Poštnina plačana v gotovini Izkaja T ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50 Din, za inozemstvo20 Din RaCun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova Sboba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva uJica št. 1, pritHČje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti Stev. 90. Celje, ponedeljek 7. novembra 1932. Leto XIV. Druga vlada dr. Srškiča Po ostavki vlade dr. Milana Srškiča je Nj. Vel. kralj poveril mandat za se- stavo vlade zopet dr SrSkiču. Manda- tar krone g. dr. Srškič je v soboto 5. t. m. popoldne po celodnevnih po- gajanjanjih s političnimi voditelji pred- ložil Nj. Vel. kralju listo svoje nove vlade, ki v glavnem predstavlja re- konstrukcijo dosedanjega kabineta. Vla- da je sestavljena tako-le: predsednik ministrskega sveta: dr. Milan Srškič; minister brez portfelja in stalni na- mestnik predsednika ministrskega sve- ta: dr. Albert Kramer; . socialna politika in narodno zdravje: Ivan Pucelj, minister n. r. in narodni poslanec; minister brez portfelja: dr. Hamdija Karamehmedovič, minister n. r. in senator; minister brez portfelja: dr. Dragutin Kojlč, minister n. r. jn nar. poslanec ; trgovina: dr. llija Šumenkovlč, mi- nister n. r. in narodni poslanec; pravosodje: Božidar Makslmovlč, minister n. r. in narodni poslanec; promet: inž. Lazar Radivojevlč, mi- nister n. r. in narodni poslanec; kmetijstvo: Juraj Demetrovič, mi- nister n. r. in narodni poslanec; vojska in mornarica: armiiski gene- ral Dragomir Stojanovič, minister n. r.; finance: dr. Milorad Djordjevic, mi- nister n. r.; Šume in rude: župnik Pavao Matica, narodni poslanec in bivši minister; zgradbe; dr. Stjepan Srkulj, mini- ster n. r; zunanje zadeve: Bogoljub Jeftič, minister n. r.; notranje zadeve: Žika Lazič, mini- ster n. r.; prosveta: dr. Radenko Stankovič, senator; telesna vzgoja: dr. Lavoslav Han- žek, narodni poslanec. Nj. Vel. kralj je ukaz o imenovanju nove vlade v soboto podpisal in so bili ministri že zvečer zapnseženi. Ministri na razpoloženiu dr. Dragan Kraljevič, Ivar. Mohorič in Viktor Po- gačnik so z ukazom Nj. Vel. kralja odlikovani z redom Jugoslovenske krone I. stopnje. Nova vlada se bo najbrž v četrtek predstavila Narodni skupSčini s svojim delovnim programom, ki bo v bistvu enak prograrnu prejšnje vlade. Nova vlada je sestavljena z ozirorn na nove urejene razmere v vsedržavni stranki in Narodnem predstavništvu ter bolje odgovarja razmeram v parlamentu. Parlamentarne volitve v Nemčiji BERLIN 7. novembra. | Pri včerajšnjih parlamentarnih volit- vah v Nemčiji je glasovalo 35,379.011 volilnih upravičencev (napram 36,800 tisoč pri volitvah 31. julija t. I.). Znatno je padlo število glasov liitlerjevih na- rodnih socijalistov in nemških socija- listov, napredovali pa so komunisti in J nemški nacionalci. I Narodni socijalisti so dobili 11,705 j tisoč glasov in 195 mandatov, socija- I listi 7,231.000 glasov in 121 mandatov, komunisti 5,970 000 glasov in 100 mandatov, centrum 4,128.000 glasov in 69 mandatov, nemški nacionalci 3,361 tisoč glasov in 49 mandatov, bavarska ljudska stranka 1,815.000 glasov in 19 mandatov, nemška ljudska stranka 659.903 glasove in 11 mandatov, državna stranka 237.000 glasov in 4 mandate, krščanski socialisti 412.000 glasov in 5 mandatov, ostale stranke so prejele 9 mandatov. Invalidska slavnost v Beogradu V nedeljo 6. t. m. na vse zgodaj so oŽivele beograjske ulice, po katerih so se valile nepregledne množice invalidov iz vseh delov države, ki so prihiteli v Beograd na blagoslovitev zastave, ki jim jo je poklonil kralj. V dolgem spre- vodu, ki se je pomikal med gostim ftpalirjem beograjskega prebivalstva, so pod svojimi narodnimi zastavami počasi korakali invalidi in pohabljenci proti igrišču beograjskega sportnega klu- ba Jugoslavije, ki so ga napolnili do zadnjega kotička. Slovesnosti so pri- sostvovali tudi ministri s predsednikom vlade dr. Srškičem na čelu, generali- teta, zastopniki Narodne skupščine in senata, zastopniki vseh kulturnih in narodno obrambnih družtev, vojaški atašeji tujih držav in mnogo drugih. Ko je prišel Nj Vel. kralj, ga je zbrana 12.000 glava množica voj. invalidov frenetično pozdravila. Ko se je navdu- šenje poleglo, je pričel cerkveno oora- vilo pravoslavni škof Beograda Bujic. Po službi hožji je Nj. Vel. kralj pozdravil vojne invalide s sledečirri govororn: »Opojeni z nacionalnimi ideali, vzgo- jeni v Cistern rodoljublju, ste pokazali, ko je napočila usodna ura, kdo ste. V svoji skromnosti tega ne kažete, kažejo pa Vaše hude rane, komaj za- celjene, Polki in armade, ki so pod vrhov- nim poveljstvom blagopokojnega kralja Petra in pod mojim vrhovnim povelj- stvom nesli slavo srbsko-jugosloven- skega orožja širorn sveta, so nas vi- deli pri delu. Vi ste oni, v katerih rokah je bila pri obrambi države in naroda sleherna pufika smrtonosna. Predolga so bila leta vojne in samo- prernagovanja, prernnogo je bilo ne- prijateljev, ki so zahtevali naše riacio- nalno zasužnenje in iztrebljenje. Toda nad vsem je stala vaša vera v Boga in v uspeh naše pravične stvari, vaša ljubexen do domovine in vaš Cut za dolŽnost. Zato ste brez pomišljanja žrtvovali svoje sile, svojo kri in vid oči .. . Dostojno in častno ste bili svoj ve- liki boj za kralja in domovino. Bili ste ga in zmagali stel Z milostjo božjo in z veliko in močno podporo svojih velikih zaveznikov so srbska vojska in jugoslovenski dobro- voljci s svojo vztrajnostjo in hrabrostjo, v kateri ste vi prednjačili, uspeii izvo- jevati svobodo in združitev in dati ši- roke in dotlej še ne doživljene meje združenemu narodu države velike in močne nam kraljevine Jugoslavije. S požrtvovalnostjo, s katero se je ustvarila in s katero jo je treba tudi braniti, boste vi živ primer in učitelj mlademti rodu, vaši tovariši po usodi, ki jih je neusmiljena zgodovina priko- vala na tujČevo stran vse do zedinje- nja, pa bodo najboljša tradicija in nauk, s kolikšnim trpljenjem so se morali odkupliati okovi usode, dokler nismo prišli do tod, da nas nobene meje več ne razdvajajo in nas ne bodo več raz- dvajale. S temi željami podarjam vašemu društvu kot vrhovni povelinik to za- stavo in jo razvijam \s prepričanjem, da boste pod njo vedno negovali ju- goslovensko cast, viteštvo in edinstvol« Konec govora Nj. Vel. kralja so spre- jeli dolgotrajni frenetični klici: Živel kralj! Zwela močna Jugoslavia! Govor suverena je bil sprejet z ve- likim navdušenjem. Takoj nato je sto- pil pred kraljevo tribuno predsednik Dru5tva vojnih invalidov ter se je v ganljivern govoru zahvalil kralju za poklonjeno zastavo ter je pozval mno- žice vojnih invalidov, da znova obiju- bijo in prisežejo kralju zvestobo in ljubezen. Po njegovem govoru se je kralj poslovil, nakar so se invalidi uvrstili v četverostope in v velikem sprevodu korakali proti mestu. Na čelu so hodili slepi invalidi, za njimi velika množica pohabljencev ob bergljah in palicah in na koncu v vozičkih siro- maki brez rok in nog. Ti prizori so napravili na vse gledalce najgloblji vtis. Popoldne so nadaljevali program, nakar so proti veČeru invalidi odpoto- vali na svoje domove. Pri mnogih boleznih srca in kiv- nih posocl, kakor tudi pii poapnenju žil, hemoroidih, odpravi pol kozarca dnevno zjutraj, na tešč želodec po- pite Saxlehnei'jeve naravne grenčice HUNYADI JANOS noprijetna nape- njanjo, re^ulira stolico, pospeši ob- tok krvi, poskrbi za olajšanjc in po- večano dobro pocutje. HUNYADI JA- NOS lahko stalno jemljejo tudi sla- botncjši ljudje, ker ne zapušča no- benih škodljivih pojavov. Pazite na otiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiv&.sc v vseh lckarnah, drogeri- jah in boljših trgovinali. DOMAČE VESTI d Velik zbor JRKD v Mariboru. V nedeljo 6. t. m. dopoldne se je vršilo v unionski dvorani v Mariboru ob ve- ličastni udeležbi mariborskega mest- nega in okoiiškega prebivalstva izred- no uspelo manifestacijsko zborovanje Jugoslovenske radikalne kmetske de~ mokracije. Zborovanje je otvoril in vodil mariborski župan g. dr. Lipold. Govorili so narodni poslanci gg. dr. Ljudevit Auer, Salih Baltic in Milan Dobrovoljac ter ministra gg. dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Vsi govori so bili sprejeti z viharnim odobiavaniem. Gosp. dr. Miloš Vauhnik je prečital obširno resolucijo, ki vsebuje glavne želje prebivalstva mariborskega okrož- ja in zahteva tudi ukrepe za izbolj- Šanje cen kmetskih pridelkov. Na pred- log predsednika zbora g. dr. Lipolda so bile poslane udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter pozdravni brzoiavki predsedniku vlade dr. Milanu Srškiču in predsedniku JRKD Nikoli Uzuno- viču. Zborovanje je bilo mogočna ma- nifestacija za kralja, državo in jugo- slovensko politiko. V. GABERSKI: Odlikovanje (Iz zbirke »Brez slave«) V letih velike vojne je imelo civilno prebivalstvo obilo priložnosti opazovati junake vsake vrste, ki so nosili na po- nosnih prsih razne znake odlikovanja. Kdor je srečal takega odlikovanca, je mislil, da zre v oko človeku, ki je u- ganjal kdo ve kaj izrednega ali tako izdatnega, da je segalo nad normalo dejanja, ki ga je zahtevala navadna dolžnost vojakova. Da, bilo je Često tako, da je bil kdo po zaslugah in predpisih odlikovan, a premnogo je bilo slučajev, da ni bilo nikakega vzro- ka za tak ukrep. Dogajalo se je tudi rado, da je doletela koga odlika prav po nedolžnem ali celo po krivici. Vem pa naravnost za slučaje, ki so taki, da bi se morali po pravici odlikovani sra- movati odlike, ker so jo dobili in no- sili tudi drugi prav po nevrednem. Kar navajam, mi ne narekuje bleda zavist ali jeza, ker sam nisem bil de- ežen ničesar. Čemu bi se jezil, ko pa nisem imel namena, delati njim veselja in sebi časti ? Pač nisem nikogar opo- zarjal, da bi mi izmoledoval kako reč; zato sem ostal celo brez slavnega »Kar- lovega križca za čete«, ki je doletel brez usmiljenja vsakogar, ki je vzdržal štirl mesece na italijanski fronti, ne da bi sploh kaj storil, kar bi bilo treba posebej omenjati in povdarjati. Marsikdo, a seveda sumo kak višji čin, je nosil po prsih nasejanih toliko redov, da je bil podoben kakemu atletu v cirkusu ali pa uspešnemu organiza- torju gasilstva. Za prvim odlikovanjem je prišlo drugo, in tako naprej, ker je bilo često določeno, da tedaj in tedaj mora priti. In čim je nižji res kaj iz- rednega storil, so ga predlagali za od- likovanje; odlikovan pa je bil tudi predlagatelj, češ, če je že oni mali tak možina, kak velrnoža je žele višji 1 — Tako je šla reč vse višje med najvišje. Čim višii je pa kdo bil, tern več odlik in visokih redov je moral dobiti. Se- daj nam je jasno, zakaj so bili naj- višji, ki so bili najdalje proč od dobrih dejanj, najbolj in najviSje odlikovani. Pa vendar je bila zaprisežena dolžnost, storiti vsei tudi — umreti brez prizna- nja. Spominjam se besed pesnika Paglia- ruzzija-Krilana, ki pravi, da je po rieki bitki hotel kralj odlikovati vojaka, ki se je posebno odlikoval. A ta mu reče: »Nevreden nisem pač odlike, a dosti vrednejših poznam; to znamenje časti in dike, dovoli, kralj, da tistim dam«. In potem naprej »pornigne kralj, junak pa stopi, kjer mož pri možu v krvi spi; najbližjemu v mrličev tropi pripne na prsi znak Časti.« Da, mrtvi, ki so dali svoje življe- nje, niso odlikovani; in sploh ni odlr ke, ki bi plačala izgublieno življenje. Vem pa za človeka, ki ga je malo oprasnilo, ko je vodil rnulo napajat, in — je dobil kolajno. Poznal sem sta- rega korporala, ki ga je drobec gra- nate ali česa nekoliko zadel, ko je če- pel na zemlji in si palil cigareto, pa — so ga odlikovali. Pri neki sosednji formaciji je bil saperski kapitan, baje zloben človek, ki je razsajal nad ljudmi kakor hudič nad svojo taSčo, a — je imel polno odlik. Junak pa menda le ni bil. Saj je tičal v svoji kra§k» ka- verni na varnem in pošiljal ljudi na vse strani, sam se pa tako vztrajno in previdno držal svojega dupla, da mu je moral njegov sluga vsekdar pod blagorodno ozadje podložiti lopato in potem z možatim zamahom metati strahopetno zadevQ iz kaverne pod ne- varno nebo. Pravil mi je pa tudi pri- leten narednik o svoji zadevi. Imel je nekaj odlik; najvišja je bila velika sre- brna kolajna. Kako jo je dobil in kje? Ah, kje in kako: Tarn pod Karpati nekje je bil dodeljen neki višji ko- mandi. Bilo je že precej daleč za fron- to, a civilistov le ni bilo tarn, ker so bili kraji evakuirani. Tudi smeli niso toliko {naprej. In narednikov koman- dant je bil polkovnik, že star kozel. Ker ga niso trie nikake druge skr bi in je imel mnogo časa, ga je hotel kako ubiti. NekoČ si je izmislil. da človeku ni dobro samemu biti. Pa je naročil naredniku, da bi mu morda preskrbel na previden način kako dru- žbo. In narednik je neslužbeno naro- ročilo vzel za službeno zapoved, pa je svojemu gospodarju spretno dobavil iz zaledja tovaršijo... To je bil seveda težek podvig, ki je povzročil — odli- kovanje. Kako pa so predlog stilizirali, mož ni vedel. Morda so rekli, da je spreten v občem oskrbovanju z razni- mi potrebSčinarni. Kako je bilo splošno mišljenje o za- slugah in odlikah v stari Avstriji, do- kazuje slučaj »Musketes tednika, ki je izhajal na Dunaju in trosil med na- rod neusmiljeno, Žgočo satiro. Bilo je po nekem hudem porazu, ki so ga pri- pisovali nezmožnosti generalov in sla- bemu vodstvu čet. Tedaj je list obja- vil na prvi strani na ovoju veliko sli- ko, na kateri je — kolikor se spomi- njam — prikazal slabo oblečeuega vo- jaka z levjo gr'vo, zraven njega dobro opravljenega oficirja z oslovsko glavo, poleg tega pa gospoda generala, ki je imel prsi posute z odlikovanji, a ga je pri vratu zmanjkalo. S tern je bilo rečeno, da so bili vojaki v tisti bitki Stran 2. »Nova Doba« 7. XI. 1932. Štev. 90. d V torek 8. iiovembra bo leto dni, odkar je naš narod pri skupšČin- skih volitvah mogočno manifestiral za jugoslovensko državno in narodno edinstvo ter za politiko po 6. januarju. S temi volitvami so bili postavljeni novi temelji za konsolidacijo in na- predek naše države. d Rado Murnik f. Predstavniku slovenskegahumorjaFranuMilčinskemu je sledil v večnost drugi, enako pri- ljubljeni slovenski pisatelj Rado Mur- nik. Umrl je v nedeljo 6. t. m. zjutraj v mestnem zavetišču v Ljubljani v 63. letu starosti. Njegova literarna dela, polna pristnega, zdravega domačega humorja, bodo še dolgo živela med narodom. Slava spominu Rada Mur- nika ! d Dr. Marko Leko f. V petek 4. t. m. je umrl v Beogradu predsednik glavnega odbora Rdečega križa dr. Marko Leko, profesor in rektor nek- danje Velike sole v Beogradu. Velikemu človekoljubu bodi ohranjen časten spomin ! d Naredba o obveznem zavaro- vanju avtobusnih potntkov. Minister za trgovinn H inoustrijo ie 5 t. m. ukim) nareobo • > navodilih za unveam zavarovanje p < ¦ t n i -< < > v po a^obusnih podietjih. 1/jdMna bocio nova n»v(d"!-. d Cesta V^lenje —Št. UJ—Polzela, ki mi io /.fcčHi jrrjujtf I. 1927. m ki krajSa zve/.t> med Snvinisko Uul!n<> nn- pram rest-»m Šr. Jmž—Ana vhs ¦¦) Šo5lJ*rii— SiriMi'tnn /a 6 Co 1 1 km, h; b'lft [ifr d dn*-V'i 17.I"!'«*'in nroiueMi (1 Pri pokvarjenem želodcu, plinih v erevesu, slabom okusu v ustili, čel- neiii glavobolu, mrzlici, zapeki, blju- vanju ali driski učinkuje že kozarec naravue »Franc Jožeiove« grenčice i-iguiiio, naglo in ])rijetno. Znaino- niti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franc Jože- fove« vode kot prava blagodat /a z jedjo in pijačo preobložena prebavi- la. »Franc Jožefova« grenčica se t!i(ivodo U^p'h jo prosouetljiv! Nsio- nisiia barva /obin^a obin/ka je i/.^inila in oilana f.im v u-tih prijetcn kv«ž oin'-utuk. Zahtevajte zrecno Chi or oil oat zobno pasto. Tub» Din H.— u I)i» i:l — Doliiva se povsod. Sport * Kreftovi »Celjski grofje« v Celju. Narodno gledaliSče v Mariboru bo gostovalo v petek 11. t. m. zvečer v Mestnem gledališču v Celju z noviteto mladega slovenskega dramatika Bratka Krefta »Celjskimi grofi«. Sodeloval bo ves mariborski dramski ansambl. Novo kuliserijo bodo pripeljali iz Maribora. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goričarja nasl. na Kralja Petra cesti. SK Rapid Maribor : SSK Celje 5:1 (1:0) V nedeljo 6. t. m. dopoldne se je vršila na igriSču ISSK Maribora v Mariboru prva kvalifikacijska tekma med SK Rapidom in SSK Celjem, ki se je kon- čala z zmago »Rapida*. Potek tekme: SSK Celje ima začetni udarec, Rapid takoj prevzame žogo in v 4 minuti po gneči pred golom Celja or,sedi žoga v mreži. Izgledalo je na prvi mah, da bo dominiral Rapid na polju, toda do konca prvega polčasa je bil gost po- polnoma enako močan in ni v ničemur zaostaial za Rapidom. Celjani so zaigrali zelo požrtvovalno in lepo ter tudi mnogo mirnejSe in bolj fair nego Rapid, ki je že takoj pri prvem prevzemu žoge začel z foulanjem. Prisojeno je bilo tudi izredno mnogo kazenskih strelov proti Rapidu, kar dokazuje, da so jim bili Celjani v začetku prav trd oreh. Vkljub vsemu prizadevanju in vehementnemu napadanju pa niso več dosegli uspeha in nepopisno veselje je zavladalo med celjskimi pristaSi nad tako dobrim izidom prvega polčasa. Toda poSteno se je zmotil, kdor je veroval v Celjane, kajti takoj po za- četnem udarcu prevzame igro Rapid n jo tudi brezpogojno obvlada do konca. Tako odpovedal, kakor tokrat v drugi polovici, SSK Celje že dolgo ni v nobeni tekmi. Igralo se je samo Se pred golom Celja in žoga je le redko prišla črsz polovico. Obramba Celja je ätorila v polni men svojo dolžnost, in če pomislimo, da je bil golman na- stopil moČno blesiran še od zadnje tekme, moramo reči, da je bil izvrsten. Toda vse prizadevanje obrambe ni pomagalo nič več, napad je popolnoma odpovedal in proti izborno razpolože- nema Barloviču ni mogel ničesar na- praviti. Res je, da je nastopilo Celje brez OprovSa, toda to Se nikakor ni in bi ne smelo biti vzrok za katastro- falni poraz. V zadnji minuti igre je padel za Celje čisto nepričakovano častni gol. Sodil je g. dr. PlaninSek prav dobro. Zanimanje za to tekmo je bilo precejSnje. —c. SK LaSko : SK Jugoslavia 3:2 (2:0) V nedeljo 6. t. m. popoldne se je vrSila na sportnem igriSču pri »Skalnf kleti« drugorazredna prvenstvena no- gometna tekma med SK LaSkim in SK Jugoslavijo iz Celja. SK LaSko, ki je nudil boljSo in lepSo igro, je zasluženo zmagal v razmerju 3:2 (2:0). Koti 5:5. Goli za SK LaSko so padli v 2. in 27. minuti prvega in v 16. minuti drugega polčasa, gola za SK Jugoslavijo, ki si je v drugem polčasu nekoliko opomo- gel, pa v 22. in 31. minuti drugega polčasa. Sodnik g. Janežič, ki je sodil zadovoljivo, je v 21. minuti drugega polčasa izključil nekega igralca SK Jugoslavije zaradi sirove igre, neko- liko pred tern pa so morali nekega igralca SK LaSkega, ki je dobil ob- čutno poSkodbo, odvesti z igriSča. Tek- mi je prisostvovalo le okrog 100 gledalcev. —k »Franc Jožefova« grenčica je zelo koristna pri navalu krvi in tesnobi srca. Glasovi iz občinstva Tržne cene Pod tern naslovom priobčuje v zad- nji Stevilki »Nove Dobe« neki pisec, da so tržne cene mesa v Celju in Ma- riboru tako različne, da tega ne more razumeti, da je nedavno stala teletina v Mariboru 4 Din, v Celju pa nad 10 Din kg, da imajo mesarji v Celju ce- nik mesa na tablicah napisan, n. pr. Štev. 90. »Nova Doha« 7. XI. 1932. Stran 3. govedina 6 do 8 Din, strankam pa za~ računajo po 10 Din kg, ter zahteva od mestnega tržnega nadzorstva, da naj uredi cenike za meso po primerjavi z drugimi mesti. Obrtna zadruga mesarjev in preka- jevalcev v Celju in njeni Clani pozdrav- Ijajo zahtevo pisca po reviziji tržnih tnesnih cen, posebno ker je prišla ta pobuda kot glas iz občinstva. Da pa občinstvo ne bo napačno informirano in napačnega mnenja, si usoja navedena zadruga poiasniti, da pisec članka naj- brž ni Cital mariborskih, ljubljanskih in zagrebških tržnih cen. »Trgovski list«, ki ima vedno na- tančne podatke o tržnih cenah, priob- čuie v St. 125 z dne 29. X. 1932. tržne -cene iz Maribora, da se prodaja v Ma- riboru volovsko meso I vrste po Din 8—10, II. vrste po 6—8 in teletina po 10—12, slabej§e kakovosti po 6—8 Din kg, torej ne po 4 Din, kakor trdi pisec. »Jutro« in »Slovenec« z dne 30. oktobra piSeta, da so cene živini na- rasle, tudi »Trgovski list« priobčuje dne 29. oktobra, da je bila cena živine na zagrebškem trgu na pr. za vole po 4 do 5 Din, dne 1. novembra po 5—6*50 Din kg, za teleta pa po 5 Din kg žive teže, torej se meso ni moglo prodajati po 4 Din. Članek dopisnika se ne more drugače tolmačiti, kakor da pripada pisec onim slojem občinstva, ki hočejo ne samo mesarja, temveč tudi kmeta uničiti, ker je samoumevno, da mora cena živine takoj pasti, čim se zniža cena mesu, ali obratno cena mesa rasti, ako poraste cena živine. Zadruga prosi tržno nadzorstvo, da blagovoli Lim prej ustreči piscu in iz- vršiti regulacijo mesnih cen, kakor se je to zgodilo Že v Ljubljani in na podla- gi sedanje cene žive živine. Mesarji so pa piscu članka zelo hvaležni, ker upajo, objavljenih cen v raznih mestih Jugo- slavije, ker trdi omenjeni članek, da so cene mesa v Celju najvišje. Uradno objavljene cene v kg (s pri- vago) za mesec September in oktober 1932: Mesto govedina teletina svinjina Celje 5-10 D 10-12 D 10-16 D Maribor 6-12 » 8-14 » 8-16 » Ljubljana 6-12 » 8-14 » 9-18 » Laško 6- 8 » 10 » 14 » Beograd 6-14 » 6-20 » 10-16 » Zagreb 5-16 » 10-18 » 8-18 » Sušak 8-12 » 12-16 » 14-18 » Iz prednje tabele se vidi, da niso mesne cene v Celju najviSje, kakor trdi dopisnik, ampak nasprotno. Vsak mesar ima na vidnem mestu označene cene, po katerih se mora ravnati, ako pa zahteva mesar višjo ceno za meso, naj kupujuča stranka naznani vsak slučaj tržnemu nadzorstvu. Da je stala teletina v Mariboru ne- davno 4 Din kg, kakor trdi dopisnik, je nemogoče, ker so cene Živih telet znašale za 1 kg 4 do 4'50 Din. Mestno načelstvo v Celju. Dopisi Dramlje. Prostovoljno gasilno druš- tvo v Dramljah se iskreno zahvaljuje vsem, ki so darovali razne dobitke za gasilsko tombolo, ki se je vršila 9. oktobra v Dramljah. Prav posebno se zahvaljuje učitelju g. M. Kodelli, ki je nabral izredno mnogo dobitkov. - Odbor. Sokolstvo Iz župne uprave Sokolska razstava Sokolska razstava bo otvorjena v nedeljo 13. novembra v Oficirskem domu v Beogradu in bo trajala do 30. novembra. Ob otvoritvi bodo navzoči vsi župni stareSine, da tolmačijo in predstavijo razstavni oddelek svoje župe. Celjska sokolska župo iskreno želi, da bi bila na razstavi častno zastopana. Zbranega je že precej materijala, kajti razen sokolskega gradiva bodo zasto- pane tudi slike naših naravnih lepot. Bratje in sestre širom naše države, ki bodo obiskali razstavo, bodo imeli pri- liko seznaniti se z našimi divnimi kraji, saj so poslali lepe velike fotografije zdravilišče v Rogaški Slatini, podruž- nica Slov. planinskega druStva v Celju, trg Planina pri Sevnici itd. Na razstavi bo razvidno, koliko in kakšne sokolske domove in telovadnice imamo, prika- zani bodo razni večji nastopi, ki so se v župi vršili zadnja leta, prizori s te- kem in slično. Celjski Sokol je poslal večjo zbirko zanimivega gradiva in tudi posamezniki so prispevali razne diplome in fotografije. Ves razstavni materijal, kolikor že ni bil medtem poslan v Beo- grad, vzame s seboj v sredo 9. t. m. popoldne župni prednjak brat Burja. On bo aranžiral razstavni oddelek naSe župe, ob zaključku razstave pa tudi osebno prevzel ves materijal in ga od- premil v Celje. S tern je zadostno pre- skrbljeno, da se predmeti ne bodo iz- gubili in da bodo nepoSkodovani ter pravočasno vrnjeni. Brate in sestre, ki bi imeli doma prjkladno gradivo za razstavo, vabimo, da ga oddajo do srede opoldne v župni pisarni v Narodnem domu v Celju. Tja naj poSljejo slično gradivo tudi ona druStva, ki dosiej 5e niso ničesar prispevala. V naši župi imamo dokaj starejSih društev, ki hra- nijo v svojih arhivih dragoceno zgo- dovinsko snov, in bi bi!o Skoda, ako bi je na razstavi ne prikazali. Če nam bodo bratske edinice pri tej akciji po- magale, nam je uspeh zagotovljen. Od 10. do 30. novembra učivajo po- setniki sokolske razstave 50% popust na železnici. Legitimacije se dobijo pri župni upravi v Celju. Posetniki ku- pijo na odhodni postaji celo vozovnico, ki velja obenem za povratek. Imeti pa morajo ob povratku na legitimaciji potrdilo, da so se udeležili razstave. Legitimacije se bodo žigosale s poseb- nimi znamkami v prostorih razstave v Oficirskem domu v Beogradu. Tarn bodo plačali člani 5 Din, nečlani 20 Din. Člani in članice morajo imeti s seboj sokolsko legitimacijo. Za prevoz razstavnih predmetov je odobrila generalna direkcija državnih železnic polovično ceno in sicer tako, da se v smislu tarife II. dela odseka B XIII plača voznina (tovornina) do Beograda, povratek je pa brezplačen. Župnl vestnik Sokolska župa namerava izdajati redno vsak mesec svoj prepotrebni župni vestnik. Vtem vestniku bo dovolj gradiva za vse vodnike oddelkov, uprav- ne, tehnične in posvetne rubrike. Na- dalje se bodo objavljale primerne vaje za akademije in druga društvom po- trebna snov. Cena vsake Stevilke bi bila 2 Din. Da moremo približno ra- Cunati z naklado, prosimo br. društva, da bi že sedaj sporočila, koliko številk bodo naročila. Po eno Stevilko bo vsako druStvo obvezno prevzeti. Čim več na- ročnikov, tern popolnejši bo vestnik. To približno naročilo je treba poslati obenem z drugimi prijavami. Apeliramo na vsakega posameznika, da s svojimi članki in idejami sodeluje pri vestniku, da bo gradiva čim več. Oradivo se lahko že začne pošiljati, ker se bo pričelo čim prej z urejevanjem. V vestniku bodo objavljene tudi vaditelj- ske ure za vse oddelke. Prva Stevilka bi izšla v začetku januarja 1933. Poročilo o nastopih Bliža se Čas poročila župnega načel- ništva o delovanju posameznih društev v preteklem letu. Da bo mogoč pregled vsake edinice, opozarjamo br, društva, da bi čim prej poslala podatke o svojih domačih prireditvah, če tega Se niso storila. Smešnice Škot Phil je zadel v loteriji veliko vsoto. Lastnik loterije mu našteje sovereigne na mizo. Phil vzame vsak novec posebej v roko in vgrizne vanj. »Kaj pa naj to porneni,« se razburi lastnik loterije, »saj sem vam vendar izplačal samo pristen denar.« Phil odvrne skromno : »Hočern samo ugoto- viti, ali ni med denarjem tudi pona- rejeni sovereign, s katerim sem bil stavil.« Kino Mestnl k'no Celje. Ponedeljek 7., torek 8., sreda 9. in četrtek 10. no- vembra: »X-27« (»OnečaSčena«). Sen- zacijonalen §pijonažni zvočni film po zgodovinskih dokumentih iz tajnih ar- hivov. V glavni ulogi slovita Marlena Dietrich, znana iz zvočnega filma »Sinji angel«. Občinstvu toplo pripo- ročamo obisk tega sijajnega filma. DR. FRANC MlSlC: Na „postajališču" sv. Bolfenka na Pohorju Severno od Vrbskega jezera se vleče v vzhodno zapadni smeri v po- dobi velikanskega mackinega hrbta visoko pogorje, iz katerega planote se le tu pa tam, celo gorsko gmoto prijetno oživljajoč, dvigajo posamez- ni vršaci in kope prav tako, kakor ra našem Pohorju. Razgled, ki ga nudijo njegove najvišje točke na V!^o doželo Koroško, na njeno hri- bovje*in gorovje, na Dravo in njene mnogoštevilne pritoke, na celo vrsto najrazličnejših jezer, mest in vasi, v raogleni dalji pa na ves gorati svet novo Avstrije, Gornje Italije in sko- ro vse Slovenije tja do raztegnjenih hrvatskih gora, do Ivanjščice in do Slemena, je impozanten in naravnost očarujoč. To je Osojščica, tudi Grlica imenovana; koroško Pohorje; oboje približno enako visoko in popolnoma eriako oblikovano; morfološko geo- loško spadajoče k centralnim Alpain, sestavljeno iz istih prvotvornih kri- stalinskih škriljavcev; oboje z isto floro in favno. Mala Avstrija (je zvezala v^isoko Grlico in globoke ležeče obrežje sa- njavega Osojskega j'«zera z visečo žično železnico, ki |Obratuje Šele nekaj let, a je v tem kratkem času proslavila Grlico in s tem celo Koroško tako, da je postala privlač- na sila prve vrste nele za domačine, ki se pozimi lahko za1 nizko ceno vo- ?.ijo na njo smukat, temveč še v večji meri za neštete inozemee. »Kanzel- bahn« je že znana povsod in vabi vedno več tujcev in z njimi vedno več denarja v deželo. Kdor je prilično spoznal velikan- ske uspehe in napredke, ki jih je v tujsko-prometni industriji dosegla povojna Avstrija, zlasti Koroška, se mora nehote spomniti koroške Grli- ce in njene vzpenjače, ako se, spre- hajajoč se po temnih gozdovih naSc- ga Pohorja, ustavi pred visokim stolpom s priprostim gorskim zave- tiščem in pred razpadlim zidovjem z ostanki nekdanje cerkvice, ki se imenuje s v. B o 1 f e n k na Pohor- j u (1037 m). Tisti, ki zagovarjajö po- gumno in neustrašcno idejo gradnje vzpenjače s pohorskega vznožja pri Hrastju all Pekrah sem gori k sV. Bolfenku, niso fantasti, temveß se gibljejo na popolnoma realnih tleh, na katerih se le oni ne znajo najti, ki ne vedo, kaj pomeni moderni tuj- ski pro.met v gospodarskem, kultur- nem in ne v zadnji vrsti tudi v med- narodnem pogledu. Dokler pa ta projekt ni uresniČeiij izletnik tega krasnega in mirnegä počivališča ne more doseči drugače nego peš. Poti in stez, ki vodijo sem, izvoženih ali samo izhojenih, zazila- movanih, pa tudi nezaznamovanih, je mnogo, tako da si jih vsakokrat lahko izbere po mili volji in razpolo- ženju. Kdor hoče napraviti brez po- sebnega napora izlet skozi pohorske gozdove preko svetlih seč k sv. BdI- fenku, naj gre mimo skakalnice sko- zi pravljično »P o š t e 1 o« nad Rad- vanjem po takozvani severni poti, ki se dviga po terasah gorskega grebe- na vedno vise in vise. Kjer je stvar- nikova roka pustila v svetišču tem- nega gozda oclprto večje ali manjše okno ali ga je šele napravila ne- usmiljena sekira drvarjeva, naj se mimogrede ustavi in malo pogleaa skozenj proti severu in proti jugu. Na tej pots so tocke, ki nudijo kra- sen pogled na Maribor, zlasti pa na' Dravsko polje, Haloze, Boč, Rogaško goro in na hrvatsko pogorje v ozad- ju. Tako lahko že v naprej slutiž, ka- ko sijajen razgled te čaka na eilju. Tik predno dospeš do njega,. se pri kapelici sv. Antona s svežo vodo »Rimskega vrelca«, ki v hladni senfci zelenega gaja vre izpod nje, lahko okrepčaš za nadaljno pot. Takozvana »lovska steza Šoštanj SBužkinga zmožna kuhe in vseh hiSnih del, pridna in zelo snažna se sprejme k starejši gospe. Vprašati pri ge. Tätjani Med- vešek, palača Hrv. štedionice v Celju. Lepa VGlika vinska klet v bližini kolodvora se odda. Pismene ponudbe.je poslati Združenju trgovcev za mesto Celje v Celju, Razlagova ul. 8. Oglašujte! Zaupno mesto Večja tvrdka ustanavlja zaloge v vseh krajih. Zanesljive osebe se iščejo v to svrho kot vodje (voditeljice) podružnic proti mtsečnemu dohodku 600 nemških mark. Povsem nove prodajne metode. Ponudbe na naslov: Kassel,Postschliess- fach (poStni predal) 323, Nemčija. Franjo Dolžan C e I j e Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne inšfalacije, strelovodne naprave Prevzema usa v zgora] navedene stroke jpadajota dela in popravila — Cene zmerne - Postrežba točna in solidna D E L O v teh težkih časih lahko najde vsakdo še najbo- ]je z ureditvijo domače pletilnice v hiši. Dajenio v tekočern vsakomur de'o s tem, da jemlje- mo izgotovljenc plete- nine, dobavljamo prejo in plačujemo mezde za plctenje, kar dokazujejo šte- vilna zahvalna pisma. Če hočete de- lati in zaslužiti, se blagovolite z za- upanjem obrniti glcde bre?.plačnih prospektov na tvrdko : Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ul. 2, oddelek 26. Sobica opremljena, na ulico, s posebnim vhodom in električno razsvetljnvo, se takoj s hrano vred poceni odda. Naslov v upravi lista. Proda se v mestu Celju krasna hiša, 6 stanovanj po 3 sobe, kom- foit, velik vrt za 550.000 Din, polovico knjiga Mestne hranilnice v Ljubljani. Dalje enonadstropna trgovskd hiša 320.000 Din, vile itd. Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1» pratikeT Blasnikove, družinskc, dopisnicc za Miklavža, Božič in Novo leto kupite zelo ugodno v knjigarni Franc Leskovšek, Celje, Glavnitrg 16 Dneuno sveže pražena kava, praži se v novem modernem elektriE- nem pražarju. Karol Loibner, Celje Kralja Petra o. 17. — Pri „Zwonou1* Delikatese, specerija, semena. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kalorfvoru) Prihrankcm rojakov v flmerikl, denarju nedo- letnih, ki sa vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in občin- sküga denarja posveia posebno pažnjo Hranilnica daje poso- iila na zemljišča po najnižji obrcstni meri Use prošnje rešuje brezplalno Za hranilne vioge jamči polcg l ttctfl Tolio z vsem prcmoženjcm premoženja hranilnice ^ wlU VCIJC in vso davčno močjo L jubl janska kr editna banka Ustanovijena 1900 | podružnica Celje, Aleksandrova ulica Cenfrala v Ljubljani Ustanovijena 1900 Delniška glavnica Din 50,000.000'— Skupne rezerve nad Din 11,000.000'— Brzojavi: Liubljanska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se prlporoča za vse bančne posle Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan čeuna. --Oba v Celju.