leto XII.
V Ljubil;
PlrarNeieršeh |
Ko je ravnatelj Narodne tiskarne France Jezeršek pred sedmimi leti praznoval srebrni jubilej svojega delovanja v tiskaniiškl stro.d, smo mu ob skromnih čestitkah zagotavljali, da bo prav gotovo učakal tudi zlat jubilej na veselje vseh, ki z njim delujejo. Toda usoda obrača po svoje. Njegov oče Jurij, ki je bil železniški poduradnik, je umrl letos v februarju star 94 let. Trikrat je bil oženjen in v treh zakonih se mu je rodilo 21 otrok. Sin France, ki je bil med njegovimi najdražjimi in je od mladih let slovel kot eden najzastav-nejših fantov vse Ljubljane in prostrane okolice, je žal moral kloniti mnogo prej. Vsa zadnja leta je neizprosna bolezen klju-vala v impozantnem možu, dokler ga nI zmogla. Izmučen in utrujen je legel v grob ravnatelj France JezerSek, šele 56 let star. Vsem, ki smo ga poznali in ljubili pa bo za njim ostal silno ljub, drag in otožen spomin. V pošteni šiškarski družini dobro vzgojen, se je z izredno ljubeznijo posvetil leta 1897. tiskarski stroki v Kleinmayerjevi tiskarni. Ko so ga odbirali k vojakom, so ga poslali k Bosancem, veselje ga je bilo pogledati! Ko se je vrnil od vojakov kot računski podčastnik, je takoj vstopil v Narodno tiskarno, ki ji je potem ostal zvest do smrti. Seveda, vojna ga je iztrgala, prestal je mnogo grozot in s fronte je prinesel kal bolezni, ki ga je pozneje izčrpala. Ravnatelj Narodne tiskarne je bil zadnjih 15 let. Pri Društvu faktorjev je bil dolgo dobo marljiv odbornik, izven stroke pa je imel polno razumevanje za razne napredne in narodne organizacije, zlasti pa za Sokolstvo. V Ljubljani je b!l gotovo eden najbolj znanih in povsod rado videnih mož. Vsakdo, ki mu jo. le enkrat segel v roko, je moral o njem dobiti najboljši vtis. Na Ljubljanskem polju si bo ravn. Fran JezerSek odpočil od dela in trpljenja. Ko se tožnl poslavljamo od njega, globoko sočustvujemo z njegovo soprogo in petimi otrokfc
DR.
gradcu je umrl zaslužni starosta graškega Sokola ln nepozabni mariborske sokolske župe dr. Vinko 2eleo-nikar, primarij slovenjgraške bolnišnice. Blagi pokojnik je Izdihnil v 59. letu starosti. S svojo ljubeznivostjo ter sokolsko odkritostjo si je pridobil zaupanje in priljubljenost v vseh slojih Solvenjgradca in prostrane okolice. Plemeniti pokojnik ima velike zasluge za slovenj gra&ki sokolskl dom. Bodi mu ohranjen časten spomin, preostalim naše sožalje!
ZVEST PREKO GROBA. V Trbovljah je 14 dni po smrti svojega moža Andreja odšla v večnost ga. Mari ja čarga. Dosegla je visoko starost 86 let. Oba sta bila iz Volč pri Tolminu. V dolgi življenjski dobi sta preživela mnogo lepih trenutkov, pa tudi udarce, med temi vse trpkosti svetovno vojne, begunstva in po vojni hudega preganjanja. Zvesta v življenju sta si bila zvesta tudi v smrti. Naj jima bo ohranjen le j) . : spomin!
MARTIN RADOVAN. Za vedno je zatlsnll svoje trudne oči meščan ljubljanski, bivši čevljarski mojster Radovan Martin, ki je letos 26. aprila dopolnil 85 let svoje starosti ln obhajal tudi 501etnlco, odkar se je njegova pot iz domačega kraja tam doli na Dolenjskem daleč v svet ustavila v Ljubljani, kjer se je uvrstil med ugledne obrtnike. Od mladih let priden ko mravlja, ves v skrbeh za svojo družino, je še zmerom našel časa in prilike, da je delal za slovensko in napredno stvar. Najbolj so mu bila pri srcu pevska društva Slavec, Ljubljanski Zvon itd., ki so ga dolga leta štela za svojega zvestega člana in podpornika. Tak je ostal do svoje častitljive starostL Dolgo je bilo življenje Martina Radovana, a vse je bilo posvečeno delu, družini in narodnosti. Zapustil je dve hčerki in tri sinove, odločne naprednjake in ugledne zastopnike svojih stanov, njegovim lepim vzgledom pa bodo sledili tudi vnuki ln vnukinje. Bodi mu ohranjen blag spomin, njegovi rodbini pa Izrekamo iskreno sožalje!
Spomenik goriškemu slavčku
Društvo »Soča« v Ljubljani, ki združuje pod svojim okriljem vse, ki jim je prava domovina onkraj meje, bo v bližnjih dneh postavilo spomenik goriškemu slavčku Simonu Gregorčiču. Brez velikih nabiralnih akcij je društvo zbralo toliko sredstev, da je moglo že pred mesecem naročiti Izdelavo spomenika pri mladem slovenskem kiparju Zdenku Kalinu. Kipar je izgotovil pesnikovo poprsje v dvakratni naravni velikosti, vlila pa ga je v bron domača Mo* starjeva livarna na Galjevici.
PRIPRAVE ZA SVETOVNO RAZSTAVO. Četa pleskarjev barva most Aleksandra HI. v Parizu, da ne bo za svetovne razstave prihodnjega leta delal slabega vtisa. Globoko pod mostom je v pripravljenosti rešilni čoln ra primer, da bi kakšnemu izmed delavcev spodrsnilo in bi napravil neprostovoljen skok v vodo.
FRANCOSKA KRIŽARKA »MARSEILLAISE«, ki so jo te dni dokončno oborožili, v pristanišču Saint Nazaire
ZANIMIVOSTI
2000 MOŽ JE DELALO PET LET to velikansko dolinsko pregrado ln električno centralo, ki bo zalagala vso južno škotsko s tokom.
ANTONITA ARQUESOVA, ki so jo pred kratkim v Tunisu proglasih za najlepšo vseh Evropk, se mudi ta čas v Parizu. Na sliki vprašuje pariškega prometnega stražnika za neko ulico.
KADI KAKOR TUREK. Sadie Commetova iz Dallasa v Teksasu, ki pravi, da se je rodila še pod državnim predsednikom Adamsom, to je 9. junija 1826., se ponaša tudi s tem, da je vsaj v Ameriki najbolj strastna kadilka — pipe. Prav te dni je zmagala na velikem tekmovanju, kjer je med tekmujočimi piparicami dobila prvo nagrado v znesku 25 dolarjev, kar sicer ni dosti, pa bo za nekaj časa vendarle zaleglo za tobak.
SEGA SVETA
ORJE IN SEJE. Najnovejši plug, izum nekega francoskega inžeiurja, ki orje zemljo s pomočjo posebne vijačne priprave in obenem seje.
JNDBERGH SE NI ODPOVEDAL LETANJU. Na Angleškem letališču V Readingu si ogleduje slavni letalec novo letalo, ki si ga je naročil.
GLASBA MU LAJŠA DELOVNI DAN. Kako globoko posega radio v življenje angleškega ljudstva, nam kaže ta slika. Preprost kmet se ne more pri delu odreči užitkom, ki jih proži ta moderni izum. Med tem, ko vodi Svojega konjiča, ima okrog vratu obešen moderen majhen sprejemnik.
KAKOR JAGNJE POHLEVEN je sedaj ta morski volk posebno nevarne vrste, ki so ga ujeli in ubili po več nego poldrugournem boju ob angleški obali pri Eastbourneu.
V Španiji se sreča obrača
POD HUDIM PRITISKOM FRANCOVlH ČET se umikajo oddelki špaiv VES MADRID ENA SAMA TRDNJAVA. Ena izmed neštevilnlh barikad.
skih nsSKdnikov skozi madridska predmestja	ki so jih rdeči miličniki zgradili po madridskih ulicah, da ustavijo v sami
prestolnici zmagoviti pohod nacionalističnih čet
UKAD ESCORIAL, starodavno zadnje bivališče španskih kraljev in eno izmed utrjenih mest, ki jih vladne čete najuspešneje branijo pred napadi nacionalistične vojske. Po zadnjih vesteh so nacionalisti ta kraj sedaj popolnoma obkolili. V grobnici španskih vladarjev so marksisti zamenjali okostja baje s trupli svojih padlih tovarišev.
»VSEUCILI9KO MESTO« V MADRIDU, kjer so se vršili doslej najhujši boji med branltelji ln napadalci španske prestolnice.
GENERAL ASENZIO, čigar nacionalistične predstraže so kot prve dosegle madridska predmestja.
GENERAL VARELA, eden najodličnejšlh voditeljev španskih nacionalistov in oblegovalcev Madrida, se posvetuje s svojim štabom. General sedi ▼ sredi.
GENERAL MIAJA, poveljnik madridske obrambe.