um (Na. Hi) AUTHORIZED BT TBI AOf OF OCTOBER i, PIT, Qg TOM AT BB POET OFFICE of BTtW ToHt, W.T. Wj Orfcr Of W X. V. BviMofl, I . VajveAjl slov« ▼mik -> ' m "iT A n TkT A Tl/M\ A Tke Largest Slovenian Daily v lodtsjeeft š 1 \ W ^J \ L^f 11 1 \ • te tka United State« I Velja sa vse leto uoo V iLAu lil AiiUl/A ted Every Day Except laOfi and Legal Holidays I Sa pel leta - t «2 JO List slovenskih delavcev v Ameriki! f 5.000 Readers TEIJBPON • 2876 CORTLANDT Entered as Second Clan Matter. Septemoer H, 1903, at tbe Pott Office at New York, N. Y„ under the Act ol Congress of Marsh 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLAND! MO. 303. - STEV 303. new york, saturday, december 27, 1919. — sobota, 27. decembra, 1919. VOLUME xxvn. — LETNIK XXVH BOLGARSKO-ITALJ. ZAROTA izvedenec glede balkanskih zadev leon savadžan pravi. da se skuša bolgarska osvetiti nad jugoslovani. — združiti se hoče z italijo v boju proti no- vi državi. izjavlja, da je položaj zelo resen. — nrrri bo podal izjavo lali.ii. kr -l>nr m«<4 Italijo in Jugoslavijo, v namenu* ji gotovi Bolgari, ki |m»Nlnjejo kot otlpo-• v!a«<- skf^tjo > {»oniočjo intrig dovesti do i/razil l."on Savad/an \ nekrm pogovoru z lin i poročevalci, i/vwifu^e gl»*«i V trt N illi l>aik o i Parizu. levali hO, an. s h..... Bolgarska po isti potij po kateri je hodila tekom, kohola v Hardford. in vsa znamenja ka/ejo, da se ni ničesar naučila iz vojne in - ga poraza Potom novih kombinacij in tajnih zvez sku&a dose i Hardford, Conn., 26. decembra, je, ki POVELJE TUJEJEZIČNEMU ČASOPISJU tujejezično časopisje. torej časopisje, ki izhaja v ; drugem kot angleškem jeziku, je dobilo povelje, da mora postati popolnoma amerikansko. hf: PRISONERS, LOOT Jnd TOOLS J/ TAKEN FROM THEM _ d postav tei: ekonomskega pritiska. V tozadevni organizaeiji, k<>jt- namen je pan-ameriška propa-jramla. so združeni skcio vsi veleimlnstrijalei dežele. Dne 1. oktobra j" ta organizacija, kateri načeljuje general Cole-nfaii du 1'ont. kupili od Ilammerlinga Foreing Language Newspaper Association ter nastavila Kiehard II. Walda kot glavnega u-pravitelja te zveze. Sedaj hoče uporabiti vse svoje sile za tlelo amerikanizacije. V.a šest do osem miljoiiov ljudi v Združenih državah, ki se poslužujejo le tujih jezikov, izhaja tukaj 1232 časopisov. Med temi jih je le pet odstotkov, katere je treba označiti kot radikalne. (To nasprotuje poročilu, da so skoro vsi slovenski listi radikalni, za kar se imamo zahvaliti stari n-tki, ("levelandski Ameriki starega spomina). 1'etnajst odstotkov je socijalističnih listov in hO odstotkov je povsem konservativnih po svojem značaju. Kljub velikemu uplivu. katerega bi lahko izvajali ti listi, pa so ameriški podjetniki, trgovci in industrijalci podpirali te liste le v obsegu letnih miljon dolarjev. lnter-Raeial Council trdi, da bo zapustilo tekom leta 1919 nič manj kot 250.000 dolarjev žepe inozemeev v Ameriki in da bodo te svote »Kisle v Evropo s pomočjo različnih bank. I)a se odpomore temu stanju zadev, se je vprizorilo takozvano amerikanizaeijsko kampanjo. — Ohranjenje tujejezienega časopisja za ameriško korist naj bi vzdržalo ameriško podjetništvo, — se glasi v tozadevnem pozivu. Treba je posvetiti glavno pozornost tujejezienim listom ter jih trajno zalagati z ameriškimi oglasi v njih jeziku in le na ta način bodo ti listi zamogli skrbeti zase. General Du Pont jt izjavil, da je glavna naloga tega sveta vpri-zoritev velike amerikanizacijske kampanje, ki bo naučila inozemce ameriških šeg in navad ter tudi ameriške trgovce in industrijalce, kako pravilno in smotreno postopati s priseljenimi delavci. Amerikanizaeijski glavni stan se nahaja v Equitable Bldg. v New Yorku ter nima nikakih špijonskih namenov. ti tak »por ter se pofchtftijejd pri t*m vseh mogočih sred- policijo kupljen v nekem salonu Mev na "Windsor Street kateri salon N" <»t ra i ................................................................~ ................zanavo sredi notesti in pomanjkanja ter žalosti drugih. Še nik- je tekom vojne dogovarjal z Nemci javljene policiji, je pričela sled- (hn. Vfl zpotlovini nisnio yH^Vl ta. H > tej;« fa smatram za enega glavnih kriminalcev vojne, ka- ■ njfc z raziskavanji. ko obširnega razsipanja bogastva tire-a • !r--t,.i spraviti / njegovim očetom vred pred narodno so- Oddelek policije, ki je prišel v jp jzsušPvanja narodnih sil Vse na to, da i- Rolcarska tudi i/polni. Ko bo pokazala. «la je od- korjem. -Nadalje je rekel papež. kritosi. na. bo,lo tudi o»t a I e balkanske sile pričele razmišliati o zve 1 Vsi mrtvi so inozemci (njUi !troba obl|P«t B^ajti vsa Tozadev n«. zla bodo lahko popravljena, p.a kar nil/ih svoje srede. Vse to je dovedlo posameznike j do skrajnega egoizma in družbo do revolucije in anarhije. Nadalje je rekel papež, da Central Coal and Coke Co. Strajk je trajal že izza poletja. Ljudje se bodo jurri vrnili na delo. Okrajni predsednik Ilowat je obljubil, sodniku Andersonu v ln-dianapolisu, da bo priporočil konec štrajka ter je držal svojo besedo. BOLilSEVlKI PRODIRAJO p o z o P. rojaki! Njihove čete so zavzele Tomsk in več drugih krajev. — Armur črta odrezana. — Proti Denikinu. London, Anglija, 26. decembra. k ^ . „„ , ,, Iz Moskve so dospela nocoj poro- Tacoma, Wash.. 26. decembra.|.., , , .. __ . , A , . . .eila, da so boltseviki zavzeli me-(lOverner Ilart 111 hotel danes da-i * , - sto Tomsk ter vasi Fastov, \ asil- bo zopet le pričele razmišljati o zve- Vsi mrtvi so inozemci (njih; žtijo. imena so tako popačena, da se jih l*o mnenju Mr .^avadžana Ki bila balkanska konfederacija mo- n" izplača priobčitil. !•♦>. / i/jetno Bolgarske ier bi obsegala (irško, Rumuiisko. Čeho- Prvi sluča ji smrti niso povzro- Slovaiko in .1 ugoslavijo. Kazpolo/enje v vzhodni Evropi za tako zve- "-iii nikake pozornosti, a ko se je z o je dobro \ernlar pa je taka zveza v sedanjem času še nemogoča in poročalo o nadaljnih, je pričela to radi ekomuiiskih lazmer. policija s preiskovanji. Izvedela .Jugoslavija nima nobene /elje kregati se z Italijo ter hoče le od enega izmeti bolnih mož. da I raniti svoje lastno jemlje .lngoslo\aiu so miroljuben narod ter ze- je eden med njimi naroči! pol ga- meljiti izključno na pravični zve lo vdani zave/nikom Vsled te^a tudi ne iščejo nobenih nat{skofl in drugi cer- k< konsumentov po sedemnajs. kveni dostojanstveniki, da cesti-m predlog. . . ... . , i centov funt. tajo papežu Rožic in novo leto. t_ __Santiago, Chile. 26. decembra. ' Cene sladkorja bodo kmalu pa-'Republika Bolivija pričakuje za die in tozadevne zaloge bodo obil- ^dno. da bo v stanu polastiti se j ne v doglednem času, — soglasno ozemlja Arice. ki leži meti Chile z izjavo zveznega živilskega ad- H1 Peru iu da bo dobila tudi pri-ministratorja Williamsa v New ^anišče Antofagasto, — soglasno Yorku. Velike množine sladkorja. 7 «javo generala Izmajla Monte-ki se nahajajo sedaj na poti iz prejšnjega predsednika Roli-in ki bodo na razpola- viJe ter delegata slednje na mi- V O LITVE NOVXOA FEANCO- i poročajo listi, ki se 8XBGA PREDSEDNIKA. zanj. ------Viviani, prejanji ~ i Kardinal Vanutelli, najstarejši zavzemajo l^ardinalskega zbora, ki je načeloval obiskovalcem, je imel ministrski kratek nagovor, v katerem je iz- DEKARICE POSILJATVE V HTRO. STA OOEliKO DT NOTEANJ8KO Pariz, Francija, 25. decembra, predsednik bo nastopil kot kandi- rfl2il RVoje razpoloženje Papež je i denarni Izpla«! Volitev novega francoskega pred . dat skrajne levice, ki vključuje odgovoril na pozdravni govor ter i rovni konferenci v Pariza. Ta je tudi izjavil, da je načrt predsednika Leguia iz Peru. da se slednja n publika polasti ozemlja Arice. lo prazen sen. — Arica in Antofogasta bosta postali bolivijski ob primernem Čfcsn, — kajti moja dežela je sta vila tozadevne zahteve na mirov-, ni konferenci v Parizu, — je izjavil. — Sedaj ne pripadata ta kov, Kremendžuk, Izjum, Relo-vodsk, Kopekito in Sibirijo. Po zavzetju Tomska so začele rdeče garde prodirati proti glavni črti transibirske železnice in so zasedle železniško postajo Tajgo. Roljševiki so zaplenili silno veliko materijala ter vjeli precej jetniku,v. Sedaj nam je odprta pot v Krosnojarsk in Irkutsk — pravi i }>oročilo. Armada admirala Kol-' čaka je v tej okolici prenehala obstajati. London, Anglija, 26. decembra. Neka brezžična brzojavka iz Moskve naznanja, da so vstaši v vzhodni Sibiriji prekinili vse zveze z Armur črto. Blagoveštensk je popolnoma odrezan. fiališke čete, ki so bile določene z v obrambo Kijeva, so se uprle proti generalu Denikinu. Prostovoljna armada je napadla odzadaj njegovo posadko. Irkutsk, Sibirija, 2;'). decernora. T. R. Hansen, ameriški podkon-zul v Omsktt ter J. H. Ray, ameriški konzul v Irkutsku sta s kolonami Rdečega križa srečno dospela v neko mesto, 48 milj južno od Tomska. Kot je bilo že dvakrat objavlje-ro. bomo z novim letom primora-i.i zvišati naročnino za naš list. Cene od 1. januarja naprej bodo sledeče : Za celo leto..........$5.00 Za pol leta .......... $3.00 Za štiri mesece.......$2.00 Za četrt leta ......... $1.50 Za New York City____$6.00 Za inozemstvo........$7.00 Kdor hoče biti na. dobičku, naj terej obnovi naročnino še pred novim letom. Tajnike Jugoslovanska Katoliške Jednote opozarjamo, naj pošljejo natančne imenike. Co ne bomo dobili pravočasno novih imenikov, bomo primorani pošiljati glasilo po starih. Ker gre veliko rojakov v staro domovino, se je tudi število članstva zmanjšalo. l"e torej pošiljamo po starih imenikih. bo društvo trpelo škodo. POSLEDICE PBOHIBICIJE. Midland, Pa., 2. decembra. — I)va možka sta resno obolela in štirideset drugih ima velikega mačka vsled zavživanja strupa tekom včerajšnjega praznovanja božičnih praznikov. Policija trdi, da je bil lesni alkohol pomešan s pijačo v namenu, da se umetnini potom ustvari .lan se bo predsednik Poineare renniei le kompromisen kandidat j o rekel papež — in to je razvid- J pošiljate*, toda za kake BO odpovedal *voji službi ter izdal med klerikalci in socijalisti. no & bressuspešnosti naporov onih, tfolt zamude ▼ isplaiilu ne m art tozadevno objavo. ------kl sJ zaman prizadevajo prinesti, nikakt obveznosti Špekulacije glede prilik za iz- . človeštvu mir in blagostanje ter 50 lir .... $ 4.65 volitev Clemeneeoua se glase vse VENIZELOS V PARIZU. pri tem ignorirajo Boga. 100 lir .... $ 8.70 v r.mislil, da bo Clemenceau brc,. --Miru ne raore ustanoviti noben 500 lir .... $43.50 d\ oma izvoljen in da bo on novi Par s, Francija. 26. decembra, posameznik in Človeštvo, si bi na 1000 lir ____ $86.00 predaedni* francoske republike. jOrški ministrski predsednik Veni- ta način zaman prizadevalo pri- Denar nmm poslati je najbolj Al ksender MiUerand, governer zelos je dospel danes semkaj, da dobiti ga, Če ne bo vpoštevalo dej- jo Domovtie Postal Money Ordt med predsedniikimi m vdeleži konference, tikajoče se stva, da je Bog nadvladar vseh »H pa p® Vnr T«k Bank BnH ne pogodbe s Turiijo. pan-ameriški zvezi. Bolivija bi bi-1" pripravljena dati kompenzact-j^ za to. kajti ona potrebuje morskega pristanišča ter bi rajše pre-poginila, kot da bi ne dosegla tega svojega cilja. ROJAKI, NAROČAJTE sb NA "GLA8 NARODA", NAJVEČJI j SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Pazite na nove cene Pošiljamo denar Aa Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo Bosno in Hercegovino popolnoma sanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro. Jamčimo ali garantiramo sa vsako poSilj&iev, toda sa kake mo. goče nnnflft t izplačilu ne moremo prevxeti nikake obvesnostL Sedaj polijemo v staro domovino, naprimer: 100 kron ____% 1.35 600 kron----$ 625 200 kron____$ 2.60 1,000 kron----$ 12.50 300 kron____$ 3.90 5,000 kron----$ 61.50 400 kron____$ 5.00 10,000 kron----$122.00 ftmJu* oens so TtljsTU do dne, ko m nadomestijo s drv* gtmL Denar mm je poslati najbolj po Domestic Postal Money Mm all pa po New York Bank Draft TVRDKA FRANK KAKHE1> M, -' ' GLAS NAHODA" GLAS NARODA. 27. DEC. 10! 5 Dopisi Za mt za K1 p—IHatl w knM narotalkor pnMbno. 4a m nmm Ml i---- te kltn«* najtemo L A« a A R O D A« ot mntaffii. Na« mr% CartlanM, Arrow, Pa. Ker nihče ne oglasi iz te na iznal izkoristiti jo po svoji moči. To njegovo slabost so znali Neni-jei izrabiti prav do dobrega. Tako j pismo mojega brata iz Sibirije. O-j s« je v času iraljanske invazije v | menjeni rojaki bi radi vedeli zaTripolis, ki je pričela celo serijo selbine, sem se namenil jaz neko-Kl'vov naslov, da bi potem pisme-j Vojn, ki so končale s svetovnim liko popisati delavske razmere. (»■> vprašali za svojce, oziroma po- ,požarom, je i>dšel Enver v Cirena-Do zdaj smo delali vsak dan gr.^ane vujake z ruske fronte iJlk0j ne le z namenom, da orga-Zdaj, ko so priboljšali 14* odstot-j Kdor hoče kaj izvedeti, ali je "ie-^^ odpor Arabeev proti ltali. Nikakega miru na zemlji nikdar preje niso videle Združene države tako materialističnega Boii>»a, t:tk<> divje oririj«' nepotrebno ekstravaganee in blaznega denarja. O izmeni Bo/1'- denar ter vm*. kar je mogoč«* dobiti za denar, potem prodajata le malo zažHjivega z izjemo bolj splošne razdeli-tve dobičkov naravnost brezprimerne prosperitete. Ce pa pomenja !'-<<>i katerokoli st\ar v /v«*/i s Kristom. ki je bir rojen v betle-^♦•niskern hlevu, pot»*m j»* dosti m vari. ki ko skrajno zaželjive. Dorim brodi ameriški iiarr«! v bogastvu in razkošju, stoje mi-l.,oni drugih ljudi pr»*d najbolj strašno katastrofo v zgodovini. Gla-sj m- (\>t b«» ni«'- ma!ij kot 5.000.06(1 teb ljudi umrlo tekom te zime \ sled uplivanja mraza ter pomanjkanja hrane. Povsem mogoče je, Ca b.,do smrtni slučaji \Med stradanja ter bolezni, kater«* je pripisovati skorajanernu izstradan ju t »»kom mm- sano* zime predstavljali v•*•■ j»* smrti k<»* jih j»- bilo zaznamovati tekom eele vojne pri vseh armadah. zapletenih v svetovno vojno. Bo/- ne more [Kimenjati ničesar ?u t»* stradajoče in prezebajoče miljone. t elo upanje na mir in zagotovilo miru jim je bilo odvzeto ker niso hotele Združene države dovoliti miru. L.jIiUo jo povedati tem ljudem, da ameriški narod ni kriv sporen meti predsednikom in senatom Združenih držav. Teh ljudi ne brigajo strankarski -,»ori. Briga pa jih položaj, ki je tako obupen, dii • in; a vsakemu i jiisii. kajti najbogatejši in najbolj mogočni na-r«'d na svetu, ki je določil izid vojne, jih je prepustil njih usodi. 0, da izjavljajo Združene države, da vladajo samim se- 1. da izvoli ameriški narod svojega predsednika in svoj edo, da je ta vlada odgovorna javnemu mnenju in vedo •iTiio mnenje v Združenih državah storilo zelo malo, da vo spora, ki je razcepil sile za sklepanje miru. Oni ne t »por na način kot predsednik, ki se more edin poga- kov plače, smo vprašali tudi mi gov-brat, prijatelj, sorodnik itd tukajšnji nremogarji, če nam bo-'»»oseče j>ri 1. jugoslovar>skcn do povišali tudi tukaj. Sunerin-'polku v Sibiriji, naj se zaupno; ... . 4 . . i \ . , , , . * v . ?. , 1 irenajiko pod protektoratom \ i- tendent je rekel, da nam bo pov:-! »urne na sum t »vi naslov: šal za 1:? eentov, pri jardih V pn Josip Lesar, doli vzel ">0 eentov. To je bil Feldšer v Lazaretu. vzrok, da s H) o zašfraikali. I>ne 17. J. jugoslovanski polk, decembra. ko smo zaštrajkali. so1 < If»iozriravl jam v=o j gazi ter dal zgraditi še več na- kako znajo kapitalisti o Združenih državah, poseb-j daljnih cesta iz gora do morskega koriš-evat^ kadar gre za njih k -'no v Kly. Minn. Z-lini vesel j I obrežja. Tem potom je bil v sta-rist. Tukaj nismo organizirani. za-j novo leto 1920. mi kontrolirati deželo ter nala- to imajo kapjfa'i^ti toliko več,- • moč. I'ozirav vmvu sotrpinom sirom Amerike. J--*rrv Košmerl jjanom, temveč tudi v namenu, da ustanovi neodvisno kraljevino Ci- .soke porte. Posamezni okraji naj bi bili neodvisni, a pod njegovim celokupnim nadzorstvom. Enver paša je otvoril cesto za motorne vozove iz Soluna v Den- Eh Jugoslovanska igi--—= OitaMvljeu ?eta 1898 - lalorpon-an« 1900. Glavni urad v ELY, MINIMA Martin Pa. K ran k Lesar. gati izvozne in uvozne davke. 147<>4 Thames Ave. Cleveland. <».; Tstanovil je tudi trgovske in vojaške šole, prei • iloveiiskc cvetke, nakar se v» | pariti tudi kediva Abhasa. kate-iremu je sporočil, da bo imela zrna-Aurora, 111. j Xemcije za posledici« njegovo Letošnja litina ni bila tako do- zopetno ustoli«Senje na prestol oh Cleveland, Ohio. je pov zto meseca junija. Malo pozneje je prišla pa z j dela vre suša in sploh za vse one. ki niso imeli dovolj denarja, da bi se preskrbeli s pijačo. Lanski božični večer smo veselo obhajali, letošnji je bil pa bolj žalosten. Društva imamo tri. ki vsa dobro napredujejo. Tudi podružnico Jugo-slov. Republičanskeira Združenja imamo ki prav dobro napreduje, i Delavske razmere so precej po- starodavnem Nilu. Enver je zaupno računal na to, da bo strmoglavil sedaj vladajočo dinastijo Meli-ined Alija in da bo ustanovil novo v družbi s svojo cesarsko ženo. — •LAVNI M RAD NI KI I THAWS KOTANbBK, bom ML Convaaigl, M, Podpredsednik: LOUIS BALAST boa 10« PmjI At*.. rajnik: J08KPH PIHHT.HR. Kly. Mina. BUsaJnUc: OSO. L. BROZICH. Mkr. Htm ■tečajnik MtoDUeadk uortnln: LOUIS COBTIUd. __VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. ŠOB T. QKAUK lil n. Oblo St., NS. Pittsburg*« _ NADZORNIKU fOHN oouzs. ur, atu, ANTHO.ViT MOTS. M41 Ar«. K. S«. Cklasss. VL 'VAN VAROOA. (1M Natrons AJLar Plttsbarsk. SB. POROTNIKU 3UGOX J. PO RENT A. bam 1TC. Black Diamond. fcTltfflk L.KONARD HLABODNIK, bon AM. Ej JOHN BUPNIK. S. R. bsa M ____ __PRAVNI ODBORI .olIPH PLAUTB. Jr. AU-Ttk St. Calnmsl, MU JOHN MOVERN. 114-lnd Ar®.. Dulutk. Mlnn. WAVV FOQOKBJ.C. 7 JT. Madison St. Boom IM __ZDRUŽEVALNI ODBOR) RtJDOLJf PERDAN. SOM St. Clair Ave.. NB Cleveland. FRANK SKJtABEC 4464 Waahlnton Street. Denver. Cola 3BBQOM HREflČAK. 4#7-ltk Ave.. Johnstown. Pa. Vsdnotlaa clasus: GLAS NAlODl. Vse stvari tlkajoe as uradnih sadev kakor tudi denarna poftlljatve na| ss sS-njajo na slavnega tajnika. Vee pr^totbe naj ee poftlljajo na predsednika porotnaad odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln sploh vsa sdravnlflka spiiCevala. as nal posli.ajo na vrhovnega zdravnika. JuffOdlovaiiska KatollAka Jednota ae priporoča vsem Jugoslovanom ca obllan BrtJ stop. Jedncta posluje po "NaUonal Fraternal Conirress" lestvlcL V blagajni tmS ukio« MOO.uOO. (trlstotlsoč dolarjev). Bolniških podpor. odSaodnln ln posmrtnln J« •plačala f-e nad poldru&l mlljon dolarjev. Jednota šteje okro* S tisoč rednih članov (le) In okrc* S tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Druitva Jednote ae nahajajo po raznih alevensk;ih naaelblnah Tam kjer •s nI. prjpt romamo vstanovltev novih. Kdor eU postati član. naj se sglasl pri ta>< olku bljižnegu druitva J. S. K. J. i Za vstanovltev novih druStev ae pa obrnite ss Ciavn«** tajnika. Novo druitvo ss lahko vstsnovl s I člani al! članioaml. . Govoriti o zavojevanju Kurili-stana je naravnost smešno. Nobena sila ni bila dosedaj v stanu storiti tega, čeprav so številne žt to poskusile izza dni, ko so predniki sedanjih Kurdov zasledovali Niso pa bile centralne velesile, deset tisoe Grkov, kateri* j«' y*J temveč zavezniki oni, ki so zmagali v vojni iu kakorhitro je pričel Enver paša do tega spoznanja. se je polastil zakladov oto-uianske blagajne ter pobegnil v Dobil sem ve? pisem oziroma voljne Dela je dosti za pridne ro- Berlin, nose es seboj zlato in ob- pr""S'Mij od eeujenih rojakov materi so brali v listu Glas Naroda X'is. lo novo leto vam želi •Jožef ^termUan. ■ veznice v vrednosti vee kot HO mi Ijonov dolarjev. Zavezniki iti tudi »lil Ksenofon na njih zgodovinskem pohodu proti morju. Kurd i se vedno ohranili svojo vei* alt leanj popolno neodvisnost, svojo narodnost in jezik ter svoje «• i i T- -no pojmovanje, vsled katerega s»-smatra ropanje in pobijanje za naraven in povsem razumljiv po- tim v hi. Oni v«-nat. On i tudi, da j« if »i! i n rs v mialijo na Jati trb-df «1. k •ti ter ju na- m kot s^nat Združenih držav, ki je edini »briti uiir«»\Ti<* f>o«5«M|h.'. Oni mislijo b* na ameriški na-'•r«'ii m ki jf dovolil, da j»* o>tiil svet v vojnem stanju tirinajHt wi»«fffv jKitfm je bilo sklenjeno pre- Ou Ha posku k.* migov «i tiierink<* t»stsla l.ri/nost, tragedijo Neki svera. Tonosen noben Amerika "-danji Hoši«'* m- roya li»*di f^l^ga sveta. ovojih x zna<*ajii za to. tla Tako j.* pisal na božični dan nevvorški World " ter ima v izvajanjih popolnoma prav. rudno nasprotstvo, ki se kaže \merikan<" v. jn pojavilo tndi v t**m sln^aju. Ko je šlo i reni «•»•!! .»-vet nemškega imperijalizuia, sf je eeli aineri Kki narod z tiavduh<>njem oilzval pozivu na boj ter s svojimi mate-) ijalnimi sredstvi in svojimi možmi pripomogel do tega. da je iz-1 adla vojna ugodno zaveznike \\i narodi sveta, tako sovražni lot prijateljski, so stavili svoja najlepša upanja na principije, ka teriin dal izraza ameriški pretlseunik. Če rečemo narodi, ne mi-»'nno pri tem kri."a<*4 v in ituperijalistov med temi narodi, katerih .fhilo. t>*iii\ »•<*■ trezno in smotreno misleče ljudi. Vsa tozadevna u-pan.ui pa -o -.plavala po vodi, kajri ona peščica Amerikaneev. ki m ' UiJsllJi «I »-liar. J.- zmagala ua«l v.-lik.. m« >, ki ni še izgubila \ \ i i— v priiieipije poštenosti, odkritosrčnosti in pravičnega postopanja napram w m. Povsem umevno je. ki uiso biU za" ben kralj pa ni prišel dosedaj še iz tako neznatnih razmer kot novi d°V°ljni z zmago zavezuikov in z vladar Kurdov, kajti njegovo veličanstvo, Enver I., je Jjričelo svojo I r<*formami v Carigradu. Koneeno karijt*ro kot vajenec v kuhinji pokojnega cesarskega princa Sulej- ** mU P0*1^0 uveljaviti se mana efendija. brata sultana Abdul Ilamida. Mohameda V. ter se- i kraI*' Klinilstana- danjega padiaaha Čeprav je videti na prvi pogled Oče Enver-ja se je vsled svoje dolgočasne službe v kuhinjah Su neu^ ** bil v stanu prevze-1 cmana dvignil do časti in dostojanstva poskuševalca jedil, katere U vlad° ^ narodom' kl nl Nf* i«1 predložilo princu, v namenu, da se slednjega zavaruje pred za-strupljenjem. Osebni zdravnik je nato skrbno opazoval nekaj časa tega posknšalca in šele potem, ko ni slednji opazil nobenega znaka zastrupijenja, je smel stari princ zavžiti svoja jedila. Nekega dne. ko je princ boljše---- hotel pokoriti skozi stoletja liobe-I tieniu vladarju in čeprav smatra-inc za smešno, da bi se mogel dvi-jgniti človek od kuhinjskega po-ntagača na prestol, je vendar moč, ,edel kot običajno ter bil vsled Uga zelo dobre volje, ga je po-skuševllee ponižno prosil, naj se zavzame za njegovega sina, usluž-benega v kuhinji ter mu preskrbi mesto v vojaški akademiji v namenu, da se deček posveti vojaški karijeri. Princ je prošnji u-i?odil ter priporočil dečka ravna-lelju dotične akademije. Deček je bil sprejet v akademijo, kjer je bil vzgojen povsem brezplačno. Princu se gotovo ni nikdar sanjalo v času, ko je dal priporočilno pismo, da bo pot>tal ta deček mož njegove najljubše hčerke, prineesinje Nadže sultane, ki je bila proti svoji volji prisiljena vzeti tega vulgarnega Človeka, ki je pričel svojo karijero v kuhinji njenega očeta in kojega roke so bile omadeževane s krvjo številnih članov njene liiae. Princesinja Xadze sultana je bila eden rcmed maloštevilnih čla- , , .katero izvaja Enver nad Kurdi, direktno odgovoren za strmoglav-i , . , . .. .. - A , _ b . zelo resna stvar, ki se tiee zivlien- Ijenje starega sultana. Le oni, ki Lkih interesov vseh zaveznikov iu poznajo plemenski ponos prince- prav p(Jsebno življenskih intere. SiUj turške dinastije, morejo tu d i oceniti, koliko je žrtvovala prin sov Anglije. ... . , , . Kurdistan je gorata dežela, ki cesinja, ko se je udala proizvodu vsebllje neizMierno bo„ata in ne. kuhinje svojega očeta. Na podla-Lazvita mineralna bogastva. V tej gi postav vladajoče hiše v Tur- . > - , - .... ,. , , »deželi je najti petrolej, srvmee m 7- *er. tnf dn,g,h Vladar-jrr™oK in v Arghana Maden Se skill v Evropi ima monarh pra-j pa|,ajaj0 sklad5 baUra- ki s0 ba. \»co izbirati može za prineesinje, i , „m ,. ,__ .- . , , , . J ' i je najbolj boirati na celem svetu, nrez ozira na medsebojno nagne-1 ,,- , ..... , „, . i Kurdi so se kljub vsem svojim nje. Pokojni sultan Mohamed V., , - , .— j .. . ' napakam izkazali čudovito spo- ni je bil oslabljen telesno in du-i . ■ . ■ . . , , . Jsabni mehaniki, posebno v petro- sevno vsled kroničnih bolezni, jei, . „ , ... , . „ l hjskih poljih, ki meje na perzij- dovold da ga je Enver popo no-Lko mejo Tukaj y Ameriki Re je ma obvladal m teroriziral. Udala ^^j Rurd ^ pa se mu je le radite®ra, ker je|, ■ - ... ' ,J ljenee, ki se je hitro prilagodil rekel, da bo v nasprotnem slu-:„„-- - __... r,. , , , ' .. j nasi civilizaciji. Globoko v nje- caju strmoglavil celo dinastijo' , „ . „ , . . [govern srcu pa je se vedno gore- ter se sam proglasu vladarjem ,. ___. - , . _ . / la z močnim plamenom njegova vseh Turkov. Privolila je v zakon. ,. . A , ' , A , , ' ljubezen do gora in nedostopnih da rastem t««k. prestol za; dolin ^ vi5in ki predstavljajo rimz.no Osmanov. Kurdis.au. Ta dežela je tako go- * rjita m razorana, da so vojaške nov cesarske hiše, ki so bili ljubi Enver pasa, kot številni ljudje, joneraeiie skoro izključene. Voja-soltanu Abdul Hamidu. Bila jejki so telesno neznatni, je bil ne- ške kaznilne eskspedicije so mo njegova etlina ljuba nečakinja Njej je bil udan v resnični ljubezni. Zelo je bila vznemirjena vspri- vrjetno slavohlepen ter naravnost! goče le s pomočjo aeroplanov, a blazno ambicijozen. Vsako novo t celo ta način postopanja je neza-ciostojanstvo ga je gnalo, da je!dovoljiv in neprimeren radi dej-čo rtjegovega strmoglavljenja ter/hrepenel še po nečem višjem in stva, da najdejo Kurdi dosti skri-še holj v*pričo tega. da se bo mo- ha poteza njegova značaja je bilajvaliič v špiljah in daplinah, katera]« poročiti « človekom, ki je bil)dobro znana v Berlinu, ki tudi^re je najti vsepovsod. -.- ^-i.^-.___' v_________ " ■...... ........ ..........._' . _ brezobzirnega in lokjivega ptisto-lovca našega časa, neizprosnega sovražnika zaveznikov in naše «-i-vilizacije. učenea Berlina, ki .je vedno skušal koristiti Nem'iji ter škodovati zaveznikom in ki je se. daj v zvezi z boljševiki v .Moskvi, da ustanovi z njih pomočjo pan-az.ijsko zvezo proti zapadnemu svetu. Enver paša je sedaj v zvezi z emirjem i/. Afganistana ter z mla-doturškiini elementi v zapadni Mali Aziji ter razveiitega tudi s takozvanimi naeijonalističnimi ele nienti v_Egiptu. ki skušajo s pomočjo ruskih boljševikov raztegniti svoj upliv na Kitajsko, kjer ,e najti moliamedansko prebivalstvo, ki šteje več miijunov duš. Jš)>lošno je znano, da je Enver paša pred nekaj leti obiskal Kitajsko v namenu, da pospeši islamsko gibanje in v Tiensinu so angleške čete, obstoječe iz indijskih regimentov, dejanski paradirale njmu nu čast. Če bo postala Kila jska, s svojimi 400.000,00 prebivalcev boljševiška, bodo imele za-padue sile dosti vzroka za vznemirjenje. Tukaj v Ameriki se je predlagalo, naj se vključi Kurdistan v takozvano neodvisno armensko republiko. Oni. ki so dali izraza tej fantastični ideji, pa nimajo niti najmanjšega pojma o resničnem razmerju med Kurdi in Armenci. Kurdi so bili vedno zapriseženi sovražniki Armencev, njih mučite-lji iu iztrebljcvalei. Njih cilj je, ti;, prenehajo Armenci obstajati kot narod. To je bila tudi politika. pod osebi*im vodstvom nemškega kajzerja. Nobene varnosti ne more biti z* Armence pred morilnimi načrti Kurdov, razven na ta način, da se ali podjarmi celi Kurdistan, kar pa je skoro nemogočna naloga z vojaškega stališča ali pa vzdrži veliko stalno armado, ki naj bi vjirovala Armence. Nobena zavezniška sila pa ni videti voljna ali pripravljena lo-1 ti se te naloge in vsled tega so izgledi za Armence, ki so I/.po->i;«vljeni na mi strani prijaznostim Kurdov in na drugi oni boljševikov. zelo temni in naravnost obupni. Kako brezupen je položaj, je razvidno iz dejstva, da je moralo krščansko prebivalstvo v Kurdi-stanu. ki je obstajalo iz nestrp-uje bo prišel snubec v Amiens, Francija, 2-"i. deeembra.j Nihče ne ve zanj. Včasih je bil s*< Lahi to izvedeli, so začeli sami zadrego Človek mora biti di- sodišče je obsodilo biv- Faidutti povsod i: danes v Goriei krasiti plesni prostor iti prirejati nekatere unije »v* jim izvrševalnim uradnikom prav tako visoke plače kot jih pla :ujejo industrijalne in finančne naprave svojim najvišjim uradni- kom. Njegove oči so sledile senci, Katero je m«'tla ograja. Ko pa je pogledal na uro, je naenkrat i vir ju. gospa j«- prijela v roke svo- plomat šega nemškega častnika Roberta |i»e petih sejah jutri na Dunaju, j kar potreba. Laških zastav je kar Ta zakonski pogovor ie pn-ki- Ko^vklinjra, lastnika premoga v pujutrišnjem v Trstu, četrti dan mrgolelo. Poskrbeli so tudi za o-nilo zvonenje pri vratih. Miette je Karlsruhe. na deset let ječe, 1"» v tiradeu, peti na zborovanju v bilcn buffet. Domačini pa niso ho-t i ko j sedla ni svoj stol pri kla- >z£°na u'r na denarna kazen Furlauiji, se>ti v avdijenei pri t< li blizu. Lahi so bili jezni in so desetih miljonov frankov. Doka- Korlftu na Dunaju itd. Sedaj ga drugi dati aretirali učitelja Štigli- com. Plače od pet do deset tisoč dolarjev ni>o prav nič redke pri! vstal s sVOjega stola. I je čipke in jro.pod je zagrabil za 7:,li mn hral vso st-r"J»' t,M' kmalu >101,Mn- ko l>r,k°- larjev na me.ee-, je najbolj*.- plačani delavski zastopnik v mestu j vprašal z nestrpnim glasom: i mlad mož. Njegovo lice ni imelo "loterijah poslopja pa raz- rakal« v Gorico, odstavili kot Vse možke od 22. leta dalje po New Yorku ali mogoče v «-*-1 i deželi. — Ali ne be kmalu zajutreka? j nobenega izraza. Čeprav je videti kot da je to najvišja plača, so vendar gradi- — Ne, — se je oglasil neki bo-j — Gospod, gospa in gospod ič-Iji pomolov, kateremi načeljtije Hrindell, prepričani, da dobijo ječi glas iz daljave. IUI —je rekel ter se priklonil.— >olno vrednost za svoj ilenar. Glavni stan tozadevne unije se naha- — Sedaj je vendar že več kot (Prišel sem.... v petnadstropnem posiopjtt na St. Mark's Place v New l'orku,jena popohlne, — je grmel Mr. Re- Miette je udarila povsem napa-atero poslopje j<- unija pr«*d kratkim kupila. |rot. ki je bil v svojem navadnem :čen akord na klavir, dočim je go- st»*elil. Obtoženec je zavzemal v riškega prosta. Morda je skrit v tumški indusiriji zelo odgovorno kakem stauiostanu. Kdor ka j ve. t.a pisujejo Lahi Poreščini iu liuzeščini. P mesto. V PARIZU SO POMAKNILI URE NAPREJ. naj pove. Neko«'- je bil delavski glavni stan ponavadi teman iu umazan prostor, v katerem je dišalo po pivu in drugih dobrotah. Sedaj pa ima Robert Hrindell prav tiiko čist in zračen urad ter prav tako le-j»o notranjo opremo Kot katerikoli veletrgovec ali finančni knez. Uradniki, stenografi in blagajnika rji — vse to dela pred njegovimi očmi in obseg njegovih poslov je velik. Če bi prišel človek nenadno v njegovo navzočnost, bi mislil, da govori z upraviteljem k.tke velike korporaeij.- ali na kakim bančnim ravnateljem. — Miette, dete moj« Mr. Hrindell je velik in širokopleč mož, star 41 let, čeprav iz-!k°J semkaj! življenju zavarovalen agent. —Upa pripomnila: Jaz sem lačen. • — O gospod! Skoro ste nas pariz, Francija. l!."i. Rila pa so še nadaljna vrata. J prestrašili. Nikogar nismo priea- vlada bo potom svoje l:i so vodila iz obednice na verando. Ta vrata so se odprla in pokaži: ta se je madama Renot, zelo o-bilna. ki je zaklicala: lecembra. nove od- I v i j o, da bo slu/if ta }»opi> za gin's« vanje. ki >e bo vršilo v krat-Vojni materijal. najden v neki k,.m prebivalstvo s,, protivi, ker vili pri Trstu. no,-.,, priti pod Italijo. Razširjala s«> je po Trstu vest. da je nekje v Skednju skritega Slabo je pod laško vlado ogromnega vojnega materijala. rekel n kovali! — Sam sem nekoliko razburjen. Moj stric je bolan ter zelo trpi____ Pojili ta- — Da. gospod, sedite, prosim. Miete, dete moje, zapri okno, kaj- pleda mlajši. ! — Kaj pa je? — je vprašala i ti drugače bi se gospod lahko , ■ i i (mlada dekica, ki se je odzvala te-Jprehladil. Njegova obleka je lepa ter nos« veilno najnovejše svilene kra-i . * vate. Dovoli si tudi Liksiis smodke in sicer zelo dobre. V splošnem jmU '.\U". j »a ga je samo delo. Dela '"1 šestnajst dc osemnajst ur na dan in ker ni sedaj v njegovi stroki nikake stavke, vzame tudi on življenje nekoliko lažje. C'e človek vidi, kako lahkodušno krši postavo glede oseraurnega de ^ , ,. . . , , * • * . , „ .... kritičen dan, kajti vse sem po- l.i, spozna, da bi bil 1 :i človek vreden dosti denarja v katerikoli; . . , splavila ter ocenila, da napravim stroki, kateri bi se posvetil. i ' . ' ' ... i r^ i i •• j ..... stanovanje primerno za sprejem Nominalno je Hrindell zastopnik Doekbuilders unije, ki je zve- , * .. , . , .. , , .... ... gospoda \erlina, ki bo prišel, da za na /. bratovwino tesarjev in mizarjev, katera organizacija prea-j0 *______. * ., ^ stavlja del American lYderation of Labor. Od te organizacije dobiva svojo veliko plačo, ki mu je bila nakazana proti njegovi volji. ( lani te unije so dobi\ali pred vojno po $3.20 na dan, a dobivajo sedaj $7.r»0, kar pomenja pridobitev za več kot sto odstotkov. Naloga Hrindella je vršiti posle unije ter v gotovem slučaju . • . i »n uitrek tudi sklicati stavko, čeprav smatra slednji korak za zadnjega, kaj-! , ti mnenja je, da ne sine delavec »losti izgubiti vsled stavk. Plača Mr. Hrindella znaša več kot ona Mr. Gompersa, predsed- mcicna na minimum. ^i kmet v Sv. Lovren-in dostavil, da mora m »toniti v njej ra/.nega priti osvobojenje. Karabinjerji so vojnega materijala v vrednosti ;_M> prijeli, vrgli v zapor, mučili, miljonov. Hišnik, katerega >o are- d-vji sicilijauski vojnik mu je pa tnali, je izjavil, da ne ve nič, ka- nohte na levi roki odsekal. k»» je prišel materijal v vilo. »lieijski airentje so preiskali ne- i■:. v Istri red be poskušal:, prihraniti nekoli- k(< vMn (lo{(ili kc premoga. V Parizu so pomaknili ure za t no uro naprej. Razsvetljava mota biti po mestih o- ŽALOSTEN POVRATEK. — Pridi in poglej očeta, — je (odvrnila vse časti vredna zakon-!ska polovica. — Poglej ga v vsej igloriji njegovega egoizma. To je nam poroča o svojem stricu. To j< džtn, od katerega je odvisna tvoja sreča. Ali veš zakaj pa se briga sedaj tiran mojega življenja? Za nič drugegh kot za svoj itika American Federation of Labor, kojega pla«*a znaša sedaj deset t soč dolarjev. Do pred par meseci je znašala *7.f>00 in v času pred izbruhom evropske vojne pet tisoč. Veteranski voditelj dela je ' prejel to svoto pod prostestom ter rekel, da je to več kot potrebuje on za življenje in da bi se lahko dejstvo, da je bila za toliko dvignjena, izrabilo proti organiziranemu delu. Do tega sicer š.> ni prišlo, kajti splošno prevladuje naziranje, da /asin/i (Junipers v>;»ričo svojih dolžnosti to svoto ali pa še več Sedaj, ko se bliža > kot na višku njegov Kode," Mlada deklica je odprla svoja i usta ter rekla; i — Mogoče pa ima papa prav. Gospa Renot je napravila naravnost obupno kretnjo. — Mesto da bi podpirala svo- Mlada deklica je zapustila svoje pribežališče za klavirjem, ter stopila preko sobe. .lean Verlin, ki se je boječe o-/ira na deklico, se je pričel počasi praskati za ušesmi. Domneval je, da jc prišel zanj konec sveta. Konečno pa je, ves hipotiziran, sedel na stol, katerega so mu ponudili ter pričel v zadregi vrteti v roki svoj klobuk. Gospod Renot je sklenil prekiniti molk ter rekel : — Zelo me veseli, gospod, v resnici me izvanredno veseli. Imeli smo zelo viharno poletje. — Da, da, v resnici gospod. Tržaško trgovsko odposlanstvo zo-----pet v Rimu. El Paso, Texas. L'.'i. decembra. Zopet .i«- bilo odposlanstvo tr-Danes je hotelo odpotovati v -lua žaskih trgovcev v Rimu. Sprejel j rez. Mehika, na tihoče turistov iz Jdi je zakladni minister Sehaiizer.l tukajšnjega mesta. Tja niso bili kateremu so znova razlagali, da namenjeni zaradi naravnih kra- P"''' Trstu najtežja kriza s posle-sot. pač pa zaradi žganja, vina in dicami za - odrešene" dežele. Mi-, piv« katerega je tam v izobilju, nister .i'' obljubil skorajšnjo re-j Slik iz Istre v laških listih, ki naj bi povedale, kako goreče i prosijo 1st rani za pripadnost k Italiji, je bilo že vse polno. Kako vprizarjajo sestanke, da morejo 1st rane fotografirati, je znano. Ali se jim ne zdi dosti teh slik in obrazi so najbrže premalo laški, zato so začeli zadnji čas svoje \0-j.'ike preoblaeevati po istrsko ter Ko so pa prišli na sredo medna- gulaeijo valute, pofdarjal pa tu- jJh fotojrnifir;11if češ, lo boilo pra rodnega mo>ta, so jih ameriške <» obstojeec tezkoče. Trzask. od-jx| ^^ proilstavlj»b oblasti za v rn i b DELAVCI BERAČIJO NA ŠPANSKEM. decembra Madrid, Španska, 2o.............. I Dočim je španska gospoda ]>ra- Zavedni kastavski otroci. Laški komisar kapetan Rruno — Ali nas hočeš že zapustiti?— znovala Božič v največjem raz- v Kastvu je obiskal vse šole na je vprašala mati Miette. košju, so deiavei ]>o tukajšnjem Kastavščini. izprašujoe, ali se po- — Da, za trenutek. mestu, v Barceloni, Valeneiji in^iučuje laško. Pa laško se ne po- — Miette in jaz ljubiva morje, drugod beračili po cestah. Predlučuje nikjer. Hotel je vedeti, ali poslanci so bili na to pri nun. , , , , . . , ... . i ist rske l.ahe, kateri koprne i»o predsedniku Nittiju, ki jim je tudi. .... . ... I zdruzitvi z Italijo, vse obljubil. Trst propada rapid-j no, lek proti propadanju so praz-j v 0miialj ne rimske obljube. i ,, . I na ( resu so privlekli Lahi osem topov. Ljudje i/.prašu.jejo, čemu vendar kar osem topov. Ali mislijo Lahi na oboroženi odpor, kadar bo določena usoda otoka, ki ima pripasti Jugoslaviji? joga očeta, kadar govori neum.! škoda, da ga moj soprog ne ljubi, par tedni so namreč nameravali znajo otroci kaj laški in zalite-j nosti, bi bilo zate veliko boljše,! Zavarovalni agent je dvignil zaštrajkati, ko so pa kompanije| val. naj štejejo po laški do deset.' če bi sedla k klavirju ter se učilajnieli ter dostavil: izvedele za njihov namen, so jih Pa nobeden ni hotel štet i, dasi je i svojo lekcijo. Naš posestnik ..... . , ' mora presenetiti ob času, kada boš »t. rosti sedemdesetih let. se ga smatra se vedtlO . r . ... i . • i-. igrala na klavir, tla ves! moei kot eksckutivnega uradnika. , . , . . ... , • , ii — Kaj pa, ce bi omedlela od po urah, katere preživi \saki dan tiri delit, predstavljal , ..... , . , ., ~ , . . . . . . .. .. ii i-i c i lakote? Boljše bi bilo, ce bi sli v Gompers delavno silo \«e ljudi. On nrisi težko breme v uradih fede- , re> t a vrat nreko ceste racije, ki ima svoje lastno poslopje ler obširno eksekutivno organi-' tej — Jaz sem človek, ki se izvan-' Izpr'e. "Prosili so. naj jih sprejme- kapetan obljubil vsakemu eno li-rtdno zanima za ribolov. jo nazaj na delo, pa so bile vse rn. Vsi so molčali, tu
  • a superintendent! velikih naprav. Nobenega vzroka pa ni, zakaj bi voditelji, ki delajo ob konštruktiv-liih črta K, ne dobivali vsakega dolarja, katerega lahko plačajo oni, ki jih vzdrže. — Če mi lahko |>okažete. da človsk, ki dobiva na leto $18,000. preje gradi kot pa podira, da skuša povečati dobro razmerje med ilci m usluzben« i, da ima široko obzorje in da zna gledati '-noftt, potem h- ga mora hre/. vsakega dvoma nagraditi in nagraditi za njegovo tlelo. Iirno lahko iečem, da bi bil Samuel Oompers s svojimi ek-li zmo/nosini ter organizacijskim talentom vreden stoti-velike korporacije, če bi bile v stanu plačati ga toli-Za ameriškegadelavca je toliko vreden, kajti on državnika ter pozna ljudi in njih zadeve. Njegq-ja u bodočnost. • stvarjo, se bom vrnila v svojo so-; bo. Pri tem ne gre za to, ce citas ti naglas ali če igra hčet*ka na klavir. Pri tem gre izključno za to, da napotimo gospoda Verlin«, da se na ta način seznani s slad kostmi družinskega življenja. Družinski glavar je dvignil svoji roki proti nebu ter rekel: — Co bi le vedel kaj je družin- na pragu je stal .Tean Verlin, ves rdeč v liee. 'Madama Renot je umolknila in \si trije so pričakovali kaj bo konečno prišlo. Domnevani ženi, kojega oči so bile neobičajno odprte, pa je rekel : — Prosim vas za oproščenje. Na mizi sem pozabil škatljo bon-j bonov, katere mi je izročil stric. sko življenje pravzaprav! — Evgene, — rekla madama j da jo izročim gospodični. Renot. sedaj pa je dosti cele stva-' - ri. Ti ne smeš pred tujimi ljudmi OBOROŽEVANJE BELGIJE. dajati izraza glede ljudi tukaj _ ter glede družabnih odnosajev. Bruselj, Belgija. 24. decembra. Pred vsemi stvarmi pa se moraš Belgijska poslanska zbornica je izogniti temu. da bi razkril svoje sprejela predlog vojnega mini-okuse. stra. da naj se pokliče tekom ene — Pogovor bo gotovo zelo ži- ga leta pod zastave dva razreda Tabeli. mož. Na ta način bo imela Bel- — Nikogar ne briga, če je ži- gija na razpolago več kot miljon vahen ali ne in glavna stvar pri mož. — Njegove vrednosti ni mogoče oceniti izključno v dolarjih in centih, kajti dela nobenega moža ni mogoče oceniti na ta način, l^-ineip je bistveni faktor, ki pride vpoštev, pri presojanju vrednosti ljudi. Če se zavzema delavski voditelj za amerikanizem ter skuša pospeševati interese vseh onih, katere predstavlja, ne le s tem, da dobi zanje več denarja, temveč jih skuša tudi napraviti koristnim državljanom, potem je gotovo vreden visoke plače in dobiti jo nora. Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje La posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa EoperstavJjali naraščanju cen veh potrebičin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se tema na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost iu pristnost Trinerjevih fdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca. TRINER-JEV ameriški Eliiir grenkega vina ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen avoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redn odelovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodč1 slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, ie bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. V vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešno. Nadalje je tudi irvrstno sredstvo proti izvinjenju. napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah. TBINEBJEV ANTIPUTRIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno zunanjo uporabo. Uporablja se za grj» Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah. Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — S an Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1343 SO. ASHLAND AVE. TRINER"« PITTtR-WINt raiMCRovo horke vino CHICAGO, ILL ft LAS XAEODA '27. DEC.-1919 - Kakšna bremena bo prevzela Jugoslavija? Fr •lir 1 in n ~ati Hot iti fft »I ali i ah |*r i ih (log. •i, h*|jr>j I« pro«, !•i to .1 horh ■»i va kot v o ji • firopor.ijou >mla pred na a. V lti:«'l*u i iiitopil nu> n e a« h t'-vat Ar*tro-OgrMke po državah, k-, ih razvalinah. Ha rut- piš»- med drugim: hj dnevi liiio na**« tro^podarsko vprašanje na-i ho nam naprtiti ogromen dolg kakih 10 10 miljard, poleg tejr.i. tla moramo rabiti ij-tr Imvš«- av>tro-ogr^ke monarhije. > okrog k denarja iu vojn«*ga posojila in glavnico 4 .. /.«i izplačilo invalidom, vdovam in sirotam. t»*rih je najmanj 7."» odstotkov nas realen bnlati lo miljard. katere bi morali i/.pla- • i na r.K-uu predvojnega dolga p ropa le nio-i.i ujis. njen« hivš«» podanik«', okrog '2 iu pol MHeira «lolga. ali kakor >o >»• kasneje izrazili. • za i no ijute barbe. da 'Mili iu da >e nam vsled tega ne more naprtiti toiieuo mi s svojim bojkotom. sabotažami. he-idostuo doku/ali. tla se nismo kot narod volu iznašli zavezniki formulo, da moramo t ra'Miij svoj'-ga osvobojenja izpod av-državnih posestev", ki so plen zmago-p ni ^M>sr»*«'ilo dokazati, da so to prav-lasT, Ostalo torej pri t« ni. da pripadajo ta •i «-iit»'iiti iu da jih lahko odkupimo za svote. alii'i por.i/Url.• m »J po&arm-zne države. Stvar je na jvtšjt zavezniški svet. kjer s»- ji* pričela nova ljuta Jržav, ki nastal.■ na razvalinah bivše monarhije, uuis'«'! zunanjih del dr. Trumbič. V njihovem ime-'dvojtiskil: dolgov, da >e porazdele med vse [Oillo 11 j zahtevi u- gotlila. \a račun pristojbin^- /.;» o>voboj«nje je entcnta zahtevala 'J in pol miljarde v /latu za vv narode. fvhi so bili voljni priznat i he, Poljake, Kumune. ltaljane in .lugoslova-ne. <;|»*de Hosnr ill 11 ereegovilie je Trumbič dosegel, da ji ni potreba plii.iiti p*»*.«4»ej nobenega predvojnskega državnega dolga. Na j-v «. n /av«/ui»>ki s v. * t .;« na »o določil. da imajo države, ki nastale i.ao /emlji! lin se A\-tro-4)grske skupno plačali poldrugo miljardo kot takso za osvobojenje '. Na < eho-Slovaško odpade od te svote >00 miljouov. na Poij«.ke 100 miljouov, na ltaljane in Kumune sorazmerno jimi uiiljonov, na Jugoslovane pa 100 miljonov v zlatu ali ««kr«e„' -Ji mil.ionov , papirju. Na ta način je bilo naši državi prihranjeno okrog lunj;irde kron. Tudi vprašanje državnih posestev* s* j«- ru/.r.-hilo i-itzmerotua ugodno, ker s,,. jz i .-Ji ozključila vs;i poseliva, k so pokrajinska, avtonomna, občinska ali privatna last (n. pr. ju/na /eleziiiea. • azue lokalne zelezniee. občinski gozdovi itd. takisto so izključen, tudi šol", bolnice in muzeji in če bi tudi bili dm-ela državna last Srbija iu ( rnagora dobita vojno odškodnino. Kol'ko bo ta vojna odškodnina znašala, še ni določeno. NAZNANILO American Woolen Company pojasnujc s tem svojim uslužbencem načrt podpor za slučaje bolezni ali nezg»>de. veljavnega dne 1. decembra Ta načrt vključuje vsakega usltižbenea American Woolen Company ter njenih podrejenih kotnpanij. Podlaga. po kateri se bod » te podpore plačevale, je naslednja; Xoheden uzlužbeiiee ni zavarovan po tem načrtu, kateri ni na plačilni listi kompanije dne 1. deeeinbra 191!». ki dea za ves /•as iu polno plačo. Vsak usluAhetic. ki ni dne 1 decembra v službi. bo zavarovan z dnem njegovega prihoda, ko bo začel delati ves čas za polno plačo. Po 11. deeembra 1!»1M hodo zavarovani oni novi delavei, ki bodo uzl užiten i pri kompaniji š« s; mesi— nepretrgoma 1. Oni. ki -o hiti na plačalni listi 1 deeembra l!>15> in ki so bili usltižbeni nepretrgoma manj k<»t šest mesecev. l>o«|o dobili 40oi|st. svojega ]tovprečnega teib*nskega zaslužk;«. - Oni. ki so liili uslužl>eni nepretrgoma' več k«»t šest tnese i-«*v. pa manj kot eno leto, hodo dobili fiOodst sv«»jego povprečne ga tedenskega zaslužka. •'i Oni. ko so nepetrgoma zaposljeni več kot eno eto pa manj U«>t J. let. bodo dobili fiOodst. jtovpričnega teden, zalužka. skega zalužka. | 4 Oni. ki so nepretrgoma zaposljeni več kot dve leti in ne več kot leta bodo dobili TOodst. povprečnega teden, zaslužka. .*> Oni, ki so usJužbeni nejiretrgoma nad tri leta. pa ne več kot 4 leta. bodo dobili 7-"»odst. povprečnega teden, zaslužka. h Oni, ki so zaposljeni več kot 4 leta. bodo dobili 80odst. svojt- -^a jtovprečuega tedenskega zaslužka. Noben uslužbenec ne bo dobil manj kot na teden in ne več k«d $30.00 na teden. Ta podpora se bo plačevala za vse slučaje odsotnosti, ki je nastala vsled bolezni ali nesreče v ali izven delavčevega prostora ter je dodateek k odškodnini po kompenzacijskem aktu po raznih državah, kjer so naše tovarne, za nezgode v službi in sicer do višine razlike med odškodninami, določenimi po kompenzacijskem aktu takih držav. Izvzeti mi le novi uzluž beuei, sprejeti po 1. deeembra leta lfl*>. Ti b«.«b« opravičeni le do podpor, ki jih določa kompenzacijska postava, dokler ne bodo šest meseeev nepretrgoma v službi. Podpora se bo pričela plačevati po preteku sedmih dni ter se bo izplačevala ne več kot šestindvajset zaporednih tednov. Za nesreče, k se je pripete po tednih in tekom odškodnine ]>o 20 tednih se b«> plačevala le taka odškodnina kot jo odloča državna kompenzaeijska postava \ oni državi, v kateri se nahaja tovarna in v kateri je tlela ve«* zaposljen. Podpora v slučaju poro« 1 a ter vštevši vse bolezni, ki s«, posledica nosečnosti, se bodo ženskim uslužbencem plačevale samo štiri tedne in sicer na oni podlagi kot je objavljena zgoraj. Te podpore so v «lodatek O roup Life Zavarovalnini, ki je seda j v veljavi. - * V g Natančne podrobnosti tega načria bodo pozneje objavljene. AmericanWoolen Company * V?m M Wood. President. N AORTI GLEDE IRSKE Novi Slo venskf Columbia Rekordi Parlament je obljubil sprejeti na- ^"£4219 Dekliški vzdihi) E4220 Po gorah je ivje) Pev»ko črt glede Irske. — Uveljavljen bo v dveh mesecih. Potrkan ples ) oruštvo % u. a. s. > Ban« - Moj mili kraj ) Ji £4308 Slovo od ljubega) A1568 Fina haraonika) PC y■ Pijana Urša ) va Zopet harmonika) C London x,ttrU,, h- i , i j >E4309 Kmetcki ples.l.) Godba A2776 Director marš ) London, Anglija. 26 decembra.Kmetcki ples.2.) National marš li ska bo najbrž morala siir«* i«*t i i ■ " • , »i . , , 85c- jedna iiacit ministrskega predsednika I ^ imam v 2aIogl ŠMt novih rekordov> prvc st|r| ,loventlrav' prave Columbia gramofone in rekorde .Ministrski predse« i II i k je pri- onemaugh._P.-i.___faiitf na nas naslov j pravi jen prisiliti sprejem svoje j _ _ .odredile kot s,, glasi v ofieijelnemj V vladnih krogih se -lasi. da polago za zavarovanj poročilu, ki j. bilo izdano -lanes. s,» 1'lsteristi pripravljeni sprejo- huuenta. 1'arlament j«» obljubil sprejem te ti kompromis in načrt ministrsk«*-| o«? red be še predni) j,. l>ilM sle«lnja ga predsednika, ki dolo«'-a 1 °Pst vom. ki naj bi bilo znano retlbe, ker bo po njegovem mne-Mi°t narodna zakonoila.-a. nju uvedla konečno uravnavo ir-skega vprašanja. Ministrski predsednik je prepričan, da j«* to vprašanje najbolj važno za onim i pi istas.-v Sinn ..........gauizaeij«1 zmage v vojni. h. i-»-la atigb-ška armada na raz t«'ga par- \ latla s|>or».nava. d-k«>dnin«- v blagajno reparaeijske komisije.' t eho-SJovaki botlo pokrili t J«> ."»i t ottsi. te • * osvobodilne pristojbin«"", • •siaiiek i>.4 dru^i nasJ-dmki Avstro-Otrrnke. Vrhutega bi morala Vsaka novih držav odkupiti pr«»dnkt ivne posesti dobljene po prejšnji monarhiji: državue železniee. erarne gozde itd. Poljska bo obelit ila posebno hudo breme železnic, .Jugoslavija pa gozdove. Tudi te svote pridejo v blagajno za poprave. Sličm bo nova Avstrija plačala odškodnino t i odkupila javna posestva. Prvo so hoteli do-loeiti na «les« t miljard /latili kron ; domene, gradove iu opremo habsburške dinastij«' >«» cenili na t> in pol miljard. Ker je pa Avstrija obubožala, ne bo zmogla teh svot. Zata bi st- ententa polastila nje-, nih pridobitveuih \ ir«. ttsobito številnih vodnih sil. Avstrija danes ni zuioziui izrabljati teh slapov, saj nima ne giavniee n>- potrebnih* surovin za opremo tv» rnic in prenos energije. Lahko pa bi jo podpirali ali natlomes, alt v tej nalogi in domačini bi pritem našli za-viužka. S'\eda te uarctlbe niso skoro nič v«*č podobne načelom, za katera so se borili zavezniki. Poglavitni pritieip '.»i bil. razlikovati med prijatelji in nasprotniki. Celo divje zveri, primitivna plemena poznajo i«» razliko v svojih bojih. Ta naravni razloček se zabriše, čim siluc«> lastne prijatelje plačati nam odško«lho. Drugo načelo j« zahtevalo, da se ponb-j zagotovi vsaki državi n*-zavidnost. Kako pa naj bo Avstrija ali kaka druga država neodvisna. ak«> ne razpolaga luti s svojim aktivom Spričo lega položaja se opravičuje člankar. češ, mi Franeoizi /elitno vsem prijateljem prospeh in privoščimo nemški \\»triji samt»siojmtst. Niti zborni«a niti franocoska javnost i.i bila vpraianja za* mnenje pri teh odločitvah svoje vlade; naj se ne pozabi, «ta je v Parizu se vedno eeiizura. tločim je odpravljena v Washingtonu Londonu. čebo-slovaškega in jugoslovanskega prehodiš>'-H <»p«>z«rja. d« s.- je zadnje dni mislilo na predelavo vzhod-' nih grame \ novi Avstriji. Ta je itak zahtevala zase četvero ogrskih komitatov ob L>«mavi in Dravi. Sklicuje se na Chervinovo brošuro "De Prague a 1 Adriathjue", pisec ugotavlja. «la razen Štirih okrožij Zalte ta pokrajiua ne bi smela pripadati Madžariji. Kljub vsem silovitostim iu zvija-am ogn»ke uprave se je poinadžaril* le majhen del prebivalstva statistika je uradno naštela samo W>lM89 .Madžarov ali m »d/.aro nov med 1,171,589 celokupnega stanovništ va. (>sta-lo ljudstvo so Nemci in marši kod Hrvati. Slovenci ali Slovaki. Slovanske skupine nal i kujejo skalnim čerem, ki so kljubovale izpodje-dajočim valovom. Nemška sre«liš«"-a so novejše tvorbe. Pravi Ma«lža-r kjer jih je kaj. spomtiijajo eratrčnih skal, ki so jih naplavili hudourniki ali ledeniki. Ti kraji so vzor mešanih ozemelj. Ali ne bi kazalo dati jim vsaj začasno mešano vlado? Prepustiti jih madžarske-►spotlstvu bi se reklo storiti veliko krivico. Dalje bi pomeni-kočljivo nevarnost: ko so narodni boljševiki Bele Kuna na-i eho Slovake, niso ti posletlnji mogli dobiti nobene pomoči eetiiei llratislava—Zagreb in o\ g«-, saiiiiskib jez med se v« rnimi iu južnimi Slovani. Tej dvojni pr«-tiiji j« treba priti v okom. Napraviti jt- treba ko-: ree nem.ško-madžarski ztlružitvi. ki je bila «*d«n glavnih vzrokov; svetovne vojne. Trojezična dežela med zapadno Ogrsko, med Do-1 navo jugoslovansko iin-.io bi se dai.i morda upravljati po Zvezi na-j rodov, dokler se ne izve končno mnenje prizadetih prebivalcev in1 namenov nemških ali madžarskih sosedov. g i Posvetovanje v Parizu Rim, Italiji. l»4. deeembra. — Pulletino «lella Sera je danes objavil. da je namignil francoski ministrski predsednik Clcmeneeau na "izolacijo italjanskega narodi ". svojem komentarju glede u-gotovilu Clenienceau-ja. ki je izjavil v sredo v francoski poslaniki zbornici, da j«- Italija obljubila Reko Jugoslovanom ter pozneje požrla svojo besedo, j«- '-ck«-! poročevalec lista "Epoca". da vsebujejo izjave francoskega tni-nistrskega predsednika "prikrite grožnje gled«' izoliranja Italije". V kabeleskem poročilu kot ga je priobčila "Epoeha", se trdi, da je potrebno za Italijo stopiti v dogovor ■/. Jugoslavijo, da se prepreči izpremembo reškega vprašanja v vprašanje. — Pravijo, da j« odvisen mir v jadranskega — pravi *" Pii^wtiy-Jio-in da se mora radrte- ' Lvropi od rešitve vprašanja. ;niano"', — i^;;. Italija udati. Vsi takfi'pa pozabljajo. da bi ponižanje, .orp.n- ] .ihto tej deželi, ne zagotovilo mi-1 ru. temveč le povečalo nove nevarnosti za bodočnost. Italija, ki si ni nikdar odpovedala Trstu, se j | tudi ne bo nikdar odpovedala te-j n.u. kar bo mogoče danes izgubi-j l«.*v sled izdajstva zaveznikov slabosti svojih lastnih voditeljev. (To je ista Italija, ki je ukradla j !dobro tretino našega naroda in ki j noče svoj lončeni imperi jalizein j razširiti na celi Balkan. Človeku se naravnost studi, ko čita taka Sporočila, kajti ne ve, če izvirajo jigorostasne neumnosti ali pa iz , hudobije ljutli. ki se obnašao kot ; prvohoritelji ** za demokracijo in oproščenje majhnih narodov), mu U lo to padli po i« teko _ _ Pekoče grlo, bolečine v prsih znamenja influence. Dajte grlu in prsim oživljajočo vdrgnitev s Pain-Expellerjem ter pokrite prša s sukaeuo obvezo. Ne izpostavljajte se potom zaiiaiaarjanju prehlatla vnetjem, pljučnici, influenci in drugim nevarnim boleznim. Kupite Palu-Expeller danes v vafii lekarni, 3S in 6o centov steklenica Pristni ima nafto tvorniftko znamko C C SIDRO" Ne jemljite nadomestil ali posnetkov. F. AD. MCHTER ft CO. N«w York .".V.V.V Najzanimivejše •v najcenejše in najbolj popularno čtivo vam je na razpolago. Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920. Veliko več slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti, šale, zanimivosti. Stane 40 centov. Izrežite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter pošljite nam. i > s SLOVENIC PUBLISING C0.t * i « 82 Cortlandt Street, * New York, N. Y. ^ ^ * Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1920 ter prilagam za 40 centov štempsov. Ime ...........................................,....... Naslov .............................................. Mesto in država....................................... _:_«_, M U_M U U U U Lf L J -k U VJ U vi U'-U' .l ntrr-^n n r* nn n nr» n.n ,1 n x r Vitez iz rdeče hiše GLAS XAR OBA 27. EFT (L« Chevalier de Maiaon Rouge.) KOMAM IZ CA80V FRANCOSKE REVOLUCIJE Spisal Aleksander Dumas star. XX. Cvet ličar ka. Io temt je ostr ►6, tapo'il veliki Jan, i vijati stražo Mau-:cčetku junija \e-ouiodro, njega ob-j odražalo od mot->vozgrajenih hi«. » imel Maurice na- m ___i_ v Templu (Nadaljevanje.) -•eljčke, čuje< 1 V s«- cstale cvetlico! črtim." ' Oh Mcuriet je dejala Gene vieva "to je nepotrebno. >.»j jih: imamo toliko na vrtu.' Toda kljub temu, da ie Gene-j vieva /. ustnicami ugovarjala, so vendar Tvorile njene oči dovolj1 jjtsno. d i hrepei.i po šopku. Mau-' r <-e je izbral najlepšega: bil je oni ki na j«< ponujala prodajalka klopno in ki je obstajal iz približno d**aj-j eterih temnordečih nageljčkov,' imo.-no iu prijetno dehtečih. Vzemi*. j»- rekel Maurice NaroČite si V*i Uti»elt S«verova Alma-— I* Siovenoe m IVO od v - "filtri Mar-mtJ« »Jj pa narovuort od nas. Vs*pov*ud kaaioaj. Kašelj j« neprijetna prikazan m povzroča mnogokrat mnogo bolečin, trpljenj« m skrbi. Nekaj tacega Le, kar -m ne morete iznebiti tako hjtro kakor bi radi. razen ako storite to. kar je storilo mnogo drugih: Vzemite Seven'« Balsam far Lungs (Severov Balzam za pljuča) v zdravljenju kalija, prehlada, hripevosti, v slučaju oteikočenega dihanja, ranjenem vratu in enakomernem pokašljevanju. Posk j site steklenico danes. Dobite ga v Vaši lekarni. Dobro za otroke in odrasle. Cene Mc m I c davka, ah 60c m 2c davka. W r SEVERA CO CEDAR RAPIDS, IOWA U ia Mcrceve;iult<»iii n >b osmih je v noii ob adtiika, okrašen s tro- . 1 «• krasno pri-1 proda jalki ter ii vrgel v kosaricr- le, ka je bila vsika na svojem me-!,ilH*t frankov, * /zemi. to je zate." j^tu je pri hitel Lorin. 4 Hvala moj krasni uiridnik" Izmen j.ili vi prve puklrn.?. Mm- — je • ■ Ivrnila eve'li'nrka. "p« t-'rice je predstavil I.orinu Qenevie-fcratr i hvala!" vo iu Moramla Xnio >o sledila 31 ed tem kratkim prizorom sta !*»ja^nila. postala Morand in Genevieva čiul- ''Da da. io bleda ni drhteča. Krčevito je stisnila tvojo krasno ročico in ve«" jt- vzel s *-boj ntJi prej Mesto da bi gledal, se jt. Mo- Agrikolo, ki ga ;e bil srečal, da bi rand naklonil .»'j steno. Njegove se m vzbudil sum vslt-d leni ite ustnice so bile bledejše hi rame-! zakonit _*«i korak i nejse nego zidovi stolpa. »ieiievh- Ko je odbila deseta ura jo va se je zdela v svoji beli obleki. /:*č-il l-ili v stolpu ograjo. t\ \se;.. Princesa FlizabeJ.i i-: mlada in vsi veste, da nisem iz kraja, st.dpu je nastal rope t. (Ani i* bil) :»r;n resa sta šli min.o, p. m ko kjer ljudje prisegajo radi ali ee-;\enk -le/.-t ni bližan;. !:->- sta začudeno po«!« dal. t:t>e; pr lo tje v en dan. Če prorokuj«* soln-rlikov. ki.r unpia' ilo na M-.i:in- va je nedvomno menila, da -o t< ee in lepo vreme, oblečeni svoj dVV ............ velikanski utis potom zn »nn-nj jir. o-na.-m pri- stari dežni plašč, vzamem pod paz- kajti Maurice je vuiel k:« ko sla jatelji. kajti živahno sC je obrnila d uho dežnik in stvar je rešena. Če oblxMa Znkli.-:tl jima u>: k miadi princesi Ter ji strnila ro- P »zor. tu so Vmiki'" !. - obenem je spustila na tla /ef» "Imemute mi jdi p<« ituenu, no ruto da I• i na to opozorila krn-ka j' i *toni:iui jih" i - dejala ljiro. Oenevieva. K?alji>a ki je kjmaj sopihala l*i vi dvr stonata :»avz«jor in ki jo je mučil suh rezek kašelj sta KapHova ■ Ural.jeva i -e<*ra in c.- ni počutila dobro Prestopila h-i p'^U-dn ja. pred kntero stopa spela pred Genevieve. Morancla in p*iček. je Marija Antoinetta." še nekoliko stopnie in je tudi do-flenovieva j^ s'opila kt rak nn- mlade«?« uradnika BU. U kljtlh pr;>el k «ie potoma «-d k rit o patriotov, ki s« (Dalje prihodnjih.) O vremenu »d M< je i iia ze >t»iev«:ia • pt iprwato ol.leko iz eke vrste p lač iz !ah- in uiiiio av •o, «*raie- tint trakom f nosil svo o Vh*kila- r»ol nietraM ko, fKtl ro- irc/dvomno raditega. , da bi ga o *»umili ari- ►'mil Me je bil ravno- na njegov« ^t»t obrazu r sJedi veli k- utruw%* bU delal v* m> noč. j.a- letal I>ixm* kr je takoj vem t>rihod i od iel <«\ ra/umemje dvial Loran: "li želiš, da bi pustili ob čana in t»bčanko v stolp To se lah-'prejela ^>pek. i:i ua ji je ponudil z?odi: jaz razpostavim straže Luigi C c o. Maurice. Držala si ea je pred m jim porečem. naj pusti io rebe'ž.- so hoteli v senčnato --Zvezdo" je vipavski Curk "da je bilo "v obrazem. ne morda /nt«., da bi sa'm tvojo družb- mimo." na svoje priposestvovane klopi (stari Avstriji vse boljše. Tedaj smo luhala. temvr zato. da je lahko .Ocsel minut nato sta vstopila [nasproti obglavljenemu očetu Ra-iimeli dan za zdnevom lepo vreme skrivala svo,e razburjenje. v stolp Genevieva in Morand vjdeckemu prebavljat svoje kosilo Če se je začelo nebo le malo mr- (Ulah kos.-ek p -ti so prehodili spremstvu treh uradnikov ter >e možje. ki se vam bodo takoj pred- dati. prišel je takoj iz cesarskega "aj P"StaVl,a ^ vrata" stavili. Dunaja ukaz, da naj bo lepo hi Hili so sami upokojenci. ukaz je pomagal...." Komaj so odložili svoje žlice, pa piše dež in grdo vreme, jo samo s palieo oborožen mahnem veselo proti Šiški ;di pa še dalje. Iu še nikdar >.<• nisem nrcz.il! Po • vem vam. tla tako zanesljivega vremenskega proroka še nismo imeli in ga nikdar več ne bomo. Naj se pri ti priči poirrezne na m« Krim. če niman« j»rav!" "Kako s»> j»iše j<» tivti gospod, ki .delajo v listih "vreme". vprašal j" natančni Podreberšek i/ zele-' n« Štajerske; "t'e se ne motim, s,- piše ^»».j spod ("ude", odvrnil j.- inlormi-j rani Gašper Kašmau. "Čudež. r"s Čudež, totla samo takrat, kadar slučajno zadene vre-;-Saj vedno pravim", ukinil ga ,fie'\ zaključil je duhovito vremensko debato šaljivi Iva k Čok or sinje Adrije. saši ZASTOPNIK, i (i urir ne v t* ti) iva na i jetnico je vpr.t- wiili, \iaurie.- »u kali kraljico?" r mltrovoril Maurire ji" pputov. .»ay pridem atm v 'JVuijilr; priportxim vas ijemu prijatelju Lorin u. ki jmm juje stra/i. Nato nast niesto iti v uuo<1ueui tr dem po vas." Toda kje l»omo videl kako jo bom » vialeli*" Morand M«sl zujutr' om nli pa med komi fekoc steklena vrata kjer ,e lajajo uradiuki. <•! ' je d«jal Morand in •ašo \ ina, ki je naha-i pr»^l njim. Ua^eii vina irkaj koščkov kruha, k: Ho pcgoltnil. iaj". je dejal, * *edaj t»vljen občan Maurie*.; »ko se vam ljubi. ' r je prijel Gctievievn pod tiče Mauriea. iiHnltem ko jf» bila jdol.ra volja Genevieve in Morand i nekako prisiljena. Kmalu po deveti uri. ko so bili los j,i v Temple, je gen«-r al San-terrv- pivi'ital imena uradnikov. "Tukaj'" j.- zaklical Manriie in pr. pus*il Genevievo M ►randu v varstvo. "Ah tlobmdoše'!" je dejal San-ten« in segel Mauricu v roko. Maurice ie dobro ved-l da ne I bi imHo zanj dobrih i>o«ledi *. ko XXI Rdeči nagelj. Kraljica je bila ravnokar kateri ao pooblaMem pobirati naroi alao m dnevnik "Glas Naroda". ui • u j . • uu i»* i - Vsak «a »topni* troa potrdilo ae iiil je to Blaž Hude. upokojeni Molel, vipavska susa, s svojim noto, katero Je prejel ln Jih roje- la. sprevodnik južne železnice, doma večnim hvalisanjein cesarskega iz Vričaste Dolenjske. Poleg nje-■ Dunaja", presekal je vipavskemu vsta- St' ^ upokojeni stroje-i Curku besedo ižanski Ur! -c. "Ti Ker je l.ila /e «!va ali tli dni državnih železnic Anton j tudi drugega ne vzarneš v svoja bolna, je ostajala v postelji dalje čegar zibelka je tekla v sre j požrešna usta kot kos polente ali časa nego navadno. Šele ko ji je ^i^'11 naše Slovenije, na slavno-jpu pokojno Avstrijo in njeno ee-svakin.it povedala, da je sobn-e 2nanem Ižanskem. Njegov sosed j sarsko gnezdo. Če kaj vem, je tu-krasno vzšlo. je zbrala svoje moči Gaš]>er Kašmau, upokojeni j di v ]>okojni Avstriji rado deže- in zahtevala, naj bi ji dovolili mrl'učitelj in rojak iz kraja, kjer da- valo. Sicer bi bilo moralo solnce sprehod po terasi, da bi njena: j^jo repi gosposko ime smojka. i si jati ves pretekli teden, če bi bil prorok prorokoval res- kom prlporoeaaaa Naročnina sa "Olae Naroda" je: Za celo leto $4 00; sa pol leta $2.50 i četrt leta S1.2S JOHN WEISS Izdelovalec Harmonik 192 Jefferson St., Brooklyn, N. Y. - ---—----—— - Imam na protlaj Kranjske harmonike ne čisto nove na 4 glasove trikrat dvojne in na tri glasove trikrat dvojne. Delam tudi nemške harmonikee štajerski model. Eveleih, Minn.: Louie Gov Se Gilbert. Siinn. m ekollra: L. Veael Uibbius, Minn.: Ivan Ponte. Virginia, Minn.: Frank Hrovatle*. Ely, .Minn, tu ekoi*;=: Frank Gonft« Job. J. Peshelln Anton Poljanee. 8t. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls. Mont.: Math. Url* Klein, Mont.: Gregor Zobe«. Govanda, N. ¥.: Karl Sternlla. Little Falls, N. I.: Frank Maale. Barberton, 0. ln akolica: Frank Put J® In Alb. Poljanec. CoUinwo"d. O : aiatn. Blapnlk. Cleveland. O.: Fi-ank Sakaer, Ckaa Karlluger, Frank Meb ln Jakob Jie* oik. Lorain, O. in ekoUea: Leni« J. Kumse In M. Otanek. Nilea, 0.: Frank KogovML Youngstown, O.: Anton KlkelJ, Oregon City, Ore.: M. Jnatla. Allegheny, Pa.: M. Klarlcb. Ambridge, Pa.: Frank Jakia! Besemer. Pa.: Louie Hribar. Broughton, Pa. la eketlea; An tod Ipavec. Burdine, Pa. la ekeUeaf Jofca DemSar Conemauga, Pa.: Iraa PaJf, VUI Rovanfiek. Claridge, Pa.: Anton Jerlna la Ani Koaoglov. j^j Dunlo, Pa.: Joe Oahabea. Export, Pa.: Louie Snpaaflll. Forest City, Pa.: Mat. Kamia j FareU, Pa.: A»r. Valenttnčil. Greeneborg, Pa. la ekedea: Fraal 1 Novak. Hostetter. Pa. ta eketleal Fraal Jordan. Imperial. Pa.: Val. Petemal. West Newton, Pa: JobId Joraa- White Valley. Pa. in okoIIco: Jura Pr®vh\ Willoek, Pa.: j PeterneL Black Diamond, VVaea.: G. J. Pci renta. lUl "V" bi .Kikhnil ponujeno mu roko h'#,'rka /av'lla »eko-liko svežega Oz njegovo pohlevno postavo sej vremenski !:iU kajti prijateljstvo s «anterrom je zraU,, rsTlv'-rli J« ugo- jt pridno zaletaval vipavski ro-:uico." Izboru iel za . i ra\ to In pr; Manr ueduh' 4 Pojdh a rtd je tak •«*kir>evalo rekoč »** vora* Jak *JosiP Curk, ki je bil pred upo-j -• Vremenska poročila čitam ve«l K temu jo je napotil še drug|kojitvijo davčni iztirjevalec. Zad-jm- vestno", omenil je z «dobo-povod. Knkrat. in sicer samo en-mji v udobnem parterju je bil Lo-jkim prepričanjem Gašper Kaš-• ,ula azrU dauphina na Vro Lavtižar, upokojeni preddela-lman It .s! r Trw ,ovr;: "onia ,,ei -T™« ^ ,»••. vZ,ui,„i. .. ie sWro„ vrioB,. «Wana Sa:a , u 7 , ^ " ^ T" f ^ iz ^Ski Rutar. »To- t) yn.,,,. ,.,„.,vo si ,iul ,.rir>«-|n;iJt, „imo„ :„ /apjve,,,/,.„.'"„ T, "" , SV0J° I du zdi se mi. da niso posel,no z.ws v ,lov:,.i .. tem vrlem oh;,m«, ob I,,.,; , v it'.llov:ill,. -lenj. kater, se je le sem m tje|Ijjva ))rorok„ jojo !,.,,„ v,.,.„„.. ' Toda videla sa je veiularK- i,,.''0^'" ' ",su,ranjc aIi bo|j° F®" navadno dežuje. Ce pa obljublja- bilo tedaj nrotovo eno najdragocenejših. "Kdo pa je ta zala občanka",! e vprašal ^anterre "*i kaj hoče tu'" "T« tre •en. da mu je m < e e Ko 'n ne bil imel obzirov d«» sameca tub«- bi bil kar zaukal <»d radosti. V re»-. «tei, čeaa na t bi si zaželc-I: zunaj je sijalo lit ž je m^Ih^, Ctenevievi-»va roka je drhtela pod njetove. *avni elasniki ao iz vnetra grl.« na znan jati triurni' jakobmeev in dec girondistov ter kri'ali. da j • domovina re»iena. Včasih prihajajo v življenju "ti »not k i, ko je človešk.t srre premajhno da bi združilo v sebi veselje ali zalo«*, ki se nabira v njem. O. kako lep dan!" jo vzkliknil Morand. ' Da, da, res lep", je dejitU Ge nevieva in se tiščala Mauriea, **da bi le ostal do večere, tako jasen in brez oblakov, kakor je sedaj!" Maurice je primerjal te besede a samim seboj fat bil Še bolj srečen. D^peli ao že bili do ogla Rue des Vieilles Haudriettes, ko jim je nepričakovano zastavila pot neka evelličarka ter jun ponudila cvetlice. 'Kako krasni nageljčki!** *e vzkliknil Maurice: *''Oh. da. res so lepi**, je dejala Genevieve. 4l\Tjihove necovalee je got«vo zelo skrb«do. da bi ne ovc-nrti, kakor ao moji." Te b^ede so zelo dobro dele srcu mladega može. "Ah, moj kntsni uradnik", je dejala eretličarka, "kupi »opek lepi občanki. Belo je oblečena, tu imam krasne rdeč če na kl do svoie upokoji-! ustavI me hi^edo ižanski Grbee. "Dobro dobro! Pri moji veri.• vendarle njegove lej»e. zlatolase!tve sluzi1 or(>žnike. Sosed mu je| vCez teCa vremenskega proroka lepa je. In ona-le opica, ki je drži ktxlie K'» bi o;l i.. cnkrat vi-'bU ^I^tiju. Rutar, doma iz solnčnej mJ ue sme nih-e ziniti"žai ^sede-z:t rt»ko ? dela to bi bil praznik za materino [^"ške iu po svojem poklicu j>oIj zam>sljivega „i pod nozjiin " 1«» je občan Morand tovarš Kazen tegu j0 b:!a našla na Gnanem preglednik v pokoju. Te- njenega soproga lov -e v D:\rr,. r- ho>4iiterre se je ptibližal G«-nc va vi, rekoč: Odhajajoči uradniki so se od- skrajnejše krilo je pa zavzemal • Dob-o jutra *M*nks!" S"traniIi ******* «apismk pri Peregrin Košpernik iz tužnegaii Genevieva je' zbrale. Ves ,vJt,,V^VU.V Tc.plu. Korotana in mesar v pokoju. kar je pomenjalo, da m- nahaja v!sinje Adrije, ki je užival svojo po-j -di v.tii prijatelj. kojniuo od poštne uprave. Xaj- a . Coketon, W. Va.: Fr. Koclan. San Franelaeo, Cal.: Jakob Ix>vHn j #TLotnaa, W. V a. la ^edeal « Denver, Colo.: Loula AndolSek H i Korene h an. Frank Skrabec. j Milwaukee, Wte.: Andrew ro^ lm Pueblo, Celo.: Peter Culi«, Joto dp Tratniv Germ, Frank Janesh In A. Kochevar | Sheboygan. Wl«.: Jotia Stampfel ^ Salida, Colo, ta ekoUea: Lonn H. Svetlin. W. AlUa, Wla.: Frana Ako h. Somerset, Colo.: Math Kernelj. Kock Springe, Wje.1 Louie xac. Inmanapolia, Ind.: Alois Rudman | tbw (a A. Jomnu Clinton, Ind.: I^mfccrt Bolskar. ! Johnstown, Pa.: grank Gabrenja M Chicago, I1L: Joe. BoatlC, Jo«. Bliab ! John Polanc. roa. Beve«- Loxerne. P Joliet, nt: Fr«na Bamblob, Fraal j oaolnlk. Laurich In John Zaletel. Maaeontab, llL*. Fr. Aoguatla. La Salle, 111.: Matija Komp. Livingston, HL: Mich. Clrar. North Chicago. 111. in ekoUea: Aat Kobal ln Math. Ogrln. So. Chicago. 111.: Frank Cerne Springfield. DL: Matija BarboriA Waokegan. X1L: Frank PetkovSek. Franklin, Kana. la ekoUea: Fraat Laakovlc. Frontenae, Rane.: Bok Firm. Ringo. Kanu.: Mike Pencil. KitzmUler, Md In ekoUea: Fraal : Vodopivec. Chiaholoe, Mian.: Frank Govte, JaV Petrlch. Calumet, SUch. ia ekoUea: M. » Kobe ln Pavel Shatta. Aurora, Minn.: L. PeruAek. •fcaUea« AateO Manor. Pa. ln okollea: Fr. Demftar, Moon Run. Pa.: Frank Maček in Tr« PodmilSek. Pittsburgh, Pa. la ekoUea: U. m JakoMch, Z. Jakshe, Klarlch Mat. ta I. Magister. Ralphtcn. Pa. •■ ekeUea! MartU Koroschets. Reading. Pa. !a eko>!ea: J. PeadlH Steelton. Pa.: An too Hren. Turtle Creek, Pa. ia ekoUea: Fraa9 Schlfrer. ROJAKI, NAROČAJTE SiJ NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. > pocrutn nila : in na^niehnivši -voj odvr- Ti možje so sleherni dan pre-! |tnvalstvu v Templu. "Nc, občan uradnik' . je dejala Tisouka in p( zdravila raunca. bavljali svoje kosilo v hladni "I>ol„n *.. t f< , . sU' * ***** 4r»a>0, da si Zvezdi', včaiili hvalili stare ča-!« ^^ ^Is ^ e ,ahk° 0f?leda na* g0l0be- Si,mCi-' včasih sc zopet jezili nad se l,r r " J rrr ^i Snn ne ^^ tujostjo, malo politizirali m mi !n s ,lsaTnm P° 8" i videti svoje ubcee Helobe " « a * a- i - i- . i * ;čenec:i , ," .. . mogrede tudi opravljali znane in ji . , .. To so tnoji prijatelji, ki niso i:„j; -ln eesa Išče, tu, lepa patrioti-1lliUli vide,j ^ ^ ""nane ljudi. njaT" je nadaljeval. [odvrnil Maurice A - Da jim priposestvovanih klopi _ ' Občanka ni še nikoli videla Genevieva je priju inula • ' Zasede kak nepoklieauec' ime' ■ vdove Kap^t in rada bi jo t.otela ' ,le bi hr,teli ,rledati skozi 1 so moderno upeljano stražno enkrat videti \ Zvrnil Mau-;steklena vrata, to bi bilo jetnikom S,UŽb°- 1>aU ,,a dau moral le" n*e in učno I>c P° vrstnem redu nekdo izmed: "Da" je dejal Santerre, "pred- -^kaj niste odvedli svojih pri- mož Ila stražo- Ta je potem sedeli _ no . In pri t^m ie naj.ravil o- iateijev na J>ot ki vot]i ^ stolpu t debelih par ur pred otvoritvijo j ■ luiiio kretn.to Cospa Kapet se junla s svojo sva-;zasedanja na priposestvovanih ■ I*opalnmna ]irnv", je odgovo-. i;i,lJO in SV0j0 na sprehod, i kloPeh- Njegova sveta dolžnost je i« r:! Mauriec. ;občan Maurice."" bila, da je odganjal s krepko be- Dobro". je pripomnil San- < Prijatelj", je dejala C.erev.e- wdo tuje usiljivce, nebogljivo tern*: "napravi tako da je ne bo- Vn Vaurieu iu naglo pogVdila mladino pa celo z dejanskimi »redilo videli, ko poda v fctolp: to Moraiida, "občanka ima pr: v. Ko.stvi. b» hd slab1 zgled: sicer se zana- ju mc postavili na kak način na! Tudi prvega jasnega dno vX mm nate. J)ot po ]iatf.ri jraa priti preteklem tednu so bili po kosi- iC Santerre je ropet stisnil Mau- Antoinetta. bilo bi mi to manj zo-'lu možje polnoštevilno zbrani pri'" rtei: mko m od-el Jlauriec je pr, rnio. 1;aK da , j., op,,:li od tu.iavojem zasedanju. To je bilo na-jel Genevievo pod pazduho m Pojdimo, občan Mauriceje na- ravno. Saj je tedaj po dol. t nLtt ™ Pr ^ K roidimo tja. kamor st, gom C.asu zopPt prijazn» TornTk/tk^. n" n3s sedete: tu-,solnce ubof?5m Slovencem To je ^o" je ^knT Mu ori H " 1 ^ ^^ ^odovinski trenutek za naš • j* vTKiianu, tu pri- mea, sc zadušim se. 1- j 1 • - 1 - . , haja Maurice z neko žensko, ki se Maurice je odvedel Moranda in ^ ^ kl Je #Sk°Zl te^ne Pf" mi dozdeva preeej prijetna Mor- Genevievo ven: opozorjene od Lo- p,6f * , deževja da se nahaja ta potnknjenee pri rina, ^ jih pu55ale nemo.eP^eakoval s strahom, usodne po- moji boginji Pameti* Gorje Arte- ten o mimo. Postavil jih je na ncl i novltve svetopisemskega vesolj-mizi če hi bilo tako!** i mali ltorlnik v najvišjem nad potopa. občan adjutant", je rekel!stropjn, kjer so morale nriti mimo! ^^ se m čudltl ^em. ode-Ftatolk. !kraljica, princesa Elizabeta in!tim deloma v zimske suknje, da 4 Ah. da: pozor! ' je v; kliknil! mlada princem, ako so se hotele f^111 P^°vor tekel o vremenu. !>orin. ' V gru-V, levo, le\o... ; podati na galerijo i "Zadnji čas je bil*', opomnil je IVd-to jutro, Maut ice' ^ Hitri Sprehod je bil določen za deseto puhovki sprevodnik Hude, <4da se uro in čakati je bilo treta ae ne vreme prevrglo. Človek se še k>liko minut. XtS le. da kruha naveliča, pa bi »e ni zapustil svojih jMijateljev, t ;m- ^slabega vremena ne —" korak, stopaj?*' Tlobni so raroipotaii, stotnijc so ulkcrakalc wa svoja mesta Li še- nr. .VWA'.V.V.V.V.1 P0S1UAM0 DENAR V EVROPO Kadarkoli hočete poslati denar v stari kraj, vidite naj prvo nas. Naše cene so najnižje, kar jih je mogoče dobiti. ŠIFK ARTE Mi prodajamo šifkarte za vse prekooceanske parobrodne črte ter gremo vsakemu na roko pri dobivanju potnih listov. 4 ODSTOTNE OBRESTI OD HRANILNIH VLOG. Cleveland Trust Company je velika banka, znana po svoji finančni moči, izborni službi ter poštenem trgovanju. Mi imamo može v naših različnih Foreign Exchange oddelkih, ki govore vaš jezik. The CLEVELAND TRUST COMPANY CLEVELAND, OHIO Vloge nad $90,000,000. GLAVNI URAD EUCLID AVE pri E. Sth STREET PODRUŽNICE St. Clair Avenue pri E. 40th St. Detroit Avenue pri W. 117th St. Detroit Avenue pr W. i0l»t St Euclid Avenue pri 1&5th St. TER DVANAJST DRt'GIH PODRUŽNIC Franklin Avenue pri W. 3Sth St. Woodland Avenue pri E. 22nd St. Broadway pri E. 34th St. _ L ALA* \rARon\ 2T nm. GOZDNI ROMAR FRANCOSKI SPISAL GABRIEL FERRY. Za "Gl&i Naroda" prevedel G. P. jo h poiio i K »HI • • pni ulijan .no |. litini 113 (Nadaljevanje. i V t«-j opr«ini bi *,koro nihče ne mogel spoznati v njem ameriške >, n renegata. ki >«* j." odpovedal vsakemu stiku z belilu plemenom. P«»t»*z. KI Me^iiz.« so bil«* »icer slične onim očeta, a indijanski i'ra/ njegovega li«a "i v saj knzid tak'- pripro-tosti duše kot oni i*'« t, Ml Mesiizo j*' ":»il prav tak«» velik kot oče, a veliko močnejše I»«»sta' <*. !'■» o.'.? u j'* ,»odedoval čudovito ni-rAU niti itjr**j«»va starost. Na kratko reči-no je nosil El Me- 11 g ra in leva. P»eli je hil kot bengalski tiger, i ameriškega šakala. /mvzeti oba ha ud itn dostojanstveno poziei-. .>'tidar opaziti veliko razliko med njima ter - I,.«-« a. ko.iega atl«*tična postava obenem s , ».j.,, obraza. j«* prieala o tem. tla se t;, k rednosti. <«rla s Sn«-ž«-nih gora, kaj'i s tem imenom st«* vpraišal Kanadee z mirnim glasom. tek«'l ropar iz lllmoisa z. grdim nstnevom. — /V videla In Če : ,v«»jetra -katp.i. č* tvi, ki Ih) gotovo avil Pepe. ihiij. — j*- nadalj 'e r»'kel Spanee. e velik srd. ■f« imenujejo tizo u pogled na M> stiza. a Kanade«; j«' z enim lOO KRON $1.25 (Poštnina samo 25 centov za vsako svoto) Posebne cene za večje nakupe. Money Order in r.lavnl Urad AMERICAN EXPRESS CO. 15 Broadway. New Yotk VOŠČILO Vsem prijateljem in znancem no širni Ameriki, o^obito rnojun tiijem bratom Mihaelu, Ivanu in Videt u v Conemaugb. Pa . voščim srečno in veselo novo leto. Anton liovanšek. lleiluood. Pit Kot skl I« na p- Ej, i* mi t v«*«- n* - I "da MI4* znak o-l uavai tla »kitv je bilo • ia sv ill, s\a obdrža >*a [mi | jr ,t« idl ti M vidite. spominjam prav. Iu kanad-bi lie hilo. . . . prišel vaši izvrstni pameti jaki, ki so pa hoteli pomiriti šele potem, ko je izvršil pijani vojak i prozen čin. Žel je nato mirno žnji-mi, ki so pa spremili v etapno bolnišnico, kjer je imel precejšno rano na desni roki. Tudi Sibellija m prenesli v bolnišnico. Mate vdovi in hčerkam pa izre l ^ kamo ob tej priliki svoje najiskre-j" ropše sožalje za izgubo sina. kii^ri:m.izv0,loti svojega bra4* je bil edna opora pri hiši. (•'Edinost L •val bandit, povsem hladnokrvno. eeprav it: 4 Vttanovlieno 1841 Glavnica »18.000 000.00 Npan.e samun j»«»I 11* * i s H« in b* l«*žko vstaja m-val i ra/.odevt oni. kat< k. I KI M* • vrgel dii l«»m |M»rn • postna znamka je vse. kai potrebujete da pošljete denar v katerikoli kraj Jugoslavije. Sedaj, ko je de- - nar poceni, je izvrstna prilika, da ga pošlje-' VELIKA POVODENJ V ALZA le domov, kjer ga silno potrebujejo. Brez o- CIJI. žira na to. kjerkoli živite v Združenih drža- __ vali. vi lahko pošljete denar v Jugoslavijo; Strasbourg, Francija, 2.',. dec. ra v not a ko poeen. ravnotako priprosto in p, ^ Alauciji s0 volike vod. skoraj ravnotako 11 i t r<. kot če bi živeli v . . . . . . ... v. .. . - nj:. Nad S-itrasbourgom je reka 111 .New l orku. t esa ic treba: ., , __ . . | prestopila bregove. \ Vogeski do-Pisiie naravnost na spodnji naslov ter pri- • • .- • , , . \ , .. . ;luu je prekinjen ves promet, denite ekspresiu Money Order ali pa postni,____ Money Onler, izstavljen na AMERICAN; ttcstnica nPRAVKTŠTVA EXPRESS COMPANY, New York, za šte-j ^TNICA UPRAVNISTVA. v i 1 •» dolarjev, katere hočete poslati. Napišite svoje polno ime ter naslov ter ime in Cenjen.m naročn kom. — Ulede poln naslov osebe, kateri pošiljate denar. ■ atenske«a koledarja naznaniian«>. Vaš denar bo poslan takoj po najnižji eeni)^*"' b>mo z.a'eli razpošiljati v ter vam homo poslali rezt.i jP:

    :ake. '-e kateri ve za njegov naslov, da mi era naznani ali 'V s;»iu čitn ta oglas, na.i s«* mi javi. — Trny Frol. Pox 42. Louisville, \V. Vn -12 moji indijanski bratje opona- M i za " ,-ntil. kako mu izginja njegova potrpežljivost 11 j.- strašni |«obijab-e Indijancev zadrži val val srda, ki j« njfin Ilil p:i j«- pripravljen poslušati predloge. kaj*i dom-j»*. da hodo ngi*'ni za rešitev Flabijana. Priš.-I s.-m. 1I1 .'>i.i« tn le-si-ile miru. a one Main-Rouge-a in Merili lie razodi-va.io ui«-esar o tem, — je rekel Kanadee. To : 1 -• bo dolgo trajalo. je rekel Main-liouge. — liovori. American Express Company Foreign Money Order Department "M" 65 Broadway, New York Orugi nrwyorskl naslovi: * 1 18 W. 39 St. IB Chatham Squar« K,erkoil If kamorkoli poiiljats denar, zahtevajte zanj potrdilo American Expre« ! i Com pan To i« vaia zavarovalnina orott izoubl (\<'a sam •"ita ta oglas naj se sam oglasi, ker imam važne stvari poročati i/, stare domovine. — J. lin Ru-par. 402 N. S St. Shebovgar. Wis (27-10—12) "Pr*®. Wilson" 6. lanu.irjj. Argentina" odpluje krog 10. . anuarja. Parnikl odplujeio cd pomola 7. o' vznožju 41. ulice, So. Brooklyn Za cene obrnite na druge informacij« se | PHELPS BROTHERS & GO. Passenger Department 1 4 West Street New York Rasnem iHmiiisiirDB NAZNANILO. Tu/.nim srcem naznanjam vsem /nan.ein in prijau Ijeiu, d i je n.*-milr\ smrt pretrgala nit življenja mojemu soprogu, oz.roma očetu JOHNU TRUfiNOVEC.----- dolgi in mučni bolezni je za . Rud bi izvedel za svojega vedno zaspal dne 16. decembra .1 Oil NA MAl>ON doma --;P*P) v najlepši dobi ",4 let Poki je čakala tri junaške lovec, ki so bili tako nesrečni, da so prišli greb se je vršil v Newburghu N. / Indijauei v -tik Kljub temu pa jo najti še danes ljudi, ki so en-j V. P« kojni je i»i i doma iz Oepo-j kiiii okusili vsi' .shjsti prostosti t»-r ne morejo zapustiti slednje kljub; vana pri < i oriel na Primorskem, i ISCEM DOBRE DOGARJE za delati v Texas. Imam les, kj dobro kol.ie in ra>ie visoiiO močvirja in povoduji stalno <1 in visoke cene. — Max FleiscliT 2">S Lewis Št.. Memphis, Tetin. Vljudno prosim svojega miljeue ga n?])oznauega brata PETKA l.AKNER rojenega v Starem tr»n št. 10 pri Kočevju. .Jugoslav a. da se o»l:»si s kal-.šiio bt-so 1 <*o >voji -tstt ei Mar«;« i.ak-ner učiteljici v Z:\gozilacu. p >-šta Nemška T.« ka pri Ivtčevjj. Jugoslavia, kateri je opp ščo tem potom mogoče izroditi vs<* tri lov- «•** svojim /ave/nikom. Kaj so maboik »sina razburjenja eiviliziranega življenja pro- i zapušča men«- ž nlu joeo sopro-t i-m razburjenjem življenja v divji, prosti naravi? ;tr' ned^rastlo otroke ter; — J »obro. j., rekel Mestizo, ki je natančno poslušal besede! Hrata v P.rooklvnn, N. V. | svojega zaveznika. - El Mestizo bo natančno obrazložil namene! v mitu in lahka naj ti; orata iz 1 lata, okraj Kanal pri (Jorici n;> Primorskem t •• k»» ameriška zemlja? Žalujoči ostali: Ljudmila Trušnovec, s >proga. Mary, John in Fred, otroci. M r^o. b»-»t. Sramota je še nadalje poslušati te iz' brii vh« < e i Za , n na« ti lopovi po naših življenjih, bi se kaj malo 1 i. i še nadalje zadržati s«-. \ i šk«- indijansk'-ga in belega plemena. Hois-Ros *. Ali ne vidiš. r< ujejn 1Z tvoje posienosti .' K;ij pravi oponašale«'f j.- vprašal stari ivnegat nesramno.. Pravi, - j*- o.lvinil Pepe. kojega sr«! ni poznal nobene me-! manj vi-!iko«iuši'u kot vidva ostala in da vam j izvedel za naslov rojaka I .OF ISA NOVAK. Dne 15. februarja 10ir> je pisal pismo na; občino Poljane nad Škofj.-, I.o- V0ŠČIL0. Vsem rt-jakom iu rojakinjam j širom Amerike želim j srečno in veselo novo le*o. John Miklavčič, (Box 19, Mill Kun, Pa. (27-29—12) OGLASIJO NAJ SE Jnne/ in Jože Žagar, ki amata pi«r«c od Ivan«- Žagar iz Tutiaki ko iz Oglesbv, 111. iu svoj po- v Jujro^lf. vi ji. - I.nka Jennin-e. klic je označil kot Austrian kateri je bil pri vojakih % Noga- «U ohrii'imo mi kvoje orožji je za šepetal Pepe v razkrinkati te lopo- jastio k«»f le* Ivruil Kaua«lee. je rek< l naglas proti Mi stizu: ■ za«lost:»ji jo zakladi, katere vam hočemo pustiti? ■ tri pušk« petnajstim vojnikom? Kaj »Hi dan. Treba je b j o ve. je o Nato pa Ali n Kodo koristile S i«'iit IkuVim preprečit i, da bi nam škodovali. K u n«« lee je ztuajiil i ramo. |'o ni noben on*_»ov«>r. j«- rekel. Vi imate opravka z. ljud mi. ki lahko čiijejo * > \ a ral i s pomiM- jo vari. Stari reriegat je pričel nato govoriti. I »objo. je i *ke| t«*r se zlokobno smehljal, pozahil v *v«>ji milosti na en ]H»goj. In ta je? n»* ihi bi se vznemirjali in ne da bi se pustili , vh obljub. Mi hočemo vedeti, pri čem smo. El Mestizo je I hi se morate u.'ati na milost in nemilost. ic rek«*l El Me- Pusti. aiisko trla\ o. P epe. ivljenje sina ifl da odgovorim tem • resno Kanade« —. Odkar moram skrbeti za moram tudi vršiti svojo dolžnost, kajti v slučaju ne-očitanjem v >reu. \'sb'«l jmsti, da — - «la noče liiti ni li obljublja tri s* vari; - vam uadaljtii udarec s kopitom po i t i a v i. vašemu sinu vin-k z nožetn sredi sr«*a in njegov lažnjivi je-/ !c vranom. «"e s.* 'leVlnji n»* bodo branili zastrupiti se z njim. Ah, j' vzkliknil El Mestizo ter nameril z naglico misli. - i'U*'iii bi bilo. če bi i,e padel v trenutku str«*l ter pričel El M»*sti-/ i omahovali na skali. Hil je Fabijan. ki je dobro poznal burno naravo Spanca ter . ..kal vsi e« 1 tega. puško v roki. Puška Fabijana pa ni bila tako dobra kot oni Kanadca in Pepcta iu krogljo je ustavila debela ogr-•a. ki je pokrivala rameni bandita. Kljub temu j»a je izgubil El Mestizo za trenutek sapo in čepral .« bil močan k«>t hrast, katerega ne more podreti le en udarce seki t *. je vendar priči-1 omahovati ter bi padel v Zlato dolino, če bi ga «.. e ne bil zadržal. Z močnimi rokama je dvignil. Indijanci, ki so dotedaj stali K je je moj mož. JOŽEF M E0 LlC' 1 okonei, so iztrinili iu p«urovoru j«1 sledil globok mir, katerega je i otilo le grmenje vodopada ter šumenje vetra v obeh smrekah. (Jerman Salom. To pismo semj,^ Al.u in hl ., pismo },r:ita jaz dob d iz Škofje Loke od no- h-ar,a ja'!lsllik:ir . kr,i.*rim sta h'.-tarja s j.ooblastilom. «la stvar ,a ^ vrjno ,kir,aj v Mihvan tukaj poizve-tt m pošljem in tor- ko-va in FRANKA i !RE< JORrir iz P.itnje. p«vlomače 1'ršič, vs: pri Ilirski P.istrici. Prosim rojake da bi mi naznanili njih na-ve. ali p i če sunn berejo te vrstice, da se mi sami javijo ta- le naslov: Matevž Simčič, Box 422, Norwich. Pa. ta 11 nr. v St Mary's Hospital u j lj:jni. lf..a l91o ^ ,lU v Vlevela v La Sailc, lil Prosim cenjen- tlu Ohio, na <>19 Addison Rd r jake, ako kdo ve za njesrov. N:.il:,He že'.i izvedeti Mariia IVei- na?biv da i n ga naznani. Akoj,,^ za naslov hrata Fran- slučajno sam čita. mu bo stvar /;1 katerc-a že s !(.t „j-. „,. Ve. znana m ga prosim da se ogla- iTrnvnt> ,.0jena Kristan. Št. na naslov: Math, fl.diči'Vid pri Zatičini. kateri piše n j. na liox 20;, Cuddy, Pa sestra. — Matija SnuMlej, katere- i mu piše Franca Opotekar, Martin pri Celju. I pravništv.) 01 asa Naroda \meriko je odšel še leta 1^7 '>7 30__I'M •»o. oglasi naj sf ANTON HROVAT (ime pri liom-paniji Anton Iloit), kateri je svo-ječasno bival v Pittsbur^hu, Pri"., No 7 — 431/2 Street. Znhajal je večkrat v Imperial, Pa Desne oko je izgubil pri Carpenter Company v Pittsburghu ter dobival $1000 kompenzacije. Zdaj ga že eno leto ni po svoj denar in komprmija ga hoče nave liti mrtveca. -l iz sem se potegnil za njega in vstavil sod-nijski propes. Ce se ne oglasi v teku 14 dni, bo ga proglasila sodni ja mrtvega in ne dobi več odškodnine. Do zdaj se je nabralo pri kompaniji $."»00, kateri I »i mu gotovo za Božič prav prišli Takoj naj se zglasi pri Matiji Skender, javnem notarju. 5227 Butler St.. Pittsburgh, Pa. (16-27—12* POZOR DOGARJI V Kentucky gem kupil 50,000 hrastovih dreves ter potrebujem 250 dogarjev in 25 formanov, da mi pomagajo izvršiti delo na tem ;veti jesu> Drevesa so v gorah, kjer ni ne blata, ne mrzlice, ne moskitov. Za delo plačam toliko, da si bosta prištedili več denarja, kot si ga fDalje prihodnjič) in prva tri leta mi je ledno ni- ________. . . . , , • .. , * t ,zamorete pnstediti, kjer delate s.,1 pozneje je pa obmokal. 1 o hi i?vodoI kje ,c n*,l ajn nioi scdaj, ne oziraje se, kje ste. Vi poklicu je ni'zar m je 'lelal pri " " Umor v Kozini nočem stopiti pre«l Ilo«ja z • in o na skrajni kor« >• -- i; !i • '' J t«'iu tudi pogled na Fabijana in miren Vojak ubil 16-letnega mladeniča, so imeli ples. V takem stanu, raz-i ' .....predstavljal nagrado za njegovo potrpžljivost. Dne ;». novembra se j«* pripetil kačen kakor divja zver je stopil' 1 ' -I ter- s, zopet obrnil proti Mestizo. — Ali \ Kozini" zelo tragičen dogodek: med plesalce, ki so ga začudenol "■ ' 1 1 ' ^ i".zaloti na prigovarjanja indijanske krvi t« r 1 )an vojak j« ubil z bodalom ne- gledali. Neki desetnik Sibelli, ki "I ■ • Krito, k.' s | • i m I r> b: za must raš«*n.'va bojevnika in kri- nolžnega vaškega fanta Andreja j videl krvavega vojaka, je vzet !n " ' | - a*. zaprav I»| nas? Kaj boste pfM-eli svojimi Ponikvarja. \' kolikor nam je do- puško. «la bi ga branil, misleč, da s. daj znano, se je zgotlilo tak«»le: >»> ga ranili vaščani v kakšnem! V '' pos'.-n pa s.- ji zaman obračala na zavratnost na- Neki vojak. Santo Minutel. star poboju. N«*nadoma ]>a je udaril Ki '' 1 'l' "'!/■» imtel b- na polovico razkriti in razodel i svo- b*t. dodeljen 1. stotniji pehot- iu*kdo Sibellija s kolcem po glavi,| 1 ' • ; »»e ■ n- « prav j. m del. da bo d«e*-gel svoj eilj, .je hotel i:.-._ra polka, se j,, grozno napil in n-ikar je le-ta nezavesten padelj \ • e I a i varee\ati vs.i j s • a^om. če ž«- ne s krvjo ter se na beilasi način razgrajal po vasi. IIo«lil je po raz- na lla. i-bijai domnev a n j u. da bodo imeli trije beli Jov«*i raj še negotovo u- n h hišah in povsod upil in s«- Med tem časom pa je Minutel; ' ' ' ' P ' "rnr». o »našaI na tak način, da so vsi /, zopet izginil iz gostilne iu ma- Brisid hi \ ,ik.i zadr« iro z vami tremi, je rekel, — a tu- \; š.'ani. ki so ga videli, ž«* -sluti- hal z bodalom v roki proti stano-" n,k! * rni --"K'.;, i oj. <_*a vojniki me spremljajo in ki vas hoče- 1,. da ne bo stvar dobro izpadla, v^nju Ponikvarjeve družine. "V j " '' ' " '--'k i u .Ia? pa s-ni obljubil, da vas izročim njim. Drugi vojaki so s«- le posnvho- kuhinji so bili mati z dvema hčer- i /., s,- i. p,,., »>i-val pri tem s\ ojem odgovoru znane meša- vali. češ. pijano je revče. Stopit kama in sin Andrej, star 16 let;! • 111 d 11«' 11 s k narečij ter španskega jezika in vsi trije b»vei so vi- je v stanovanje Fani B«*rgerj*ve: k'« so zagledali divjega vojaka so « - h. k.iK«' s j,- \ dot. neit trenutku pojav il med listi grmovja spa- ljiulje. ki s«i bili v hiši, )»a so aa. vsi zbežali čez dvorišče v hlev. ..n ob m/ namazan z Uijnimi barvami. kmalu spravili na lep način skozi Minutel pa jih je videl in tekel — miu j«' rekel IVois Rose. — Kai pa bo storil z na- vrata. Ko je stopil na «*esto. je k vratom, katera je našel zaprta. ' * ' z.«'pet vzkipela jeza v njem; začel Butnil je z vso silo vanje ter jih Ho. eni vam povedati, je odvrnit El Mestizo ter se pri tem j kričati in krenil proti Vend i- ulomil. Mati in ena hčerka sta obrnil prot svojemu strašnemu zavezniku. — Kaj bo napravil Črni č vi hiši. Tu je povpraševal po zbežala iz hleva skozi okno; dru-sokol r. ot lom. oponošab t m ter vojnikom iz .iitga* Moj brat naj mi na Josipu Vendiču, starem 26 b't, ka- g,t hčerka pa se je stisnila v groz-t ! o odgovori. t« ri ni bil baš njegov najboljši nem strahu v neki kot. Andrej pa — Tri stvari. je odrnil Apn<" s strašno croinvostjo. — Najprvo prijatelj. Vendič se mu ni poka- je stal pri nekem vozu in pre-1 «nlo p^i v njegovi ko« i. nato bo {»osuši! nj»h skalpe ob svojem ognju zal iu fxišel iz. hiše. Minutel pa je strašeno gledal vojaka, ki je v hi-it> kone. no bo «lal j. sti njih sna svojim vojnikom. kajti to so trije udaril s pestjo ob šipo in ja raz- pu planil kakor zbesnel na njega j 11 um ski~je ■ 'ž.j«* in »»ji »a pogum lw» prešel v sr«*a onih, ki jih IkxIo car-; bil: pri leni m* je ranil v roko. in mu porinil bodalo naravnost v lili j Zelo vznemirjen, s krvavečo roki. srce. Fbogi Andrej je zaječal in Kredi devetnajstega stoletja (roman je bil pi-'iu od krvi umazanim obrazom, je se zgrudil mrtev nat la. fv v prerijah in to je bila usoda, šel v Sinkovičevo gostilno, kjer Žali bog so prihiteli drugi vo- tvrdki John Rueger v P.rooklvnn N. Y., še leta ISO.'., kasneje pa sploh nič več ne vem o njeni. Jaz prebivam že triiles-et let nepretrgano v Ljubljani. Moj mož je rojen v Strahomer-ju ob<"ina Vrbi jen je «»!traj Ljubljana. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi naznani, j li naj se pa sam oglas! svoji ženi Ivani Meglič,; Hrenova ulica št. 14 11.. Ljub-;, liana, Jugoslavia. A (27 30—12) svek JI'RIJ RIP.ICIC, doma iz lahko delate vsak dan v dežju ali Karlovca na Hrvatskem. Pred solncu v kentuških gorah, dočim 4 i«-ti se j.- nahajal nckie v lili- zamorete v južnih gozdih delati noisn. Cenjene ro jake piosim. samo polovico časa. če ostanete če kdo ve za njegov naslov, da pri meni štiri mesece, vam bom mi ga naznani za kar bom zelo povrnil vožnjo na železnici, č® hvaležen, ali naj s- mi sam irtvi. pa ne najdete vse tako kot pravim, ker mu imam poročati zelo važ- vam bom povrnil vse stroške, če ne stvari iz stare domovine. — pridete sem ter preiičete mojo limaee Kunstfk. 772 1 S1., Indianapoli«. Ind. (27-30—12 ^ Haugh ponudbo. Pridite v Hazard. Ken-tucky in tam me boste našli pri. pravljenega, da vam dam delo. H. KRAMER, HAZARD, KENTUCKY. masna K.ic* ie moj oče ANDREJ sTRFa i NIČ * I)< ma je iz fiornje 'Peru-š ce štev. 27. Mnogo let je bil v Oglevby. 111., in zdaj sem cul, da se je meser-a junija preselili v Peoria, 111. Prosim cenjene ro-! jake. če kdo ve za njegov na-J slov, da ga mi naznani, ali pa če| sani čita te vrstice, da se mi o-j glasi. — Janez KrkoviČ, fiore-j nja Perušiea št. 27, pošta Kršhaj vas. Slovenija, Jugoslaviji. (27 30—12) -i—i--- i DOCTOR LORENZ PITTSBURGH, PA. ^^^ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK &PECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI 644 Penn Ave IMIIUI|aHM4"ll|H*IMW|UMII|IIM| išiijfeJk! _ii A. _ _____:__.. PROŠNJA. Onega ki kaj ve o mojem bra*'* ANTONF ZORNADA. ki je umrl !ne oktobru 101S v Mammoth, C?d.. prosim, da mi poroča vse po-«lrol«nosti za kar boin zelo hva»*?-žen. — Jakob Zornada, t*iritež št. 20, pošta Roc (Rozzo\, Istria, Ve-nezia Giulia, Via Italia. (27 [tO—12 j _______________ • ______.___. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moškit bolezni. Zato »sa morete popolnoma zanesti na mene,' moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje. - - Jaz ozdravim zastrupljeno krt. mzzulje In lis« po talesu. bolezni v arlu. Izpadanje las. bolečine v kosteh, star« rane. živčne bolezni, oslabelost, boleznr v mehurju, ledcah, Jetrah In Želodcu, rmenlco. revmatilzem, katar, zlato illo, naduha Itd. Uradne uro ao: V pondeljek. sredah In petkih od 9. ure zjutraj do •• popoldne. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure zjutral do M, ure zvečer. Ob nedeljah pa do 2. ure plpoldne. FO POŠTI NE ZORAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITK 1MB IN NASLOV. Dr, LORENZ 644 Pem Ave. PITTSBURGH, PA. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vaa razumajo. Jaz znam hrvatsko to Is starega kraja, zato vaa laijo zdravim, kor vee razumem.