. Tudi jutri bodo naši delas-ci-poštenjaki ponosnim čelom in vedrim licem stopali za svojo zastavo v božji hram, da zahvalijo Vsevečnega na blagoslovu, ki ga je sipal do sedaj na to društvo, in da ga zaprosijo v iskreni molitvi, naj bo milosten njihovemu društvu tudi v bodoče in da odreši ves naš slovenski rod. Popoludne pa se zberejo tam gori na prostranem vrtu pri sv. Jakobu, da posvedo-gijo — kakor se to redno godi po en k rat na leto — kako znajo oni lepo družiti misel delavske samopomoči z zvestobo in ljubeznijo do svojega preziranega in vendar toli dobrega naroda! Ob zvokih glasbe in akordih slovenske pesmi posvedočijo tudi jutri — tako smo uverjeni —, da ostanejo za vedno samozavestni delavci in pošteni Slovenci. Opozarjamo še enkrat, da se imajo delavci zbrati v jutro najdalje ob 1/i8. uri pred društvenimi prostori, da pravočasno odkorakamo v cerkev, kjer se prične maša ob 8. uri. Opozarjamo še enkrat, da bo »Slov. pevsko društvo« poveličevalo cerkveno slavje z Volaričevo mašo in »Zdravo Marijo« t bariton-solc, zloženo nalašč za to priliko od našega mladega komponista Josipa Mandića. Popoludanska slavnost se prične ob 5* uri popoludne. Vstopnina 20 nvč., za otroke 10 novč.| Z XVII. slavne skupščine družbe sv. Cirila in Metodija v II. Bistriei. Iz poročila tajnika, veleč. g. Antona Zlogarja, po-snemljemo za sedaj : ; »Ljudsko štetje leta 11*00 je pokazalo nam Slovencem zopet žalostno sliko. Na vsej periferiji naš: h dežel se krči naš živelj. Dasi podatki štetja glede materinega jezika oziroma narodnosti nikakor niso zanesljivi — in v znanostno svrho ne porabljivi, dasi vemo, da nas je v resnici več, nego so nas našteli v svoji prebrisanosti naši nasprotniki, vendar nam tudi to dejstvo glasno kliče »memento mori!« Kaj je vzrok našemu nazadovanju? Poleg velike narodno gospodarske krize, ki se vleče kakor črna nit skoro po vsej Evropi, so krčenju našega naroda krivi naši nenasit-Ijivi nasprotniki na jedno — in naša lastna nebrižnost na drugo stran. Koliko ran zaseka vajo slovenskemu življu leto za letom nemški »Schulverein«, »Siidmark«, »Sud-mfirkiache Bank« od nemške, »Lega nazio-nale«, »Dante Allighieri« in njim sorodna društva od laške strani, je slovenskim rodo ljubom več ali manj v spominu ! A tudi indiferentnost raznih Blojev mej nami je zakrivila, da je, ko so ljudje spali, sovražnik zaBejal ljuliko mej pšenico. Znano je, da plevel veliko rajši raste, nego dobra setev. Razni parasiti, zasejani po nasprotnikih po vseh naših deželah, izpivajo najboljšo kri na našem narodnem telesu. Ali moremo kar hladnokrvno gledati, kako gineva naš rod ? Tu je nastala družba sv. Cirila in Metodija, ki hoče odbijati neopravičene napade naših sovražnikov, pa tudi vzdramiti iz letargije lastne rojake. Nedvomno preti našemu narodu največja nevarnost na šolskem polju. Vkljub naravnemu pravu, vkljub jasnemu državnemu zakonu nima naša mladina še zadostno slovenskih šol. V tej Bili preostaja nam le samopomoč in samoobramba, in to izvršuje uprav naša družba. Iz nadaljnjega poročila posnemljemo, da je načelstvo rešilo v tem letu 1622 vlog {brez pisem in poročil. Do 1. avgusta šteje naša družba 144 podružnic in sicer : 78 mešanih, 30 možkih in 36 ženskih. Pokroviteljev je 298, ustanovnikov 1181, letnikov 5341 in podpornikov 2401 ; skupaj 9309. Zatem našteva poročilo družbine in od družbe podpirane zavode. Teh je 25. Poročilo zaključuje: Ne preostaja nam druzega, nego da Vas opetovano povabimo na vstrajno delo. Kolikor je od vodstva odvisno, bo ono — ki je v teh 17 letih skoro nespremenjeno pred Vami, — neprestano motrilo položaj slovenskega šolstva na najbolj nevarnih postojankah našega ozemlja. Ono ne odloži vajet iz rok, dokler je podpira Vaše zaupanje. Vodilna zvezda — prava krščansko-narodna šola na podlagi materinega jezika vsej slovenski deci, ki prebiva na tej lepi zemlji, odkazani jej po previdnosti Božji — naj nam sveti tudi za naprej ! A to je tudi pesnikova zvezda — oznanjevalka srečnih dni. Ali rodovi, doslej tlačani ne zaslužijo milejše bodočnosti ? In med temi trpini, skoro največji si ti, moj narod slovenski. Koliko žrtvuješ za druge in za-se, kar bi po pravici drugi morali storiti za-tč. Ti se vzdiguješ, ti hrepen'š po višji izobrazbi, po pravi omiki, katera se crpi v ljudski, srednji in višji šoli, ter hočeš biti ravnopraven brat med avstrijskimi narodi, a neprijatelji tvoji te skušajo vkleniti v verige inferijornosti... A duh slovenstva, duh slovanatva se več vsužnjiti ne da... Tvoj je vstajenja dan ! . . . Dvajseti vek bo naš! Zdaj pride Slovan do besede; naše pravo mora zmagati . . . Zorna setev zavetnikov naše družbe — sv. blago-vestnikov Cirila in Metodija — v tem veku gre v klasje. Ako se slovanski rodovi oklenejo njunih vodilnih idej v delovanju za vero in dom — napoči jim kmalo zlati vek. — Vsaj, kar nas je v naši družbi, ozirajmo se zaupljivo v slovanska dioskura! Prapor, ki sta ga ona razvila pred tisočletjem, naj visoko vihra in zbere vse sinove in hčere krog sebe, da se spolni, kar pesnik želi : Mi smo zjedinjeni In vsi prešinjeni Od enega duha Ne veste, da nas na tisoč Pod eno zbranih je zastavo ? Pod enim svetim praporom Korakamo na boj Za vero in za mili dom, Za lepi jezik svoj. Le tako naprej! Sedaj vidimo, da vse naše tožbe, pritožbe, opomini in graje na adreso županstev in župnih uradov ne hjts-nejo nič. Kajti mnoga ta slavna slovenska oblast v a izdajajo prej ko slej nemške domovnice, oziroma latinske krstne liste. V namene pridobitve domovinske pravice v izpovedati, tista klop, oblasti na- Trstu namreč. Pred soboj imamo tak ek-semplar iz Trnovega, dva iz Rudoltovega itd. itd. Mi pa kričimo in zahtevamo, naj oblasti in drugorodci spoštujejo naš jezik! In kako se jezimo ob vsakem slučaju nespoštovanja našega jezika in žaljenja naše narodnosti od strani — drugih! Sami pa s-no — taki! Prav taki, kakoršnji smo! Drugi naj nas spoštujejo, sami pa se nočemo! Prav nič nas ni sram da bi nam prav nič ne škodila na kateri so nekdaj graščinske šemu narodu delile — pravico ! Živela Slovenija! Živeli mi vsi! In ži-leva naša — narodna samosvest! C. kr. državnemu redarstvu na /nanje. Iz Rojana nam pišejo : Tukaj pri nas že dlje Časa kopljejo za vodovod po cesti, ki vodi iz mesta v našo cerkev. Navada je ob takih prilikah, da ob uhorlih v hiše pokrivajo razdrtine z deskami. Tukaj pri nas pa je cesta skozi in skozi prekopana, izlasti pa pri uhodu v gostilno » Konsumnega društva«, tako, "da je vstop naravnost otežavljen in po noči ce!6 jako nevaren. Ravno sinoči bi bil n. pr. neki biciklist kmalu hudo ponesrečil. Da ne bo eventuvalnih nadalnjih nesreč, bi toplo priporočili organom javne varnosti, naj pazijo na to, da se tudi ob uhodu v »Kon-sumno društvo« postavijo deske čez izkopani jarek. Z letovišča. (Dalje.) Za popotnika, ki ni vajen voziti se ob morski obali, nudi ta mala istrska železnica dokaj užitka. Osobito je zanimivo opazovati koperske in piranske soline, sicer je pa od Sicijol naprej le pusti kraški svet. Nekoliko pred 1 uro popoludne smo zagledali bujski stolp in takoj na to tudi »veličastno« mesto Buje ! Meni so ti kraji precej dobro poznani, ali da bi bil bolj gotov, sem vprašal nekega sopotnika (ki je neprestano hvalil Buje), koliko prebivalcev da šteje to sloveče mesto ? Mož je v svoji navdušenosti kar — podvojil število in rekel: od 'i do 7000 duš. Ker pa je znano, da se z Bujci ni 3meti šalili, sem moža zahvalil za »odgovor« in ker je le hvalil zrak, razgled, zgodovino itd. (Mislil je, da me spravi na bujsko letovišče !), sem ga vprašal — da-si sem to dobro znal — kako je z vodo ?! Imate-li izvirčno vodo v mestu, ali imate kak dober vodovod ? Mož se je takoj izvlekel, rekši, da nimajo izvirčne vode in ne vodovodov, ali da imajo izborne vodnjake (sedaj prazne !) s še bolj izborno vodo ! Z bujskega kolodvora sem jo odkuril do Kraš ce. Krašica ima lepo šolsko poslopje z nad-pisom: »Civica scuola popolare« in s samo laškim učnim jezikom. Ker so me vsi, veliki in mali, pozdravljali z »bon žorno«, sem želel znati, je-li so tu pravi Lahi ali umetno narejeni ? L'stavil sem se torej in šel v edino krčmo, ki se nahaja v Krašici. Pozdravil sem lepo po laško in naročil čašico istrana. Med tem, ko je krčmarica odšla po »rujnega«, sem poslušal, kako se je krčmar razgovarjal z domačini po — »slavski«. Poizvedel sem, da je v vsej Krašici le ena ženščina laške narodnosti, drugi pa so vsi »Slavci«. Ont govore hrvatsko-slovensko narečje, pomešano (žalibog) z eno tretjino laščine ! Domačini so se upirali laški šoli in so s pomočjo g. dra. Laginje trikrat nastopili proti ustanovljenju te raznarodovalke. — Bujski Lahoni so pa obljubili dati »mešano šolo« in so ob enem pritisnili na revne zadolžene Krasičane ter 30 tako dosegli to vzgojevalnico janičarjev ! Revni domačini so prvo podpisali utok proti laški šoli, po strašenju in po obljubi, da bo šola »mešana«, bo podpise zopet preklicali ! Sedaj imajo »mešano« šolo, toda oni so mislili, da šola bo mešana v tem zmisiu, da bo slavsko-laška, v resnici pa je mešana v tem zmisiu, da je za dečke in deklice ! Veronauk se vendar nči slovenski, a govore večinoma laški ! Mislil sem se ustaviti tu za nekaj dni — ali ni mi ugajalo ; zato sem se vrnil že drugi dau nazaj do Buj. Kaj je bil namen temu mojemu potovanju in razne druge podrobnosti objavim morda pozneje — ko minejo pasji dnevi ! Sedaj moram še povedati, da sem imel od Buj do Trsta precej kratkočasno družbo v osebah dveh laških gospodov. E len njiju, duhovnik, je govoril toskansČino in nad vse hvalil Buje kakor »Spia del' Istria«(takj namreč pravijo lahončki Bujam). Iz-med mnogega smešnega, kar sem cul, oaj napišem to, da je ob železnicah, osobito v Italiji, vse divno, krasno—- rut 0;-ureč — ker da na to upliva — dim iz stroja ! V Kopru nisem videl mkakega nadpisa — je morda na nasprotni strani! Od Semedele do Isole so 100<>-letni kulturonosci razbili mnogo trojezčmh tablic, a železaično ravnateljstvo razpisuje 4<» K nagrade onemu, ki izda — poštenja kovice! Kar imam >e povedati, je to, da ni lepo o! žeiezn -ke uprave, da sprevodniki opravljajo tudi razna težaška dela in da potem prihajajo pred potnike — z umazanimi rokami ! Zraven «edanj:h dveh mož nai uprava nastavi še tretjega, ki naj opravlja težka dela. Dražba ne propade radi tega, pač pa si reši — čast. Vprašal bi tudi rad : zakaj je na po-«taj;ci v Zavijah pihano le »Zaulec in ne tudi »Zavije« in pa zakaj je ^kedenjska postaja — brez vsakega nadpisa ? Električna železnica Trs*-Opčine. O tej -tvari se je vnela živahna polemika mej tuk. italijanskimi listi. D oči m trdijo neodvi-sn i:«ti, da bo treba temeljitih poprav, ho- Društvene vesti. Zarod st. Nikolaja t Trstu je začel razpošiljati pevskim in drugim društvom v Trstu in okolici vabila na slavnostno otvor-jenje novega doma s prošnjo, da bi slavna društva blagoizvolila pripomoči v povzdigo te slavnosti, ki se b^ vršila dne 7. septembra. Zavod se nadeja, da se odzovejo povabilu vsa društva, saj zasedemo tega dne novo narodno trdnjavo, ki smo si jo postavili iz lastne moč'. V kratkem bodo sledile pedrobnosti. Plesni odsek »Trsrov. izobraževalnega društva* opozarja člene in gospice na jutršnjo veselico s plesnim venčkom, kat ?ra bo v gostiini »M rabosco« na Vrdeli. Vrt bo odičen z balončki v narodnih barvah in lepo razsvetljen, dvorana bo sijajno odičena. Na vrtni veselici in k plesu bo sviral popolni orkester od sv. Jakoba. Med proizvajanji orkestra bo »svetovna« šaljiva pošta in tombola z mnogimi in bogatimi darili. Pri prvi četvorki bo krasen kotilijon. Vstop na vrtno veselico je vabljenim brezplačen. Pricetek točno ob 5. uri popol. Ker se veselica prireja nalašč za društvene člene in gospice, nadeja se obile udeležbe plesni odsek. Pevsko društvo »Primorec v Treb- <~ejo kam ri stična glasila vedeti, da gre le za malenkosti ter da se prične obratovanje že u /% . j- j -i* cah priredi svojo prvo veselico v nedeljo dne prh. nedeljo. <_uano se nam zdi, da nemški r .. uradni list o vsej stvari tako temeljito slovenska na Koroškem. V nedeljo dne 27. jul. je imela ziljska podružnica slov. plan. društva na sv. Vi-šarjih svoj letni občni zbor. — Tam se je sklenilo, da se kupi v »Z a j ze r i« pod sv. Višarjami potrebni svet za planinsko kočo. Vrli odborniki so ta sklep kar drugi dan uprav izborno izvršili, kupivši od gospe Kat. Vedam p. d. Krivec v Ovčji vasi za 1*250 kron lepo senožet, obsegajoče blizu 4 hektare. V nedeljo dne 3. avg. se je pred g. notarjem A. Svetino v Žabnicah napravila in pravo-močno podpisala kupna pogodba. — Senožet je kakor ustvarjena za lepo letovišče ali planinski dom. Oddaljena je le četrt ure od Ovčje vasi, torej blizu železnice. Pelješ se lahko do nje. Tam je več vrelcev, tvorečih potoček, ki ne vsahne. Razgled na planine je očarljiv; odhod na nje lahko mogoč. — Lepšega kraja sploh tam ni najti. Tr-bižki Nemei so imeli shod in pridao so se vozili sem ter tja, da kupijo senožet! — Zastonj ! Vse prijatelje naših slovenskih plauin gotovo prav srčno razveseli t* lepi vspeh zdjske podružnice slovenskega planinskega društva. Dal Bog in požrtvovalnost slovenskih rodoljubov naj omogoči, da se Zajezerom dvigne čim preje nova planinski koča. Planinski pozdrav ! XttXKXXKXXXXKXKK K X MIZARSKA ZADRUGA 1 GORICI X ^ T MMjesla Jamstvom * naznanja slovenskemu občinstvu, da JC JC je prevzela 3C x pno slo?, zalogo Dobiva * 3C tz odlikovanih In svstovnoznanlh to- JC JC vam v Solkanu in Gorici X X X K Antona Černigoj-a * K Katera se nahaja )C X t Trstu, Via Piasza vecohia X X (Roaario) št. 1. X Kit (■> deiil strast eerkre it. Petra*. J ^ Konkarenoa »»mogoča, kar J« blago J ^ ls prre roke. ^ X X xxxxxxxxxxx ***** ^ VELIKA ZALOG*A snouij za moške obleke iz tu- in inozemskih tovarn — molči. Povodom XIV. slavne skupščine »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih ut-itelj-«.k»h društev« priredi »SlovaEs'io pevsko društvo« v Trstu v petek dne 15. avgusta li*J2 koncert v prostorih »Narodnega doma« v Barkovljah. Vspored : 1. *: »Hrvatska koračnica«, svira orkester. 2. Tittl : »Hudičev delež«, ouvertura, svira orkester. 3. M. Hubad : »Narodne pesmi«, me-in zbor. 4. Waldteufel: »Drsalce«, valček, orkester. '). Ferluga: »Rožica«, moški zbor. »j. Smetana: Fantazija iz opere »Prodana ne vesta«, svira orkester. 7. Kucken : »Plavaj ladja m >ja«, ženski dvospev s spremljevaojem orkestra. S. Iv. pl. Zijc : »Hrvatski potpouri«, svira zbor s četverospevom in tenor-solo. 10. Parma: Intermezzo iz opere »Ksenija«, »vira orkester. 11. Ivan pL Zaje: »Dolazak Hrvata-, hrvatska glasbena si ka za tenor , bariton- in bas-solo, moški zbor z orkestrom 17. avgusta na dvorišču gospodarskega podpornega društva. Med točkami obilega programa, katerega priobčimo prihodnjič, bo svirala godba. Zj danes pa opozarjamo posebno, da bo po veselici javna tombola v prid zavarovalnici za govejo živino! Na tej dvojni s'avnosti bo torej združeno prijetno s koristnim. Zato opozarjamo si. občinstvo, da se nas spomni dne 17. avgusta ! Vesti iz Kranjske. * U sta t I jen a preiskava. Nedavno so listi poročal, da je orožništvo zaprlo nekje na Notranjskem g. Frana Saksetja, urednika ameriškega slov. lista »Glas Naroda«, ker da je bil na sumu, da kr«: prelpise glede iz- orkester. Meived :» Popotnik«! moški 5 9e ,aJ Pa poročajo, da je preiskava proti imenovanemu gospodu popolnoma ustavljena. Istega so že prej proti varščini pustili na svobodo. * »Divji lovec«. P.šejo nam : To krasno narodno igro kurata Frana Finžgarja pred- Razne vesti. Vrline turške policije Profesor dr. Hoer-nes iz Gradca se je mudil te dni v Solunu, da proučuje na licu mesta vzroke in raz-sežnest zadnjega močiega potresa v onih krajih. Ko pa je nekega dne dr. Hoernes ob o. uri zvečer šel po živahn: ulici, je hkratu čutil hud sunek, pa ne podzemski, ki je provzročil, da mu je — dragocena ura izginila iz žepa. O tej tatvini je bila obveščena policija, ki se je — vspodbujana v to od vplivnih oseb — brižno podala na lov za tatovi. In vjela jih je tiste tri tičse ter priprla. Ker pa so tajili, uporabila je turška policija probatno sredstvo. Nabijati je začela tatove in ob 11. uri zvečer je bila dragocena ura v rokah policije oziroma profesorja. ! Gospod profesor je bil baje zelo zadovoljen s toli vrlo policijo turško. uL Barriera vecchia 13. Velik izbor: perila, perkalja. cefira, satena. Specijaliteta podlag (Mre) iii drobnarij za i krojače. } j Naročbe za moške obleke po meri * ' se izvrše po zelo ugodnih cenah * 1 P 1 1 v 24 urah. Na zahtevo vzorci brezplačno in poštnine prosto. 1 12. Komzak : »Potpouri koračnic«, orkester. st*vlja1' prihodnjo nedeljo v Gornjem 13. >Z*vezna«, himna »Zaveze«, pojejo p. n. v prostorih g.a Amana. Začetek ob _ j-- i- • . 4. uri pnpoludne. Ci^ti dohodek ie namenien gg. uc:telji se sprem'jevanjem orkestra. — 1 r J J Svobodna zabava z godbo, petjem in Baee- uboŽni Io?aŠki *°lski mladini- ~ Tufii v ko vi mi kup'eti. Sodeluje orkester domačega f"tU bl naj misllli aa "Plitev te igre, ki pešpolfea Freiberr von Waldstfitten štev. 97. mf>ra' dobro lzvaJaQa* velikanski efekt- Začetek koncerta točno ob »3. uri popoludne. (CuJem0» da se nekaJ pripravlja za Vstopnina 60 stot., (3<> nvč.); sedeži v prvem je8en- °P- ure<*.) redu 60 stot. (30 nvč.) v drugem redu 40 stot. 20 nvč.). — Opozarja se, da se bo koncert vršil ob vsakem vremenu. <»r>BOR. Nesreča v Sesljanu. Eksplozija, ki je, Kakor smo |>oročaii včeraj, provzročila smrt 7 oseb, je podrla tudi skladišče živil in telovadnico kopališča v Seslianu. Včeraj je bil na licu mesta namestnik grof Goe« ter si je dal poročati o nesreči. Vsprejela sta ga okr. giavar Iiebek iz Sežane in žandarmerijski častnic Vogelbaur. Namestnik je opravil ob truplu umrlega orožnika NV.nklerja t:ho mo-iitev. — Izdale so se strožje varnostne naredbe glede streljan a. Vesti iz Štajerske. — Xem>kutarji v Sevnici, in sicer slavno društvo gasilcev, priredi v nedeljo prononsirano nemško veselico. Lepaki kažejo na prvem mestu nemško vabilo ! Gledal ška predstava bo tudi nemška ! — Re*, škandal je, da se južnošlajerski gasilci še vedno ne morejo oiresti nemškutarstva ! — Kako rnjejo celjski nemškutarji proti slovenskim ustanovam. Celjski Slovenci so zgradili v Savinji krasno kopališče »Diana« Da bi odvračali letoviščaike od njega, širijo nemšicutarji nesramno laž, da sta v tem ko- c , v , ... , paliscu utonili letos že dve osebi. Ako pa kak Nolucarica. \ čera; so morali prenesti . ... ... , . ,. ... , , r n . _ 1 , slovensKi list pise le vrstico, ki bi disila po v društvo »lgea« Komeja Petoaija, slikarja , ., .. .. . . ... , _ , ^ J bojkotu nems&ih trgovcev, pa so ze slavne v tehničnem zavodu Sjn Marko. Delal ie ^ , , , . . J državne oblasti po konci z — zaplembo, ve- dan na krovu nese knžarice, ki jo era- T . . ... — IzjaloTljena nem-kutarska slav- dijo v c menjenem zavodu. \ sled velike vro čine pa ga je začela boleti glava, bljuval je in končn.» zgubi zavest. Z iravnik je spoznal, da ima opraviti z lažjim slučajem solnčarice. Bolnika so spravili v njegovo stanovanje. Drsibe preMl^nin. V poned, dne ln. avg. ob 10 uri predpoiudne se bodo vsi« i ■arsdb« tuk. c. kr. okrajnega sodišča za c-viin« stvari vršil« sledeče dražbe premičnin : ulica del Sapone 1, hišna oprava : ulica Arijuedotto 19, bicikl; ulica Madonnina 14, hišna oprava: ulica Valdirivo 19, konji in vozovi : ulica Kandler 1, hišna oprava ; velik: tre, oprema v zalogi, glasovir in kaučuk; uli ci Media 10, bicikl in prepisovalni stroj \ na Preseku, poh š:vo, voz, sodi ter mesarska oprema. VieaeDikl Testni k Včeraj: toplomer ob 7. un zjutraj 2»i 4° ob 2. uri popoludne C.' — Tlafcoiuer ob 7. uri zjuira; 762.2 nost v Celju. Nemško obrtno društvo v Celju je priredilo prošlo nedeljo slavnost na starem gradu pri Celju. Sam Jupiter Piuvius jih ne mara ter jim je poslal pravo ploho na razgrete nemške (?) but c Frankfurtarice je okrajno glavarstvo prepovedalo razobesiti. U deležniki so se za to maščevali nad — alkoholom. Končno so trije slovenski fantje ra^gnali ves nemški tabor, ki se je pred klofutam: reš 1 v šumo ! Brzojavna poročila. Roparski amor. DUNAJ 9. (B.) V okraju Rudolfsheim 90 našli danes zjutraj neko 80-letno posestnico tobakarne v stanovanju tik prodajalnice umorjeno. Storilci so odnesli mnogo blaga in gotovine. Na sumu tega um>ra je neki 21-letni mladenič, katerega pridno zasledujejo. Kronanje v Londonu. LONDON 9. (B) Sinoči je bila v \Ve-stendu razsvitljena cela vrsta poslopij. Po glavnih ulicah so se valile velikanske mao-žice. Preti palačo Buckingham je množica pevala narodno himno. Vzlic slabemu vremenu so mnogi prenočevali na potu, kjer se bo pomikal sprevo 1. Včeraj je došlo na različne točke Westenda z železnico 6000 mož vojaštv u Vseg« skupaj je došlo semkaj 27.000 mož vseh vrsti orožja. LONDON 9. (B) Ob zori so naznanjali streli artilerije začetek dneva kronanja. Kolera. KARBIN 1». (B.) Epidemija kolere pojema. Kitajski delavci se vračajo zopet. V B'agoveščensku je od 22. julija do 7. avgusta zbolelo na koleri 206 oseb, od katerih jih je 133 umrlo: 36 jih je ozdravelo, a 37 je še bolnih. Kralj Španjski. MADRID 9. (B.) Kralj Alfonzo se je povrnil v Oviedo. Na vsej vožnji je prebi-val=tvo živahno pozdravljalo kralja. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjem lapecarij vseh vrst, ročnih kovcekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železniž. Xaročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za od pošiljanje po železnici ali morju. V najem Vesti iz Koroške. -r- Velik napredek naše^ra planinstva. — Iz Celovca, dne 7. avg.: Poslanec dr. Artur Lem is se je zadnjič v kor« škem deželnem zboru m čoo hudoval nad delovanjem slovenskega planinskega društva, oziroma njega vrle češke podružnice, ki nam je postavila lepo »Češko kočo« pod — Danes plima ob —.— pre ip id ob 11.33 Grintavcem. Reklamiral je bil tedaj naše pop.; 04«Ka o\ 6 20 predpoludas in ob 6.34 slovenske Karavanke za Nemce ! Mož pač ni pop>ludne. I slutil, da bo češki koči kraalu sledila druga so odda sobi z eno posteljo enemu gospodu. Puizvč se v ul. Torrente št. .r54 I. (Krojač-nica Jerič). Zaloga vrvij, maščobe za vozove, držala in usnje zn biče. jermeni, švange. predmeti za tapet a rje Em. Marpurgfo Trst. — ulica Valdirivo — lr*t. d* Sf iMsaafler Levi Minzig Prva la ■•jvefija tovarna pobili>a r»«b Trtt. •J T R S T TOVARNA Via T asa. vogai Via Ualtaaea s3» S0 s0 ZALOGtt: i Piazza Rosarf« it 2 gj (žoisko poslopje, ^ja in Via Rlbarg« »t. 21 gj -Jl m Telefon it. 670. -MOM- Prijateljem in znancem naznanjava žalostno ve?t. da nama je včeraj, oh tf. tiri zjutraj, umrla najina 24 dni stara hčerka MELITA. Pogreb ho jutri <>b s. uri zjutraj iz ^čedne naravnost na pravoslavno pokopališče. Dragotin in Amelija Godina. Velik IzbOi Lapecarij, treai ln slik. Ix-Trfsjc urofb« tudi po posebnih luiitlk. Oent brei kookareno«. (S 1LOITKOT1II CII1I 2AST0II II PS1IK0 ^ Predmeti postavio no na pai obrod a it žeteznico .ran^o. P jimg^j Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jtfetodijevo cikorijo. FERDO GUŠTINČIČ klevar>ki mojster TRST Tia BiUiaiii 11 — BARIOVLJE uma poiopaitffoi Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe. poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in pibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem ■ domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in jako nizke. Priporoćuje se slav. slovenskemu občin-j stvu za obile naroćbe udani Fe rilo G u št in č ič kleparski mojster. Velikanski izbor ig raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno poli tirane. tlivanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se nahaja v dobroznani W zalogi pohištva Rafael Italia Trst - al. Malcanton št. 1. - Trst. Trgovina z izirottn Ijenimi oblekami. Colorini Ponte del la Fabbra žtv. 2, vogal oaianni ui Tor rente. Podružnica 1" 1 i c a Pofltenuove št. 3. Zaloga izgotovljenih oblek za mo>ke in dečke priporoča posebno za binkoštne praznike in birmo; obleke za mo~ke od gld. 6.50 do 24. za dečke o i gld. 4."iO do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do suknene hlače od glo. l.Nj do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9 do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke p3 najnižjih ce ;ah. Hlače od mole*kina tzlodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga snovij za moike na meter ali tudi za naročbe Da obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah. Anton Breščak * !:°!;c\4Go"p7k* ulica st. 14 in ulica Veti urini ina v zalogi v veliki :zberi pohištvo vseh tlcgcv za \g»k 8tan od najboljšega izdelka. V tangi na: jodole na platno in »ipe. ogledala, žime I l»ii». miit it] et arije itd. Daje tudi na obroke. Redka prilika. x ( C 1 < c ; < c i: a i c i. Razpis. „Tržaška posojilnica in hranilnica" vabi one gg. podjetnike, ki bi želeli prevzeti podiranje nje hiše (štv. 2 na vojaškem trgu v Trstu), da naznanijo pismene ponudbe s o o goji do 15. avgusta v uradu ulice San Fran-cesco štv. 2. Podiranje se ne prične pred 24. septembrom t. 1. Zahtevajte povsod wmr voščilo (biHs) -»a v korist družbi sv. Cirila in Metoda, katero je najbolje in najceneje. V Trstu je prodsjajo gg. trgovci J. Prelog, Anton Furlan, Žgur & Popatnik. Matija Milonig. Andrej Urdieh. Alojs Plesničar. Baml>ič Jakob, Kranjc Josip. Kocjančič Josip. Ivan Tomažič, Anton Cek. Emil Cuuiar itd. Glavna zaloga : tvrdka J. Drutovka v Gorici. -OO—OO -ooo« M. Aite c trsovina z mani fakturnim blasrom 0 ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in eeuj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povećala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam ceuj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolše kakovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice , tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kit niča rke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake 0 0 0 9 0 0 Ivan Kciem knjigovez Kontovelj 151. (Društvena krčma) 2o se priporoča slavnemu občinstvu 77T~3 • . , - Fse r to stroko spadajoče delo. H I S 3. V AjUOVSCIM Sprejema naročbe na moške obleke Q po meri, katere izvrši najtočneje in najnatau- rt a neje po cenah, da se ni bati konkurence. q Poskušaj, da se prepričaš! ^ Ena krasna pozlačena ura z 3 letnim jamstvom točno idoča. in lepo verežico: 1 i-rasen koljer iz orijental-fkih biserov, moderni kinč za dame za na vrat ali lasi. patentovana zatvorka; 1 krasen žepni nož od nikla z dve mi rezili ; 1 pisalna priprava od nikla; 1 krasna broša ?a dame inovost); l par kra>nih uhanov iz simili briljantov (jako zmotljivo«: 1 krasna spila za kravato t patentovana 1 eleg. žepno ogledalo d»el- , gij^ko t»teklr» ; 1 dol»rodiše»"-e milo, 1 eleg. držalo za kravate; i>5 angl. predmetov za dopisovanja in še 2jO , komadov raznih predmetov, koji so doma neobhodno potrebni z uro vred. ki sama toliko velja, stane le 2 gld. 2*». Razpošilja samo nekaj časa po povzetju . Mej narodna izvozna tvrdka travmannov internat, izvoz I K KAKOVO, iiostiio predalo 77. Kar ne ugaja, denar nazaj. Rizik izključen Zaloga oglja je na prodaj v Trstu. Y istej se prodaja od 2.V i»0 vagonov otrlja. Vzrok prodaji je pomanjkanje voditelja. Več se izve v upravni št vn našega lista. v v hišica S 4 prostori in malo zemljišča v okoliei Trsta blizu kake glavne eeste. Ponudbe je pošiljati pismeno: I>. I^avrie, poste testante. piazza (iinseppina. A. T&ierry-Jevega Lekarnar r aiočile i><>— HO kapljic v kozarec ter prime 5»jte nekoliko vode čemur dosežete ne le lepe in čiste zobove, marveč jih Unli obranite pred gnjilobo in moieiitnih 7tlnih bolečin. — Pristno sfe zeleno varnostno znamko _n u n a" in na k o finske m zams?ku vtisnjeno tvrdko: Edino pr stro.Vdobiva se v lekarnah. Franko jo j.o>ti 12 malih ali H velikih steklenic4 K. Tliitrir Adolf Limited, lekarna pri angelin varim y Pregradi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrunn.) Cnvajte ?e ponarejanj in pazite na zeleno ?namko _runau. kije registrovana v vseh naprednih državah Stanje braniluih vlog: 15 milijonov K. Mestna hranilnica ljubljanska Rezervni zaklad; okroglo 350.000 K z dvoriščem, vrtom in travnikom, na vrtu cvet ličil jak, na dvorišču poslopje za hlev, je takoj na prodaj ali s 1. oktobrom v najem. Lega ob državni cesti, en streljaj od železniške postaje. Stavba popolnoma primerna za večjo gostilno uli trgovino. — Več pove upravništvo lista »Soča £Dina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli ..PRI ANGELJU ' Ljubljana. Dunajska cesta. na mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure do|H>ldn< in jil« obrestuje j><» 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega ]>c»l leta h kapitalu. Ilentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi gazara-Čunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - h ranil nične sprejem niče dobivajo se brezplačno. LEKARJA Piecoli - ja v Ljubljani. Dobiva se v lekarnah krepčo malokrvne, nervozne in slabotne osebel Odlikovana 1894. Odlikovana 1894. 1891. Odlikovana tovarna > na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn 2|> TFŽUŠkil POSOJllUlCa lil llP & H i lil i G3 £ ter » ) > > velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Doljak ? Siiai pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. V lastni hiši. ^^ Lastne žage. Tovairn razpolaga z mizarji, \e£čimi cd najnavadnej^ib do najfinejših del v.-eh slogov, enako z izvrstnimi strugaiji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji. tako. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tuli mt-bliranje vil. prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. ----- Za mizarje. . Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol. kornižev in vs*h drugih mizarskih potrebščin. \saka Luilunnoi i^kljnfrva. >er f>e dfla samo iz lesa. posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži ges.'a: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. * * * ¥ * * * * X X X K P i X X * » Pol literska steklenica velja 'l K. Zunajna naroeila izvršuje lekarnar Gabrijel Piccoli v Ljubljani točno, ako mu se posije znesek po postnem povzetju. Tudi se protlaja v vsali lekarnah v Trstu Istri. Dalmaciji. Primorskem. Goriškem in Tolminskem j><> K. 2'40 steklenica. rtulsiro^aia ladruza x omeleiiim poroštvom, ulica S. Francesco štev. 2, I. Telefon 952. Hranilne uloge se sprejemajo od vsakeg», Če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° 0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51,0,,, na menjico po 6 *0 na zastave po 51,0 ,,. t"radne ure so: od 9—1*2 dopoludne in oč 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljab in praznikih je ura>i zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. Stavbinsko podjetje Stavbinsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje is parkete, stavbinsko in umetno kiparstvo. Delalnica za konitrnkcijo železa itd. Sprejela naročbe za vsakovrstna ra-zarska dela kakor: kompletna olna za cele stavbe in izloina okna na vreteno, vrata, portale, oprave sa prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno i ta. itd. 8 Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. GORIŠKI LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gotici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.. v lastni hiSi. -- Hranilne vloge sprejemajo =e od vsacega će tudi ui član društva in se obrestujejo |>o 472°/o» ne