Poštnina plačana v gotovini« Stev. 15. V Ljubljani, dne 12. aprila 1922. Leto XXXV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Obilnska uprava". Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutra). — Con« mu Jc 10 Din. na lato. Za inozemstvo 20 Din. Posamata« itevilk« se prodajajo po 50 par. Spisi in dopisi •• pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Blagoslovljene velikonočne praznike vsem naročnikom in bralcem »Domoljuba" želi uredništvo. Poklicani čuvarji, kje ste? Naše ljudske šole postajajo po zaslugi svobodomiselnega učiteljstva prave pohuj-ševalnice naše mladino. Učitelj v Št. Vidu z besedo in obnašanjem pohujšuje otroke v šoli, zunaj šole pa jim daje zgled z življenjem, ki spada pred sodišče, iz drugih krajev se nam poroča, da nekateri svobodomiselni učitelji prepovedujejo otrokom pozdrav Hvaljen Jezus in jih kaznujejo zavoljo tega, velik del svobodomiselnega učiteljstva pa naravnost ali nenaravnost sili krščansko vzgojene otroke v sokolstvo, ki samo uči, da je Kristusov nauk strup iz Judeje in da je večno sovraštvo med krščanstvom in sokolstvom. — Sadovi se marsikje že vidijo. Med učenci se je razpasla propalost in podivjanost, ki mora vsakemu tudi brezvernemu pa trezno mislečemu človeku pognati kri v glavo in vzbuditi najgloblje skrbi za bodočnost mladine. Tako se nam poroča iz Krškega, da so nekateri učenci-sokoli na ondotni meščanski šoli v zgodbah sv. pisma posamezne naslove in zgodbe tako bogokletno izpreminjali, da so se svobodomiselni gospodje — za glavo prijemali, ko so to čuli. Kakor se nam pero upira, navedimo najnedolžnejše zglede: »Jezus umira na križu« so izpremenili: Jezus crka na križu, Marijino oznanjenje so izpremenili v Sokolsko rojstvo in čukovska smrt itd. Opozarjamo, da so vsi učitelji Sokoli in da je vzgoja pristno sokolska. Take cvetke se kažejo v naših šolah že zdaj, ko je šele začetek. Kaj bo pa potem, ko pride nova postava, katero sedaj — kar nam poroča brzojavka iz Belgrada — z vso hitrico pripravljajo in po kateri bo krščanski nauk vržen iz višjih razredov srednjih šol in bodo na ljudskih šolah poučevali krščanski nauk — učitelji. Pomislite, svobodomiselni učitelji, zagrizeni sovražniki vsega, kar je verskega, bodo poučevali verske resnice in naukel Naše šole bodo postale šolo bogokletstva, iz naše mladine pa bo zrastel moralno propal in zamočvirjen narod, ki se bo brez volje in energije utapljal v lastnem blatu. Seveda, svobodomiselni kapitalizem, ki je malik sedanjih vladajočih mogotcev, rabi telesno in dušno pro-palih ljudi, da jih lažje izžema in bije po njih; zato je treba tem ljudem dati takih šol, ki naj jih vzgojijo za dušno in telesno propast. In mi? Ali se kaj ganemo? Lanski katoliški shodi so na široko zgibali valovanje za versko šolo, brez katere gre narod v pogubo — kakor se je pokazalo na Francoskem, kjer opravlja sedaj veliko rešilno delo zasebna verska šola. Gibanje se je začelo in ljudstvo ga je ume-lo. Ne umejo ga pa — se zdi — v to poklicani možje v Ljubljani, katerim se zdi važnejše propalo mladino reševati kot pa zdravo varovati pred padcem. Prvo je potrebno in krščansko in naj se goji, drugo ni nič manj če ne še bolj potrebno in krščansko, in bi se moralo vsaj z enako ljubeznijo gojiti. Zato ob 12. uri mi kličemo: Poklicani čuvarji, kje ste? 37 milijonov Rusov umira. Ljudje, Slovenci! V Ameriki kurijo stroje s koruzo, kopice žita gnjijejo v skladiščih, evropska mesta se potapljajo v alkoholu in veselja-čenju.... v širnih stepah Rusije pa čaka 37 milijonov ljudi na smrt od lakote, Solnčna žega je izsušila rusko zemljo in uničila žitne kali v zemlji, požgala travnike in zelišča. Ljudstvo je pojedlo zadnje živinče in poslednjo bilko in sedaj umira ,.. Ruske matere rotijo v zadnjem obupu ev- ropsko in ameriško ljudstvo, da reši vsaj njih otroke, same pa se udajajo v strašno usodo smrti. 37 milijonov ljudi strada, od katerih preti 19,000.000 neposredna smrt, če se Y zadnjem hipu vse človeštvo ne zave svoj® najsvetejše dolžnosti do sobratov. Dr. Nan-sen, ki vodi v Rusiji prehranjevalno akcijo Zveze rdečih križev, je v septembru leta 1921 prosil evropske vlade za posojilo v znesku 5,000.000 funtov šterlingov (okoli 7 miljard naših kron). Ta znesek bi zadostoval, da se prežene bela žena s povolžkih poljan. A Evropa je bila gluha, tista Evropa, v kateri je samo Anglija izdala 20 milijonov funtov šterlingov za blokado Rusije, tista Evropa, v kateri je samo mala Slovenija popila v enem letu eno tretjino zahtevane vsote. Čas hiti in vsako uro se množe grobovi ob Volgi. V dvanajsti uri so vendar pričela razna dobrodelna društva zbirati pri-psevke za pomoč Rusiji, Na nas je, da kolikor je to mogoče, zbrišemo s sebe greh brezbrižnosti in trdosrčnosti. Obračamo se zato na vse ljudi, ki bivajo v Sloveniji, da prispevajo za ruske ljudi, ki gladu umirajo. Kristjani, usmilite se kristjanov! Kmetje in delavci, prihtite na pomoč kmetom in delavcem! Dne 25. marca se je končno tudi v Ljubljani konstituiral odbor za pomoč glad-nim v Rusiji. V odboru so zastopane vsei slovenske stranke, važnejše kulturne ln dobrodelne organizacije. Pokroviteljstvo so prevzeli: g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar, g. knez in škof Anton B. Jeglič, rektor vseučilišča g. prof. dr. G o j -m i r K r e k in župan mesta Ljubljane g, dr. P e r i č. Vse v odboru zastopane stranke in korporacije bodo prirejale zbirke in pri-občevale prispevke v svojih glasilih. Zbran denar bo skupno naložen v poštni hranilnici in se bo dal na razpolago dr. Nanse-novi akciji, ki že danes oskrbuje okoli 500 tisoč otrok in ki tudi sicer organizira po l1 krajih Rusiie kuhinje tn bolnice, stroški za prehrano enega človeka do nove letve znašajo 3 dolarje (okoli 900 naših kron). Ruska vlada sama vodi velikansko aikcijo za pomoč gladujočim in vzdržuje okoli 2 milijona otrok ter odpravlja v kolikor to dopuščajo prometne razmere, ljudi iz gladu očih gubernij v druge gubernije. Ruske cerkve so odločile, da prodajo svoje llato in drago kamenje v korist gladuiočim. •V inozemstvu so do sedaj največ dali or- Sanizirani delavci, ameriška država, ki je ala 20 milijonov dolarjev, razni rdeči kriti in Sveta stolica, ki je pozvala v posebnem pismu vse vernike za prispevke. Mova zanfka za slovenskega kmeta. V Celju izhaja list >Naša vas«, ki ga urejuje neki A. Novačan. List je glasilo eemljeradniške stranke za Slovenijo. Ta Btranka je del in podružnica srbske zemljo-radniške stranke. Njeni pristaši so večinoma bivši samostojneži, ki so nezadovoljni s politiko samostojne stranke, posebno pa tudi zavoljo tega, ker so samostojneži zapustili srbske zemliorndnihe in se iz časti-žel jnosti in lakomnosti priklopili vladnim strankam. Kaj je srbska zemljoradniška stranka? Predvsem je srbska. Zato bo vedno gledala na to, da Srbi v državi ne bodo izgubili tistega vpliva, ki ga imajo. Drugič ta stranka ni strogo proticentralistična. Za ustavo res ni glasovala, pa največ zavoljo tega ne, ker ni bila zadovoljna s socialno-gospodar-ekim delrm ustave. Poslanec Benin, ki je v zadnjem času izstopil iz srbske zemljorad-n:*ke stranke, celo trdi, da so bili zemljo-radniki pripravljeni končno glasovati za u-tavo v slučaju, če bi sicer vlada ne dobila dosti glasov. Tretjič je stranka zemljorndnikov mofsrhistična. Na čelu države naj stoji kralj. Izrecno je to izjavil v narodni skupščini ob priliki vladnega predloga o kraljevi plači (civilni listi) zemljoradniški poslanec Lazič v imenu stranke zemljoradni-kov. Slovenska zemljoradniška stranka je sestaven del srbske zemljoradniške stranke. Todn kaj vidimo? Urednik Novačan piše v št. 20 »Naše vasi«, da se je stranka slovenskih zemljorndnikov izrekla za federacijo, to je za samostojne zvezne države v okviru Jugoslavije (kar je toliko kot avtonomija v najširjem smislu) in za — republiko. Kaj naj rečemo na to? Nič nimamo zoper federacijo če jo ljudstvo hoče in ki ni din o od avtonomije, dasi bi bila avtonomija zlasti v gospodarskem oziru neprimerno boljša kot federacija. Nič nimamo zoper republiko, saj se je SLS sama izrekla m republiko vendar tako, da vsakemu pnstasu pusti na prosto, kaj hoče biti, republikanec ali monarhist. Pač pa odločno odklanjamo, da skuša slovenska podružnica srbske zemljoradniške stranke zvabiti •lovenskega kmeta z geslom federacije bi republike pod komando srbske stranke, ki niti od daleč ne misli na slovensko zvezno državo niti na republiko. Ce bo izvoljen slovenski zemljoradniški poslanec, bo v Belgradu v narodni skupščini moral tako glasovati, kakor bo sklenila večina zemljo-radniškega kluba, v katerem pa sedijo Srbi, ki niso niti za federacijo niti za republiko. Zato govorjenje slov. zemljoradni-kov o federaciji in republiki čisto navadno zapeljevanje. Slovenski kmet je že dosti drago plačal prvo zanjko, v katero so ga z obetanjem avtonomije zvabili samostojneži — volil jih je in le ti so ga potem prodali velikosrb-skemu centralizmu. Vse nadaljnje zanjke, ki bi ga znova zadrgnile v velesrbske mreže, hvaležno odklanja. Slovenski kmet ne bo več nasedal še tako blestečim besedam. Triletna zgodovina mu je prejasno pokazala, kje je njegovo mesto in kje ni. Zato nobena srbska stranka ne bo uspela v Sloveniji, pa naj si nadene še tako slovensko federativno in republikansko lice. Sirom demo vrne. GORA PRI VAČAH. Dolgo ni bilo v Gnrl pri podružnici ar. FIo-rijan-i nobenega zvaao. Vladala je tišina, ki je klicala v sponi n grozote ia razdejanja vojne. Zadnji teden pa sta se oglasila dva jeklena zvonova z ubranima glasovoma. Skupna teža je 1350 kg. Irikeno *ahra'o izrekamo g. benefic. Susteršičn ii Vač za lepo cerkveno slovesnost, domačima ključarjema, fantom ca postavljanje mlajev in slavolokov, dekletom za lepe okrasitev cerkve ter vnem darovalcem in dsiravaikam za bogate darove. Sedaj bi bil« teleti Se tretjega velikega zvona, ki ga gotovo še naročimo. Za!o žrtvujmo ho vsak po svoji moči, da so ros Baše ielje uresničijo. STARA LOKA, OKOLICA. Občni zbor kat. iiobr. društva je bil 25. marca. Ostalo je vse pri starem, dopolnili so se pri odboru In tisti člani, kater« je med letom pobrala ii odbora, pa mislite, gosp. urednik, da bolezen, • ne, ampak ljubezen. Trije delovni člani so se namreč poročili. Anton Mlinar. Miri Jagovie, Ivanka Kalaa. Naj jim tem potem telimo mnogo sreče la blagoslova! — Niš« društvo ne moro delovati; nikjer ni prostora, vendar kljub tema živi. in mogoče Bog da boljše ča°e. da se prapor izobr. dela dvigne višje. Za knjižnico so kupi nekaj novih knjig. Skušalo s« bo čez leto prirediti kako predavanje ali igro. Zanašamo se na tedanje člnnc, da ostanejo zvesti in pristopim novi; ker to je njim sanvm v korlH Letna članarina za I. 1922 •e v kratkem pobere, in )e 3 Din. — Akcija ia napravo novih bronastih zvorov se je pričela, šlo bo res pierej trda, lara ni velika in trije bi valjali čez GOD (HO kron Ko bi pač patron tarne eer-kvo »v. Jurij opomnil našo Amerikance malo, da je njegov krov brez zvonov, mogoče bi kdo podaril par rentov. No, če Bog da, drugo teto v tem časn se bodo glasili čez goie in poljane, oznanjali vstajenje Gospodovo, spremljali nas v tugi in radosti, in slednjič tja, kjer se konča boj življenja ia zgodovina človeštva. SREDNJA VAS V BOHINJU. Naša Kmctska zveza jo imela na tiho nedeljo prav dobro obiskovano predavanje o živinoreji ta sirarstvn. Predaval je g. mlekarski Inštruktor lele ia posebno priporočal ustanovitev tivinorej-la l,0bne zadruge, kot nujno potrebni za s.no-»reno in dobičkanosno živinorejo v Bohinju Kmetska ivm ,e n« občnem zboru, ki ga je Ime-la po predavanja, sklenila, da načrte in navodila v kolikor mogoče ureRniči. — »Domoljub« nas ob-"ak teden v 220 izvodih; morda zato, ker r. k- *". ^ *0,0T0 ",0- k« ga imamo mi Bohinci še najraje. Tudi naše izobr. drnštv« »oauea« ti je nekoliko opomoglo. Šteje 810 čl*, nov, preuredilo si je knjižnico, katero prav prid- obtskujmo, »stanovi!« dramat odiek, ki iu daje pouka in zabave v svojih predstavah in pre£ nedavnim ustanovil« tudi dekliški tamburašlci «4. •ek, ki se prav marljivo vadi. Smrt tudi našem* kotu ne prizanaša — posebno Srednji va*i. V p* nedeljek 3. L m. Je umrl mizarski mojster JoM Odar. Prišel je v inpnišče, da bi se pogovoril t aeki kupčiji orehovega lesa. — Tožil j« nekolik« e bolečinah pri srcu — in se med pogovor«« zgrudil zadet od srčne kapi. Domači gospod ran j« podelil sv. poslednjo olje. — Bil je skrben, pri. den gospodar in dubor oče družini Bog mu bo !| plačnik, družini pa tolainik. Kakor Izraelce« Bug mano, — nam pa pošilja očak Triglav skor« vsak dan snega, s katerim lahko postrežemo r*ev prijateljem Bohinja. Z V IRCE. K shodu »samostojnih« v Dobrepoljah bi d«. dali še to, (la se je podale tudi ii našo vasi »» ta shod par moi, Id še vedno upajo, da Je Paroli tisti mož, ki bo rešil kmeta. Ko so se vrnili d»> mor, smo jih vprašali, kako je bilo na shodu, pa kar nič gotovega nismo mogli zvedeti iz njihovih ust. Srečue so se šteli, da so mogli posli* šati poslanca Majcena, ki je zmerjal nase kmet« s teleti. Zvedeli smo potem, da je Kovaču iz Zviri Kušar celo obljubil, da pride na Zvirče, kadar d«, bi Kovač gostilno. Slišite, Zvirčani, Knšar prid« ua Zvirčel In to po zaslugi Kovača Izvrstno v'u zastopa po svetu vaš obč. odbornik Kovač, ki siu« sedeli za mizo i samiui ministrom Puceljaera. KOMENDA. Zadnjič smo že povedali nekaj o naših |lb» ralnih učiteljih, kar bi zadostovalo za strog« ;,r» iskavo in takojšnjo kazensko premestitev, tod* tišje šolsko oblasti so no zmenijo za to. Ali jim je šola in vzgoja otrok res deveta briga? — ZaU povemo danes izmed obilne zbirke še nekaj. Učitelj Perko meče otroke ii šole sredi pouka. Vpr*. šomo ga, ali misli, da jo v krčmi med pijanci ali v šoli kot vzgojiti-1 j otrok? Vprašam« ga tudi, H še ve, kdaj je hodil po noči z nožem po vasi, pa ne v svojo obrambo? Vprašam« Se nadučitelj« Vuga, kdaj je ob sam zadnjič ponovno »meriU cesto? Saj še ni dolgo! Ali hoče morda zapustiti lep učiteljski itan in postati >inžencruju!« in te navda tuj ta za U. J. U. in — Zdrave I VAČE. Dne 2. aprila smo imeli ustanevni občni it »hed okrajne Kmetske Zveze na Vačah. Zbranim poslušalcem je govoril urednik »Slovenca« gosp, Smodej, e položaju naše države, gospodarstvu. vo> jaštvu, šolstvu in organizaciji Kmetske Zvez«, Govorniku se lepo zahvaljujemo »a trud in se pri' poročamo ob enakih prilikah, kor ljudstvo selaj uvidi, da se na shoda marsikaj koristnega la pra-vičaega sliši, saj je dokaz, ker so poslušalci z n«. »dušenjem in odnbravnjem sledili g. govore:-.u. — Po shodu ae je vršil ustanovni občni zbor OKI v Zasavju (sodni okraj Litija) v OKZ spadaj« aledeče občino: Vače, Hotič, Konj, fit Lambert, Kelovrot, Kanderše in Peče V odbor s« bili i»vo-Ijeni cuoglasno: Za načelnika Tit Strmljan, po»ent. nik na M.ičkoven pri Vačah, njegov namestnik Frane Bcgataj, posestnik Kanderše, ta tainika Frane Dolinar, Gora (Peče), za blagajnika .l*nk» Zaje, posestnik, Kostrevnica (Kanderše) in odborniki brez mandata. Zanimanje se je takoj pokazalo. korist bo gotovo 'udi vaša, — Pristopimo vsi kmetje v Kinctsko Zvezo I STARA LOKA, OKOLICA. Da bi bili iineii lansko poletje malo te v*if«, kot j0 je zdaj preveč, pa bi bilo marsikaj bolj i« ali cenejše. Draginja raste in vsak teden dritjft cene, seveda večje — še vedno v nadi skroinii« čakamo tistih obljub, ki jih je ob času volivnib »hodov obetala samostojna kmetska stranka. Kandidat tiste kmetske stranke Purelj je iz govorniške tribune — kmetskrga voza na 1'infarjevemn dvorišču v Loki vpil: kmetje, vidite uezmožnos* SLS ki ne zna gospodariti, zdaj kupujete riž |»« 32 kron, fižol prodajate po 14 kron itd. Molči i« pridno pomaga navijati davčni rijik in deli r»/n« dobrote centralizma. Umevno je, da tega ea»>®" stojnegr patron« čuti le ie par brezpomembnih kričačev, no pa to njemu nič mar. Glavni dobitek je zadel on, in kdo bi M ceno ministrskega »tet tka ne obljubljal vsega, osobito komur je nared deveta briga. OBRTNA. ZVEZA. V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO si ]e uredila r poslopju stare Šole I. nadstr. svojo pisarno Vradne ure so določene vsak četrtek »večer od 7. do 9. ure in TBako nedeljo od 7. do 10. uro dopoldne. Pisarna bo reševala po možnosti vse tekoče obrtne zadeve in posredovala pri nabarl rasnega obrtnega materiala. Vabimo Mane obrtnike, naj se v vseh zadevah obrnejo na pisarno obrtn« »veze. Obrtna zveza v St. Vidu bo pred vsem skušala poiiviti med člani stanovsko samozavest, drugič bo skušala vplivati, da se organizira nakup obrtnih potrebščin in prodaja izdelkov. V ta namen zbira pisarna tozidevno gradivo, da bo lahko posredovala pri nakupu in prodaji. Tretjič se bo potom Obrtne zveze organizirala posredovalnica za vajence. Mojstri naj naznanijo Obrtni zvezi, kdaj rabijo vajenca; starši pa se naj obračajo na pisarno Obrtne zveze ▼ St Vidu in jim bo ta preskrbela poštene mojstre za njih sinove. Prihodnji sestanek članov Obrtne zveze so vrši dne 17. t. m. po prvi sv. maši t cerkveni dvorani. Pridite vsi) SHOD KMETSKE ZVEZE se bo vršil na velikonočni torek dne 18. t. m. ob 11. uri dopoldne v Ljudskem domu V KRANJU. Govoril bo poslanec Brodar in drugi govorniki. Politične. p Genovska konfercnca se je začela. Zastopanih je 36 držav s 751 zastopniki. Jugoslavija bo imela 10 zastopnikov. Zunanji minister dr. Ninčič je že odpotoval. — Po konferenci ne bo v Evropi nič bolje. p Vedno večje oboroževanje in neprestano tiskanje bankovcev je vsa modrost evropskih državnikov, je izjavil amerikan-ski senator Ouru, ki je dalj časa potoval po Evropi in proučeval, kako bi se dalo Evropi pomagati. Njegov predlog, naj se Evropi ne pomaga, dokler se no razoroži. — Dokler bodo po Evropi vladali razni Pašiči in Pribičeviči, je zastonj vsako upanje. p Mažarski monarhisti izjavljajo, da jo sedaj postavni mažarski kralj najstarejši sin Karlov — Oton. Žita se menda misli stalno naseliti na Mažarskem, če ji ne bodo .velesile preprečile te namere. p Za predsednika srbske zemljerad-uiške stranke za Slovenijo je izvoljen Anton Mahen. Med odborniki sta tudi Franc Kuralt in Franc Hočevar. Vsi so bivši samostojneži. p liberalni irgovci hočejo osnovati svojo stranko, ker jih dr. Žerjavov centralizem baje prehudo davi. Domače novice. d Preganjanja »Domoljuba« v armadi. Slovenski liberalni oficirji smatrajo kot Bvojo glavno dolžnost preganjati v sloven-Bkih fantih v armadi vse, kar ne diši po svobodomiselstvu in liberalizmu, zato so se V prvi vrsti spravili na Domoljuba zato, ker je krščanski list in zato, ker se odločno poteguje za lepo ravnanje z našimi vojaki. 26. marca je neki slovenski častnik od 3. bataljona 16. pp. »Cara Nikolec y Nišu poslal potom svoje komande na poveljstvo 16. pp. tole pisanje: V priloženem dostavljam 2 izvoda tednika »Domoljuba« št. 12. t. m. Na str. 125 je objavljeno vojaško pismo, a tudi sicer se nahajajo v vseh kolonah tega lista članki, ki direktno in indi letno izražajo nezadovoljstvo z današnjim položajem. Za to ni v interesu vojaškega poklica, discipline in reda, da se to čita med vojaki. Vsled tega prosim za nadaljne ukrepe. — Komandant major? (Nečitljivo.) — Da je to pisal Slovenec, sklepamo iz tega, ker je jezik pristna jugoslovanščina (mešanica srbščine in slovenščine). — Komanda 16. pp. v Nišu je na to poslala vse skupaj na mo-ravsko divizijsko komando s predlogom, da se prepove Domoljub, ker v svojih »neumestnih« člankih povzroča samo »demo-ral« (skvarjenost). — Komanda moravske divizijske komande je na to sporočila Domoljubu, naj se časopis ne pošilja več vojakom v ozemlje moravske divizije. —> Mi smo prepričani, cla noben komandant niti bataljonski, niti polkovni, še manj pa divi-zijski ni bral Domoljuba in da je to delo slovenskega oficirja. Prepričani smo dalje, da s tem ukrepom liberalizem med vojaiki ne bo nič pridobil, ker vsi vojaki natančno vedo, kje imajo prijatelje in kje jih nimajo — za to slovenski liberalni oficirji sami neprimerno bolj pridno skrbe kot mi. Prepričani smo končno, da bo prišel čas, ko bo to divjanje slovenskih oficirskih zagrizencev vzelo najžalostnejši konec. Zato se prav nič ne razburjamo. Pač pa smo vse tozadevne spise zaenkrat odstopili našim poslancem. d Vlada hiti na pomoč, namreč verižni-kom. Naša država je kmetska in žita celo v najslabši letini pridela zase in za izvoz. Vlada je dovolila, da so verižniki izvozili vse in pri tem zaslužili milijone. Doma je seveda zmanjkalo. Nato je vlada odredila, da se žito kupi v Rumuniji in uvaža v državo — verižniki bodo zopet zaslužili. — Minister Pucelj je moral na Češkem kupovati žito za setev. Ali mož ni videl lanske suše in bi odredil, da ostane vsaj za setev dovolj žita doma. Seveda, kdo bi se pa potem za nemške vole brigali d Preko 300 mrtvih vojakov. Že zadnjič smo povedali, da so vladne stranke odklonile predlog naših poslancev, naj se bivši vojni minister Zečevič postavi pred sodišče, ker ni dovolj preskrbel za fante-rekrute, katerih je vsled vladne nemarnosti 300 umrlo in jih 7000 zbolelo. Tudi samostojneži so glasovali za to, naj se preide preko 300 mrtvih fantov brez vsake sodbe na dnevni red. Nato se je predlagalo, naj se sestavi komisija, ki naj preišče vso zadevo. Radikalci pa bi radi tudi tej komisiji vzeli vso moč s predlogom, da se ne sme preiskavati, v koliko je kriv Zečevič, temveč kaj so zakrivile podrejene oblasti. Naši na ta predlog niso hoteli iti. Zato komisija še ni bila izvoljena. — Naj-ostrejšo sodbo o obnašanju samostojnežev v tej zadevi pa je zapisala liberalna »Jugoslavija«, ki piše: V vsej nagoti bo se pa pokazali naši »samostojneži«. Glede njih smo bili na jasnem že prei. namreč, da je ni v naši politični zgodovini stranke, ki bi s takim zasmehom prevarila volilce, kot so to storili samostojneži. Nastopili so volilno borbo z avtonomističnim in protijedesarskim programom, a kakor hitro so prišli v Belgrad, so na ljubo političnima pustolovcema Puclju, ki je postal minister, in dr. Vošnja-ku, ki se je preril do poslaniškega mesta, zapustili svoj program, prevarili svoje volilce ter se z dušo in telesom prodali dr. Žerjavu, temu zlemu duhu našega naroda. Zagovarjali so vse korake sedanje vlade, podpirali vse, za naš narod še tako nesrečne ukrepe, a človek bi mislil, da se bodo uprli vsaj sedaj, ko je naravnost prizadeto zdravje in življenje njihovih lastnih volil-cev. Ne, v svojem zasmehu se ta »samostojna« družba ni sramovala izmed prvih skleniti, da bo v Zečevičevi aferi glasovala za »prost prelaz na dnevni red«. Seveda, če bi glasovali za Zečevičevo obtožbo, bi moral g. Pucelj zapustiti ministrski fotelj, in to je za naše »samostojneže« važnejše, kot pa življenje tisočerih naših kmetskih fantov. Postopanje SKS je tukajšnje politične kroge naravnost osupnilo, še krepkejši odmev bo pa brez dvoma našlo med njihovimi prevaranimi volilci. Saj pa tudi čas, da se pri nas pomede z ljudmi, kojih edini cilj je — osebna korist. d Kako so samostojneži potegnili našega kmeta za 1. aprila. Samostojni poslanci so razglasili po celi Jugoslaviji, da bodo 1. aprila 1922 zapustili vlado, ako do tega časa ne izplača finančni minister tistih 20 odstotkov, ki so jih ob priliki žigosanja kron odvzeli ljudstvu na »prevaran način«. Prvi april je minil, SKS brani generala Ze-čeviča, ki je zakrivil 300 mrtvih in 7000 obolelih rekrutov, minister Pucelj sedi na stolčku, samostojni volivci pa so dobili za 1. april — dolg nos. Ali se je v zgodovini človeštva kaka stranka že delala iz ljudstva norca na tak način, kot od vseh strani s količki podprta »Samostojna«? d Dalmacija dobesedno strada. Mnogo ljudi se preživlja z drevesno skorjo. Vlada nema pare. d Proti kraljevi plači (civilni listi). Vlada je končno predložila zakonski načrt, po katerem naj dobiva kralj na leto 96 milijonov kron plače, dočim je dosedaj dobival nekaj pod 5 milijonov. K temu vprašanju je izjavil v imenu Ljudske stranke poslanec Barič v narodni skupščini tako-le: Danes, ko se radi zavoženega finančnega stanja odpuščajo iz državnih služb uradniki v velikem številu, ko se oglaša črna lakota v Dalmaciji in Sloveniji, ko ječe pod neznosnim davčnim pritiskom vsi sloji Jugoslavije, ko je ogroženih na stotisoče človeških življenj, danes bi pač ne kazalo povišavati civilne liste do tako ogromne svote, ki bo nujno zahtevala novega obdavčenja že itak od vrha do tal preobloženega delovnega ljudstva. Nasproten pa je temu predlogu poleg teh razlogov posebno še z načelnega stališča. Del civilne liste se bo izplačeval v francoskih frankih I In tako bo z najvišjega stališča izrečena najhujša nezaupnica jugoslovanski valuti, ki že itak stoji grozeče nizko. Kaj bo k temu reklo ljudstvo, kaj inozemstvo, za koliko se bomo približali s tem gospodarskemu in splošnemu polomu? Zato bo Jugoslovanski klub glasoval proti predlogu. — Dr. Šimrak je izjavil, da naj tudi na dvoru žive skromno, ker mora tudi ljudstvo zelo skromno živeti. — Vladne stranke so povišek liste sprejele. a« ' d K ako na Angleškem varčujejo. Anglija je bogata država. Letošnji proračun izkazuje prebitek. Kljub temu je vlada radi varčevanja prodala kraljevo ladjo »Aleksandra«, ker je izdrževanje te ladje stalo državo vsako leto okrog 100 milijon, kron. d Predsednik zdravstvenega odseka ta Slovenijo dr. Otmar Krajec je odstopil. Vzrok je, ker vlada ne kaže nobenega zanimanja za zdravstvo v Sloveniji in so bol-nišnice še vedno v veliki nevarnosti, da se ! zapro. Vlada vedno pravi, da nema para. j d 16 milijonov kron je menda dal za j Windischgraetzov grad na Bledu neki v to sestavljeni odbor. Grad je namenjen za po- j ročni dar kralju ob priliki njegove poroke. — Bog ve, koliko je ta odbor dal onim dobrodelnim društvom, ki zbirajo po krajcarjih, da skrbe za vojne sirote in druge zapuščene otroke. Koliko je dobilo sirotižče sv. Jožefa v Šent Vidu nad Ljubljano, ki je dosedaj z velikimi finančnimi težavami preskrbelo 132 otrokom življenje in bodočnost, koliko je dobil Mladinski dom v Mostah pri Ljubljani, kjer najde na stotine dečkov varno zavetišče, koliko druga zavetišča, ki skr- j bijo za otročiče, kateri so povečini žrtve ka- . pitalizma? d Ministrske plačo. Minister-poslanec : dobiva na dan 1492 K. Zato se Pucelj tako trdno drži ministrskega stolca. Kaj njemu za to, če gre pri tem njegova stranka v franže in se ljudstvo vedno bolj pogreza v j davke! d Jugoslovanski ujetniki v Italiji. Pro- j šli teden je dospel v Split Slovenec Vladi- i mir Spanc, doma na Dolenjskem. L. 1915. ' je bil ujet na laški fronti in poslan 1. 1916. j z drugimi jugoslovanskimi ujetniki v Tripo- : lis v Afriki. Lansko leto se mu je posrečilo j pobegniti. Prišel je po velikih blodnjili po > reki Nilu do mesta Kaire, odtod na otok i Vis kot uslužbenec neke trgovske ladje in S Slednjič v Split. Spanc je pri zaslišanju iz- I povedal, da te nahaja v tripolitanskih zlato- j kopih še 2600 jugoslovanskih ujetnikov, j ponajveč Slovencev in Dalmatincev. Reveži j opravljajo silno težka dela, stradajo in so i izpostavljeni nečloveškim mukam. To ža- j lostno dejstvo dokazuje, kako malo se zani- : nsajo za trpeče ljudstvo jugoslovanski vlad- ! ni krogi, ki bi morali že davno imeti vse ; ujetnike iz Italije doma. Seveda, ujetniki so >prečani«, in čim manj je teh, tem boljše. d 1000 vojnih ujetnikov Jugoslovanov ' se nahaja še v angleškem ujetništvu v Me- ; zopotemtji (Azija). Že tri leta moledujejo ti | nesrečni ljudje našo vlado za pomoč, a vla- j da se ne gane, ker mora delati kupčije, utr- i jevati centralizem in pomagati veriintkom. ] d Nekdaj in zdaj. V Staretovi »Občni : zgodovini«, ki je bila natisnjena krog j osemdeset let, beremo v petem zvezku, stran 15 tole: »Večino vseh davkov so morali plačevati meščani in kmeti, torej tisti, ki so najmanj imeli. Bilo je mnogo umnih ministrov, ki so to krivico že davno sprevideli, ali je niso mogli odpraviti, zato ker so se plemenitniki trdovratno držali svojih svoboščin... I)a bi se ta krivica vsaj nekoliko poravnala, so denarni ministri razpovišali takozvane posredne davke, kakor n. pr. eolnino (carino) in užitnino, torej tiste davke, katere morajo vsi stanovi brez razločka plačevati. Kdor to stvar bolj i natanko prevdari, bo pa sprevidel, da je j ravno ta davek najkrivičnejši, zato ker se ne ravna po premoženju, ampak po potrebi. Več ko kdo potrebuje, več mora plačati. Preprost delavec, ki ima mnogo otrok, mora težko delati, da preživi veliko rodbino svojo, in vendar mora vsakdanji živež prav tako plačevati kakor bogataš, ki šteje svoje imetje na milijone.« — Blagor tebi, zgodovina Josip Stare! Zakaj, če bi bil te besede zapisal v letu 1922, bi si bil prislužil neizbrisljiv madež: protidržaven, prevraten element. In potem gorje ti! d Kako bo kaznovan general Zečevič? Po znanem pravilu: Male tatove obešajo, velike pa izpuščajo. Enako kazen je prejel tudi cesar Viljem in njegovi ministri, avstrijski vladar in ministri iz vojnih let, vsi vojskovodje svetovne vojske — no, in sploh vsi, ki so zakrivili svetovno klanje. Potem pa pravijo, da ljudstvo vlada ... d Za cestar e. Poslanec Nemanič je na ministra gradjevin stavil vprašanje, jeli res, da se bo v Sloveniji število cestarjev skrčilo. Zahteval je pa,da število cestarjev z ozirom na veliko potrebo o vzdržavanju cest ostane in da se na vsak način deželnim cestarjem plača zviša. V vprašanju popisuje n ihov položaj. Cestar ima dnevno z dokladami vred 13—16 kron plače. Pri tej draginji cestar nikakor ne more živeti. Ceste bodo zanemarjene in kdo bo imel sledniič največjo škodo? Država. Poslanec ie zahteval od ministra pismen odgovor. d Samostojni fašisti so v Radovljici skupili, kar so iskali. Dognano je, da je župan iz Lesec pisal županu v Kranju, naj pošlje v Radovljico nekaj liberalcev iz Kranja, da bodo z združenimi močmi dr. Korošcu razbili shod in se tako maščujejo radi ponesrečenih samostojnih shodov v Dobre-poliah, št. Lenartu in Apačah. Ker pa so ljudje tega mnenja, da jih je slovenski kmet od samostojne stranke tekom dobrega leta že dosti dobil po glavi, so lcratko-nialo postavili samostojne in liberalne fašiste na cesto, kjer so lahko premišljevali minljivost vsega posvetnega, tudi samostojne stranke. d Krošnjarjenje po Vojvodini se je vsled posredovanja poslanca Škulja zopet dovolilo, s čemer bo znatno pomagano tudi naši domači lesni obrti. d Dr. Kukovec bo kaznovan. Prav te dni je govoril ilr. Kukovec na protestnem shodu trgovcev v Ljubljani. Kakor piše »Slovenec«, je dejal med drucrim: >Tain v Londonu sem dobil vtis. dn igrajo vlogo v vodstvu državne poUttie trgovski in industrijski krogi. Prepričan sem, da bodo tudi naši slovenski industrijski krogi igrali isto vlogo v Jugoslaviji.« Zadosti. Prav te dni pa straši po svetu Pribičevičev terman, ki zabičujc vsem ljudem, da so naša država imenuje »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Kdor bi jo imenoval drugače, se pregreši zoper državno koristi in bo kaznovan. Torej kako bo? G. dr. Kukovec naj se potolaži. Zakaj, če bodo ljudi zaradi »Jugoslavije« zapirali, bodo kmalu vse ječe premajhne. Povsod pravijo naši državi Jugoslavija. Ime je kratko, pa je pripravno. In pove ravno isto kakor državotvorno in ne-odno ime »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Saj se tudi Švica uo imenuje »Republika Francozov, Italijanov in Nemcev«, ampak krotko Švica I To smo zapisali samo zato. da se bo dr. Kukovec lahko zagovarjal pred sodiščem. d Za oblačilne delavnice v Vevčah, katere hoče vojni minister premestiti na Hrvatsko, se je najodločneje zavzel poslanec dr. Andrej Gosar, ki je opozarjal ministra na brezposelnost, ki bo nastala vsled tega in na to, da bodo delavnice na Hrvatskem državo znatno več stale kot jo stanejo v Sloveniji. <1 Slovenski lantje, ki služijo pri 1. in 2. bateriji 1. divizije 1. pulca težke artilerije v Petro-varadinu, voščijo veselo Velikonočne praznike in mnogo pirliov vsem krščansko mislečim Slovencem in Slovenkam, pofebno br. Orlom in Orlicam. ~ Krščanski iantje, opri mite se še bolj naših organi-zacij, posebno pa m.ajši, ki pridete še za nami, ker še no veste, kaj je izkušnja svetal Kličemo Vam: vesela »Aleluja« in krepki Bog živil Pod-pisi: Franc Gričar, Vinico Arhar, Ivan Zobec, Ivan Gruden, Pavel Vidmar, Vinko Šolar, Alojz Črne, Jožet Mivšek, Franc Barič, Jožef Jerina, Pavel Primar, Jožef Skube, Ivan Kotnik, Franc Virant, Josip Rus, Janez Mali, Peter Gašperin, Alojz Zor-man, Josip Mihelič. d Slovenski fantje-vojaki iz vseh gar-nizij v Srbiji in Bosni pošiljajo pozdrave svojim domačim in znancem ter jim želijo vesele praznike. — Prejeli smo toliko pisem od njih, da nam jih vsled pomanjkanja prostora ni mogoče vsako posebej objavljati. d Iz ruskega ujetništva se je na Gorenjsko vrnil te dni neki mož, ki o njem od 26. avgusta 1. 1914 ni bilo glasu. Baje se vrača še več drugih. d Vojaški novinci bodo poklicani v 18 mesečno službo meseca julija, d Katoliška in pravoslavna Velika noč padeta letos na isto nedeljo. d Sarajevske gospe so ustanovile društvo s tim-Ie nalogami: Društvo bo naznanjalo sodišču vsako navijanje cen. Dto. štvo bo pošiljalo svoje članice po raznih zabavah, gledališčih in kinematografih, kjer preti mladini nevarnost ter vsakega pohujšljivca javno osramotilo. d Ljubljanski brivci so znatno zvišali cene. Vzrok je baje ta, ker so se Ljubljančanom vsled vedno naraščajoče draginje obrazi znatno potegnili. d Kralj Aleksander pride menda takoj po poroki za 2 meseca na Bled, potem pa za 3 tedne v Rogaško Slatino. Tako pišejo, pa stvar ni zelo verjetna. d Kdaj bo na svetu bolie? Zastopniki narodov se pehajo od ene konference do druge, povsod na račun svojih davkoplačevalcev dobro žive in malo delajo ali pa nič. Nekaj sklepov napravijo in že naprej poskrbe, da jih ne bo mogoče izvršiti. Najvažnejši sklep je: treba bo zopet nove konference. In narodi čakajo dobrot, pa jih ni. In jih ne bo. Vir sreče in blagostanja so božje zapovedi. Ko bi voditelji narodov to spoznali... d V sili konj komarje žre. Novi občinski red določa, da imajo v občinah volilno pravico tudi ruski vranglovci, ki žive na naše stroške v naši državi. Vranglovci so namreč tako na las podobni liberalcem in bodo brez dvoma potegnili z njimi. d Ljubljanski mesarji skoz bolj navdušeno odirajo. d Denar jemlje iz državne kase urednik »Ljudskega glasa«, bivši poslanec Ber-not. Verifikacijski odbor je ugotovil, da se je pri štetju glasov zgodila pomota in Ber-not ni bil izvoljen, pač pa komunistični kandidat Favai. Bernot pa vedno še hodi po poslansko plačo češ da ga zbornica še m razrešila. Pri žepu se namreč tudi Berno-tov socializem neha. d 2irl r nevarnosti. Poslanec Stanovalk je posredoval pri zunanjem ministru dr. Ninčiču, naj dela na to, tudi oni del ob-8ine Žire, kateri spada danes pod Italijo, pripade Jugoslaviji, ker morajo sicer Ziri gospodarsko propasti. Nato je zunanji minister odgovoril poslancu, da Italijani v razmejitveni komisiji nočejo popustiti v tem slučaju in da se zdaj ta zadeva uravnala med obema vladama. d Kamnik. Dne 8. aprila ae J® vrSil mesečni •ostanek zaupnikov SLS Kamniškega sodnegr okraja, pri katerem so bili izvoljeni v vodstvo stranke: g. Ivan fitercin, posestnik ln Zupan v 'Kapljivasi, r. Frane Cerar, pos. in trg. v Stobu prt Domžalah, g. Frane Kogej, po«, v Molniku. Za aodnl okraj Brdo sta izvoljene; č. g. Josip JHartmau, župnik v Blagovici in g. Josip Pozuič, posestnik, Gradiše pri Lukovici. Za MoravSko dolino se izvrši volitev dne 9. aprila po jutranji matL d Na račun nespameti. Po Bosni so zajela zopet krožili pisma z naslednjo vsebino: »Prepišite to pismo desetkrat in ga po-iljite devetim osebam, ki jim dobro želite; Štejte od dneva odpošiljatve devet dni in deveti dan boste doživeli veliko radost. Kdor prekine to dopisovanje, ga zadene velika nesreča itd.« Ni treba poudarjati, da Je tako pismo samo vraža in da ne zasluži drugega, kakor da ga vržete v ogenj. d Konec sveta. V Mcstaru je vstal prerok, ki napoveduje konec sveta še v tedanjem letu. Najde dosti lahkovernih ljudi, ki mu to verjamejo. Če bi prerokoval konec liberalne in samostojne korupcije, bi mu malokdo verjel. d Pismo iz Amerike. Bratski gospod »uredniki Nepopisno me je razveselilo, ko »em zagledala svojega starega znanca Domoljuba pri rojakinji prijateljici v tukajšnji od mile mi Slovenije tako oddaljeni deželi Kolumbiji. Zatorej Vam pošiljam naročnino, da ponovimo znanstvo iz nepozabne domovine. — Kar se tiče zaslužka, smo silno na slabem. Mnoge družine trpijo bedo in pomanjkanje. Potrebščine so visoke, plače pa čimdalje manjše za one srečne, ki delajo. Obupno stanje nekateri!) se kaže * tatvinah, ropih, pobojih itd. Zadnje čase je prišla na obisk zopet znana influenca, katera ne pozna usmiljenja. Dannada.1 ljudje umirajo za to nesrečno španjolko. — V Norfolku, Va., so poskušali neki ve-Hk zrakoplov »Roma«, ki je padel iz vi-Une 1000 čevljev. Med padanjem se ie užgal in tako končal po zadnjih poročilih 34 častnikov in vojakov. »Roma« je bil zgrajen v Italiji in kupljen po Zed. državah 'Amerike — 25. svečana t. 1. so našli mestni stražniki na ulici Superior tega mesta 13-letno Marijo Predanič. Ko so jo po tolmaču Tom. Videniču izpraševali na sodniji, odkod je prišla, je povedala, da je prišla s starši iz Jugoslavije pred dvema mesecema In da so ji starši drug za druim pomrli na kmetiji blizu Willoughby ter da ie hodila fctiri dni in noči, da je dospela v Cleve'and. V Waco, Tex., je 25. svečana 15letna Marcie Matthews ustrelila med sodbo v sodniji s samokresom J. S. Croslina, ker io Je nesramno napadel in je trdila na sodniji, da je njeno zdravje uničeno. Oddala je tri »trele nanj in bila takoj prijeta. — Kino-matografske igre, na katere so Amerikanci l«lto ponosni, so izgubile zadnje čase ugled. Detektivi so našli ra»« nemoralnosli med igralcL Igralec Fatty Arcuble še do danes ni bil obsojen, dasi je že pred štirimi meseci po nesramnem načinu poškodoval do smrti soigralko Virginijo Rappe. — Štiri« mogočneži, ki so v svobodni Ameriki sklepali za zaprtimi vrati o celem svetu, še danes ne vedo, kaj so dovršili glede svetovnega miru. Japonec je dobil, kar je hoM. — — Tudi nesreče se dogajajo vsak dan v tej tako zaželjeni Kolumbiji. Rudokopi, vlaki, samodrči, plin in druge tem podobne stvari zahtevajo vedno svoje žrtve. Imamo pa še drugo kugo, katera se je zadnje čase začela silno prijemati našega ljudstva, dasi nam je bila tuja v Sloveniji, to je razporoka.; malenkostne nerednosti privedejo starše z več otročički do sodnijske ločitve, se zopet poročajo civilno z drugimi in tako upropa-stiio sami sebe in svoje otroke. — Vsled velike brezposelnosti se zapirajo trgov;ne v tem mestu. — Z željo, da bi se Domoljub razširil med našimi v Združ. državah Amerike in drugod, Vam kličem: naprej za vero, dom in narod! — Ana Pirnat. d l!mrl je dne 6 aprila na svojem domu na Volčjem posestnik Franc Modie po daljšem bo-lehanju v starosti 72 let Bil jo zvest pristaš SLS. Priporoča ae v molitev posebno vsem onim, kater« jo mnogo let vodil kot vodja procesije iz dekanije Cirknica na slavno bo*jo pot sv. Višam Bil je na sv. Višarjah 34 krat Upamo, da mu bo Marija sprosila za to večno plačilo. Naj počiva v miru! d »Društro orgaaistof in glasbenikov« jo Imelo dne 21. marca 1922 svojo prvo, glavno »bo-rovanjo v Narodnem domu v Celju. Zborovanja se je udeležilo nad 130 tovarišev organistov iz vseh pokrajin Slovenije in Medjimurja. Na predlog tov. Klančnika so vsi navziči enoglasno sklenili, zahtevati od kn.-šk. ord. društvenega delokroga ustanovitev komisij, katere bodo varovale pravico članov napram delodajalcem. Stolnina naj se izenači organistom po tarifu, Katerega bode predlagal d ru:* t v. odbor tozadevnim kn.-šk. ordinariatom. Potrebne cerkveno noto naj se plačujejo iz cerkv. blagajn. Na predlog tov. Jos. Jarha so vsi zboro-valci enoglasno sklenili, da bodo odločno vztrajali na zahtevi stnlno mesečno plače, katero je odredil in odobril kn.-šk. ord. v Mariboru z okrožinco vsem župnim uradom ln z vlogo društvu z dne 7. januarja 1922. — Članarina za leto 1922 se je zvišala na 2 din. mesečno (letno 96 kron). Vsi člani, kateri so k društvu pristopili do dne 21. marca 1922, plačajo članarino tudi za 1. 1921 v znesku 48 kron. Upisnina, sprejemnina in čl. leg. stan« 8 kron. — Izvoljen io bil enoglasno dose-dar odbor društva s sedež«ra v Potrovčah pri Olju. , d KrauJ — Tržiška podružnica S. D. Z. Ima v sredo dne 19. aprila 1922 ob pol 15. url v veliki dvorani Ljudskega doma v Kranju svoj redni letni občni zbor s sledečim sporedom; 1 Nagovor in poročilo predsednika. 2. Predavanje tov. Jagodica: Katoliški dijak — praktičen katoličan. 3. Počitnice. 6. Volitve. 7. Slučajnosti. — Dolžnost vsakega katoliškega akademika — bodisi bo-goslovca ali lajika — je, da se tega občnega zbora, na katerem si bomo začrtali jasen program za našo letošnje počitniško delovanje, sigurno udeletl. Tovariši srednješolci so prav tako zelo iskreno vabljeni! — Ne besed, ampak dejamal — V. Korošec, predsednik. d Ob meji ustreljen. V noči od 3. na 4. aprila t. 1. so obmejni stražniki na plarint pri Rakeku v bližini državne meje ustrelili Ivana Turka, ki je baie tihotapil. Ustreljenega Turka so prenesli ▼ mrtvašnico v Rov-tah. d Napad na paatajcnačelflika v Šmarja. Dne 7. t m. ob 4. uri zjutraj je šel postnienačelnik postaje fimarje-Sap g. Pompe gledat, čo Je proga ta n«M tovorni vlak prosta. Se Je prišel ven, ga Je Napadel nek velik mož, kateri jo g. Fompeja uda- ril dvakrat s koloni po glavi. Oosp. Pompe J* vrgel napadalca na tla in odM v pisarno, ker J« moral službeno v Skoleljco telefonirati. Na to j« tel gledat za napadalcem, ki je leiiA na tleh. k« se mu je približal, je pa napadalec dvakrat ustrelil z revolverjem na njega ln g» zadel v d«sno noga. Prihitel je na pomot nekt kretnik. nakar je nap*, daleč pobegnil. Težko poškodovanega g. Pompeji so prepeljali v bolnišnico. d Majdičev mlin ▼ Jaršah pogorel do tal. V nedeljo ob pol 5. popoldne se j« vnelo v Majdičevem mlinu v Jaršah. Ogenf se je takoj razširil na vse dele poslopja i« magacine. Posrečilo se je rešiti nekaj ma-lega pšenice in moke, vse drugo je zgo-relo s poslopjem vred. Na lice mesta so prihitele požarne brambe iz Domžal, Kam« nika in Mengša, ki so neutrudno gasile do jutra. Tako je ostala samo strojnica, dočim je tovarna s skladišči pogorela. Škodo je baje 40 milijonov kron. Na pogorišču štrle kvišku le razvaline zidovja, izmed katerih se vedno še dviga dim. Majdičev mlin v Jaršah je bil eden največjih na Slovenskem. d Poplave. Iz vseh krajev naše države prihajajo poročila o naraščanju rek, posebno iz južnih delov. Reke Ibra, Vardar in Treska so zelo narasle, istotako tudi Morava. Bosna je dva metra višja kakor navadno. Iz Podgoricc poročajo, da sta Tuzi in Um poplavile pokrajino in porušile mostove. Tudi v Novem Pazaru je isto. Drina je razrušila vse mostove in nosi seboj obilo materijala. Sava je v zadnjih dneh nekaj padla, ali je zopet pričela naraščati. Dež pa še vedno pada v celi kraljevini, v Črnigori celo sneg in se je bati večjih katastrof, človeških žrtev po dosedanjih poročilih ni bilo, pač pa je materialna škoda ogromna. d Požar. Minulo soboto ponoči ob 3. uri je nenadoma izbruhnil požar v Žirovnici pri Breznici. Začel je goreti »Birtov« hlev. Cela vas je bila v nevarnosti, le sreča .je bila, da ni bilo vetra, da imamo dovolj vode in da so naši gasilci pod vodstvom g. župana Finžgarja takoj prihiteli in ogenj pogasiii. Pogorel je le omenjeni hlev. Kako je nastal požar, se še ne ve. Našim vrlim gasilcem se za njihovo pomol prav prisrčno zahvalimo. — Eden t imena vseh. d Požar na Iga. V hiši posestnlce Uršul« Novak na Igu St 185 jo Izbruhnil v podstrešju požar, kateri j« uniči) strešni stol, s opeko krito streho in nekaj sena. Požar je povzročil 10.000 kron Skele, Novakova je pa bila zavarovana le za 800 kron. Požarna hrambo s Iga in drugi ljudj« so ogenj hitro poerasill. d Med najfinejše vrste preizkušenih domačih čebelarjev ima do praznikov v zalogi >Ceberalsko društvo za Slovenijo« r. Ljubljani. Ker društvo nima lastnih uslužbencev in posreduje prodajo samo za svoje člane, se ne more biviti z zamudnim tehta-jem, zato oddaja med po 120 K za kilogram v kozarcih po IV2, 1 in V2 kg, sprejema pa po izpraznjenju kozarce nazaj. Med se dobi pri društvenem blagajniku v Jugoslovanski knjigarni (poleg stolne cerkve). d Nove Šmnrnice. Znamenje n« nebu. Spisal dr. Josip Jerše Zalošila Jugoslovanska knjigarna, četrtič že je naš šmarničnl propovednik in pisatelj zbral svoje majni* ške govore v posebno knjigo, to pot po vsebini — v najlepšo. Pričujoče Šmarnice bo hvalevreden poizkus, pokazati Marijo kot veličastno: Znamenje na nebu. Od prvega 51 do zadnjega majniškega dne jo predstavlja pred naše oči, da stoji pred nami lepa, velika, mogočna, usmiljena. Pa knjiga ni le stvar pobožnosti in navdušenja, marveč je tudi sad skrbnega premišljevanja, mnogo-Btranikega iskanja in marljivega proučevanja Marijine vzvišenosti. Premišljevanja poživlja prijeten jezik, živahen slog, zlasti pa z vsakim dnem na uvodu in koncu misel ponazorujoč zgled. Nove Šmarnice torej toplo priporočamo. Dvanajst velikonočnih pesmi za mešani zbor zložil Karot Adamič je pravkar izšlo v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Cena part 12 Din, glasovi po 4 Din. — Pesmi so vsled tiskarskih ovir sicer nekoliko pozno izšle, vendar jih bodo naši cerkveni zbori v velikonočnih praznikih oziroma v velikonočni dobi, ki traja do \ne-bohoda. še lshko proizvajali, če si jih takoj na-roče. Pesmi so tako melodijozne, lepe in v lahkem slogu zložene - kakor sploh vsa Adamičeva glasba — da se jih brez truda v par urah vsak zbor vseh 12 nauči. Delarji. Stranka, ki je dne 6. aprila prodala 300 dolarjev, naj se v svrho obračuna zglasi čim-preje pri Slovenski banki v Ljubljani. 1350 d Pogreša se ol 10. septembra 1916 Mihael Ce.-nič iz Matene. ki je služil pri bivšemu G.-Sch. R^ra* Nr. 2. dodeljen Lir 5. kot pešec. Tačas je prišel najbrže v rusko ujetništvo. Kdor bj kaj o tem vedel povedati, naj blagovoli sporočiti Mariji Cernič v Mateni J L 8. pošte Ig pri Ljubljani proti primerni nagradi odno?no odškodnini. d Sv. Krit Brez podpisa. Ne moremo priobčiti. 40 K na razpolago pri uredništvu. Pobiranje takse na voziia. Delegacija ministrstva tinanc v Ljubljani objavlja uradno: Ker se predpisi o pobiranju takse na vozila iz tar. postavke 100 zakona o taksah in oristojbinah ie vedno neenako in pogrešno razlagajo, se pojasnjuje sledeče: Tarifna postavka 100 taksne tarife predvideva dve vrsti taks in sicer: A) takso za pri-avo, da ima kdo avtomobile, fijakerske vo-sove. vozove na vzmeteh ffedrih) in bicikle n B) letno takso za osebno uporabo avtomobilov in fijakerskih voz. I. Vsake takse prosti so: a) vsi vozovi, ki niso na vzmeteh Ifedrih); zvzemši vozila, ki jih omenja točka 20. čl. 49 taksnega in pristoibinskega pravilnika; b) vo-rovi na vzmeteh fkoleslii, zapravljivčkj i. si 1 in navadni dvokolesni vozovi foa vzmeteh za konjsko vprego), ako jih uporabljajo lastniki kjerkoli redoma tudi za prevažanje lastnih poljskih pridelkov; c) vozila pod b}, ki so popolnoma nerabljiva; d) mrtvaška vozila pogrebnih podjetij; e) vozila, l:i služijo izključno za prevažanje materijala. oseb in orodja za gašenje požara; f) vozila, ki so posebej urejena za prevažanje sodavice; g) v točki 21. čl. 49., pravilnika navedena vozila; h) osebe, ki v državi izdelujejo vozila, katera podlegajo prijavni taksi, dokler se ta vozila nahajajo v skladišču in ako se ne uporabljajo za vožnjo. — Te osebe pa so zavezane, takoj uo izvršeni prodaji obvestiti pristojno policijsko (politično) oblnstvo o prodaii in priobčiti ime, poklic in bivališče kupca. Kdor tega ne stori, se kaznuje po točki 17., čl. 49., pravilnika, II. Prijavna taksa. Ta se plačuje za vsa vozila, navedena v tarif, postavki 100 taksnega zakona, ki niso po I. takse prosta, torej tudi za takozvene ko-leslie, zapravljivčke i. U., kolikor niso po I, b) takse prosti. III. L e t n t 11 V t a se plačuje 1. za avtemv^.% fe '/. z* f-jskarsVe vozove, ki se tr^/rabfc v ifr.li r» oiebno potrebo. Letna takta ve za a) v čl. 49., točki 3. taktneži in r/rutoihimkega pravilnika navedena vozila; bj za čisto tovorne avtomobile v vseh obratih, ako se z njimi prevazaio le tovori; c) za vozila podjetni!™, nike Prevažajo pošto in poštne pot- IV. T a k s i p o 2 Din z a p r i j a v o i n t a k s i po 5 Din za dovolilo so zavezana vozila na vzmeteh, ki se uporabljajo tudi ali izkl učno za prevažanje lastni.poljskih pridelkov in ostalaP vozila 'ki niso navedena v tarif. postavki 100 sa m o tedaj, ako se mora,o po pol c jskih predpisih prijav-liati in se mora dobiti posebno dovolilo za obratovanje ah uporabo m ako ni v področju poedimh oblastev predvidena večja taksa, ~ 6 Kjer dosedai v Sloveniji ni takih policijskih predpisov, odpadeta obe taksi popolnoma. — Z ozirom na to ie delegacija ministrstva financ odredila: 1. vsa vozila. Iti po teh pojasnilih niso vsake takse prosta in še niso bila doredaj prijavljena. ker so se smatrala po dosedanjih navodilih za takse prosta, se morajo prijaviti najkasneje do 20. aprila 1922 od plačila prijavne takse. 2. Do ravno tega roka se mora donesti prijavna taksa za vsa vozila, ki so bila sicer prijavljena, a se je plačilo priiavne takse odložilo radi dvomov o taksni obveznosti do na-daljne odredbe. 3. Do ravno tega roka se mora v primerih (1. in 2.) plačati tudi letna taksa, ako ii podlega vozilo po zakonskih določbah. 4 Ako kaka stranka vzlic- tem pojasnilom ne- opravičeno ugovarja taksni obveznosti, jo opozori, tak ugovor nima odložilne moči. pač pa ima stranka pravico, prositi za povračilo po njenem mnenju neutemeljeno pobrane takse po čl. 133. taksnega in pristojbinskega pravilnika. — Občinstvo in občinski uradi se v ostalem opozarjalo na razglas finančne delcgacije št B II 5/71 iz 1922, ki izide v najkrajšem času v Uradnem listu in bo vseboval tudi nekatere važne izpremembe kar se tiče poslovanja občinskih uradov glede prijav. 0 vprašanju pašr"ttov. (Piše krnetski posestnik.) Starejši ljudje po n\šil» krajih se še spominjajo na tiste čuse, ko so pasli živino z več vasi skupno po občinskih pašnikih. Pred kakim pol stoletja pa so razdelili te skupne lasinine na posamezne posestnike in teda/ je ta slarodavna skupna peša v obče prenehala, lc po nekaterih krajih Gorenjske je deloma še pri starem ostalo. Koliko več živine s o tedanji kmetje lahko priredili, ker je bilo treba polovico manj krme nego sedaj, ko moramo krmiti živino leto in dan v hlevu. Kolike vrednosti so dobri pašniki, jc razvidno iz planinskih krajev, kjer fe živina celo leto na dobri paši, n. pr. na Gornjem Avstrijskem, Solno-graškem, Tam sem videl kravo, srednje velikosti, ki je dala 16 litrov mleka na dan. Res je, da imajo tam krave večina pinegav-ske pasme, ki so vobče boljše mlekarice od naših sivk, res je pa tudi to, da od najboljše suhe mrve bi tudi pinegavska cika ne dala toliko mleka nego od dobre paše. Pač pa je mleko od dobre suhe mrve res nekoliko boljše kakovosti od sveže paše. Po mojem mnenju bi bilo pač potrebno da bi se naši živinorejci za pašnike bolj zanimali osobito v krajih, kjer bi se lahko paslo več živine skup brez kake škode gozdom ali travnikom. Marsikje vidimo cele komplekse, ki niso ne gozd nc travnik; tam raste robidj« in drugo grmičevje, in kako lahko bi se te pustinje uporabile v plodonosne pašnike koliko krme ki se sicer čez poletje v hlevu stoječi živini prihranilo! Velika stiska in pomanjkanje krme bo letošnjo pomlad v ceU Sloveniij in koliko neobhodno potreb, nc živine so morali naši kmetje vsled piči« krme za sramotno ceno prodati! To je na-ravnost katastrofa z dalekosežnitni posle-sledicami nc le za naše kmete ampak za vse sloje, ki bodo vsled še huifše draginje zelo občutno prizadeti. — I. G. posestnik. Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarjz. 3.aprila 7.aprila lO.aprils K v K v K v Dc :ar amtr 5ki dolar avstrijska krona CeJkoiiovasku luoiia angleški funt francoski frank italijanska lira bolgarski lev carski rubel grška drahma nemška marka rumunski lej sv carski frank poljska marka mažmskn krona 319 — 317 — 310 - — 04 — 04 - «4 1420 —--— Z 27 50 ---- 16 50 16 — 16 80 12 40 ---- 1 15 1 15 1 10 2 35 ----2 40 62 —---- — 39 g 100 naših kron je vrednih v Švici en frank 55 santimov (1 K 55 v). g Novo državno posojilo. Naša država j misli najeti v sami državi posojilo v znesku ene miljarde dinarjev. g 22 milijonov funtov šterlingov — funt šterling jc danes vreden okoli 140D K — dolguje naša država Angliji. Sedaj namerava zahtevati Angli'a obresti od tega denarja. DAVKI. r Nov davek. Ministrski svet je dovolil finančnemu ministru, da sme povišati naklade na zemljiški davek za 20 odstotkov. g Verski davek hoče vpeljati naša vlada. Jugoslovanski klub je proti temu najodločneje nastopil. ŽIVINA. g Živinski potili listi staro izdajo se uporabljati še nadalje, dokler se ne porabijo vsi. Morajo pa biti pravilno kolkovani. Nalepljene kolke je uničiti na predpisani način in z uradnim pečatom. g Pucljevi voli. Poslanec Davorin Krajnc piše v ?Slov. Gospodarju«: Gosp. Pucelj je kot poljedelski minister brez javno licitacije prodal 17.000 glav goveje živine izvozničarski družbi »Promessa«, oziroma izvozničarjem Pašiču (sinu ministrskega predsednika), milijonarjem Hafnerju in Predoviču 1 kg žive teže te živine na mejni postaji v Nemčiji za 4 Din t. j, 16 kron. Imenovani izvozničarji so prodali to živino v Švico za 1.60 švicarski frank, t. j. za okoli 90—96 jugoslovanskih kron. Razlika med 16 in 90 kron znata nič manj nego 74 kron. Izračunajte čita-telji sami, koliko znaša skupni dobiček pri 17.000 glavah, ako tehta en vol povprečno 500 kg in če so verižniki zaslužili 74 kron pri 1 kg. Kdo je zakrivil, da to živino ni država sama prodala naravnost Švicarjem? g Cone živini v Italiji. Iz Milana poročajo, da so tamkaj sledeče cene za 1 kg žive teže: Voli I. vrste 5.75, II. vrste 5.30, III. vrste 4.25; krave I. vrste 5.40, II. vrsto 4.35, III. vrsto 3.50; biki I. vrste 5.75, II. vrste 4.80; mlada živina I. vrste 6.97, II. vrste 6.90, III. vrste 6.—; teleta 4.40; mažarska teleta 4.50 do 5.—. Cene so navedene v lirah. CENE. g Ljubljanski trg. Mesni trg je spričo praznikov močno založen. Prekajeni izdelki bo se pojavili v večji množini na trgu. Kakovost izdelkov manjših mesarjev se je v očigled večje konkurence vidno zboljša-la. Cena šunki na mesarskih stojnicah 110 kron kg, vrhniški paviljon 120 K kg, mariborska šunka 140 K kg; prekajeno meso ostalih delov I. vrste 96 kron kg, II. vrste 90 K kg. Goveje meso boljših vrst 52—64 kron kg; kakovost ceni še vedno ne odgovarja. Meso slabše vrste 44—48 kron kg. Telečje meso 50 K kg. Svinjsko meso I. vrste 70 K kg, II. vrste 66 K kg, slanina trebušna 84—86 K kg, riba in sal 86 do 88 K kg, mast 90—100 kron kg po kakovosti. Koštrun 30 K kg, jagnjo 40 K kg, kozličevina 50 K kg. Perutnine je na trgu malo; kokoš 90—140 kron po teži, raca 120—140 kron. — Z zelenjavo je trg obilno založen. Cene so se nekoliko znižale. — Jajc je na trgu zadostno, kos po 4 krone. — Cena za mleko 10 kron liter, surovo maslo 140 kron, čajno 180 kron. — Cene moki temelje na ceni 26 kron za št. 0. S sadjem je trg dobro založen. Ena orimža 8 do 10 kron, limone 2—3 krone, orehi 46 kron, luščeni 160 kron, jabolka 24—32 kron z ozirom na kakovost. g Tržne cene v Mariboru. Cene so navedene v dinarjih, 1 kg govedine 9—12, 1 kilogram teletinc 10—12. Svinjetina 1 kg 17—20, masti 20, špeha svežega 19—20, papriciranega 25, prekajenega 25, masti 25, prekajenega mesa 24—26. Kože: 1 konjska koža 62—65, 1 kg goveje kože 10 in pol, 1 kg telečje kože 12 in pol do 12 tri četrt, 1 kg svinjske kože 4 in četrt do 4 tri četrt, 1 kg gornjega usnja 90, 1 kg podplatov 70. — Perutnina: 1 kokoš 37 in pol do 45, 1 raca 25—30, 1 gos 25—45, domači zajec majhen 7 in pol, večji 15. — 1 liter mleka 2.75 do 3, 1 kg surovega masla 30. — Kruh: 1 kg belega kruha 6, črnega 5, 1 žemlja 50 par. — 1 kg jabolk 7—7.50, 1 kg suhih sliv 9, 1 limona 0.50—1, 1 oranža 1.25 do 2.50, 1 kg rožičev 6, 1 kg mandeljev 50, orehov 9, oluščenih 20—25, — Špecerijsko blago: 1 kg kave I. 45, II. 40, pražene I. 50, II. 42, 1 kg riža 6—11, soli 3—3.25, popra celega 30, zmletega 32 in pol, paprike3—7 in pol, 1 kg testenin 9, 1 kg sladkorja v kristalu 15, v kockah 17, kvas 15, 1 liter navadnega kisa 1.20, vinskega 2, namiznega olja 25, bučnega 24—25, špirita gorilnega 13, mila 14^-15. Žito: 1 kg pšenice 4.25, rži 3.50, ječmena 3.75, ovsa 3.75, koruze 4, prosa 4, ajde. 4, fižola rajčnega 4,50, fižola navadnega 4, leče 15. — Mlevski izdelki: 1 kg bele moke nularice 7, št. 1 6.75, št. 2. 6.30, št. 3. 5.75. 1 kg prosene kaše 5.30, je-šprena 5.30, otrobov 2.25, koruzne moke 4.30, koruznega zdroba 5.75, pšeničnega zdroba 7.30, ajdove moke 7.30, 1 liter kaše 5.30, 1 kg ržene kave 7.30—11.30, cikorije 14, — Kurivo: 1 kub, meter trdih drv 90 do 100, mehkih 75, trboveljskega premoga 30, velenjskega 17, 1 kg oglja 1.25, koksa 1.50, 1 liter petroleja 6, 1 kg karbida 3.90, sveč 15. — Zelenjava: 1 kupček motovilca 50 par, 1 komad karfijole 5—6, 1 šopek peteršilja 25—50 par, 1 šopek zelene 25 do 50 par, 1 kg čebule 8.30—10, česna 9, 1 kg zgodnjega krompirja 1.40, pozn. 1.40, 1 kg hrena 3.50, kislega zelja 4—5 in 1 kg kisle repe 2 dinarja. g Dražji sladkor. Hrvaške sladkorne tovarne so sklenile podražiti sladkor za 2 K pri kg. g Kilogram moke stane na Dunaju 687 avstrijskih kron. PROMET. g Notranje 7 odstotno posojilo je bilo namenjeno za zgradbo novih cest in železnic. Tako se glasi zakon in tako se je takrat agitiralo. Vlada je sedaj predlagala, naj se 100 milijonov od tega vzame za popravo sedanjih železnic. Predlog je bil sprejet in sicer 60 milijonov za nove prago-gove, 35 milijonov za lokomotive in vagone, 5 milijonov za železničarska stanovanja. g Železniške tarife se podraže za 50 % že s 1. majem. ZADRUŽNIŠTVO. g Kako nam koristijo konsumna društva? Konsumi skušajo popolnoma odstraniti drago trgovsko posredništvo med pro-izvoditeljem in konsumentom. Blago bo cenejše, ako gre skozi manj rok. Dasi konsumi prodajajo članom blago po dnevnih cenah, vendar pri vsakem nakupu zapišejo v dobro in ob koncu leta izplačajo članom dobiček (3—8%), ki ga trgovec kot čistega spravi v žep. Konsumi pritiskajo na trgovce s svojimi cenami, tako da trgovci ne zvi-šujjo cen tako, kot bi jih lahko in gotovo zviševali brez pritiska konsumov, Konsumi prodajajo le dobro blago in proti plačilu v gotovini. S tem vzgajajo člane k dobremu gospodarstvu, da ne porabijo že naprej več, kot zaslužijo. Da se dosežejo še nižje cene, gradijo konsumi polagoma lastne tovarne, da se izloči tudi fabrikantov dobiček, Konsumi ne prodajajo alkoholnih pijač, ker jim je cilj vzgoja članov, ne pa profit. Skrbijo tudi za izobrazbo članov. g Zadružništvo na konferenci v Genovi. V Genovi se vrši konferenca vseh držav, ki naj najde izhod iz svetovne gospodarske krize. Zadružništvo, ki je zastopano v delegacijah raznih držav, bo po svojih zastopnikih predlagalo, da se med narodi in državami uveljavi politika vzajemne gospodarske pomoči, ki naj stopi na mesto sedan)ega gospodarskega boja in splošne gospodarske anarhije. Vzajemna pomoč naj se izvede predvsem s tem, da se dovolijo potrebni krediti vsem onim državam, ki so vsled vojne v gospodarstvu občutno prizadete. Radi ureditve reparacij, ki jih morajo premagane države dajati zmagovalnim drža^ vam, naj se ustanovi posebna organizacija vseh prizadetih držav, ki naj to vprašanje uredi na temelju pravičnosti in sposobnosti. Drugače grozi gospodarski pogin premaganim državam^ od katerega bodo silno prizadete tudi zma-gonosne države. Skliče naj se svetovna gospodarska konferenca, ki naj ustvari in izvede program, kako obnoviti gospodarstvo ne samo evropskih držav, ampak ce-< lega sveta. RAZNO. g Zvišajte zavarovalnino. Pokrajinska uprava oziroma bivša deželna vlada je po* tom političnih in policijskih oblastev žal parkrat pozvala ljudstvo, naj sedanjim razmeram odgovarjajoče zviša tudi zavarovalnino proti elementarnim nezgodam, zlasti proti požaru. Uspeh teh pozivov je bil do* sedaj le neznaten, ker se še vedno dogaja-jo slučaji, da znaša škoda, ki jo je posamezniku povzročil požar, več stotisoč kron, d polno, so prenehale. Psov. ki smo jih več dobili, nam niso več zastrupljali; skale ki so bile videti trdne, niso več padale: nobena puščica ni več prižvižgala med nas. kadar smo kam jezdili. Se straže smo odpustili, zakaj za zdaj ie bilo vsem na korist, da nas ohranijo žive. Vendar Da sem one tri od časa do časa opozarjal, da bo veter kmalu začel pihati od mani ugodne Strani. In delali smo. delali, delalil Sam Bog nebeški ve, kako smo delali,.. Nazadnje ie bil predor po nadčloveškem naporu dovršen. Zalogo razstreliva — nekako Stin polne kamelje tovore vsega vkup — smo delali v štiri ločene prostore, vsak izmed niih ie bil ravno toliko velik, da ie šel tovor vani. Vsi so bih po računih Oliverievih izdolbeni v živo skalo, iz katere ie bil malik izsekan. [Dalje.) I ^ Ako še niste, § pošljite naročnino! J T i*" r * "rVr^-■'»fi^T^ n^v^cr^V] Ženski vestnik. fllati in otrok. (Piše mati po lastnih skušnjah.) Šola in dom morata biti v vednem stiku druga z drugim, to se ponavlja zadnje čase prav pogostokrat. Da izdaja šola spričevala, da opominja starše v nekaterih slučajih, to so že stiki ali to še ni dovolj: Mati, stopi večkrat v šolo, kjter ti bo učitelj, učiteljica ali katehet šel drage volje na roko, dal ti bo pojasnila in navodila, pa naj bo otrok priden in dober ali nemaren in poreden. Brez tehtnega, zelo tehtnega vzroka ne zadržuj otroka doma. Vsako uro, katero zamudi, bo občutil. Res je, da mu lahko sošolci povedo, kaj se jc jemalo naprej, vendar je vse drugo, če otrok sliši, ko učitelj, razlaga v prvič tvarino. Samo bolezen naj opravičuje zamude. Če otroci izostajajo iz šole za vsako malenkost in manjkajo danes ta, jutri oni, nc more imeti pouk pravega uspeha. Posebno sedaj je lažje tudi za matere, ko imamo lc poldnevni pouk. — Otrok naj ti pomaga, ko j'c prost ne sili ga pa k delu, ko mora v šolol Uredi tako, cla opraviš, kar imaš z njim opraviti, dopoldne ali popoldne, kakor je pač šolski pouk dopoldne ali popoldne. Naj bo otrok vedno snažno opravljen, snažno umit in skrbno počesani Pošiljaj ga od doma, da bo prihajal v šolo točno, prav tako pa pazi tudi, da bo prihajal točno domov. Ako ti pride repozno, zahtevaj pojasnila, kod je hodil, 'ovej mu enkrat za vselej odločno, da mora ob določeni uri biti doma. Prav tako točen naj bo v izvrševanju svojih verskih dolžnosti; šolske maše naj se udeleži, kakor je predpisano, natančno ob določeni uri. Dober zgled točnosti in reda pa moraš predvsem dajati ti, mati I Če bo otrok videl, da prihajaš ti povsod prepozno, neredno, bo delal on ravno tako, če mu boš še toliko prigovarjala in pridigovala. Pred otrokom ne zabavljaj nikoli čez njegove predstojnike: kateheta, učitelja ali učiteljico. Če veš za kakšno njihovo napa-,?• Pokri' i° s plaščem usmiljenosti in misli si, da smo vsi ljudjte in vsi grešniki. Tudi politično mišljenje in strankarski boj naj se ne zanaša v šolol Šola ne sme poznati ne strank, ne političnih razlik, šola bodi vzvišena nad vsem tem, posebno pa naj ne čutijo šolski otroci ne od kateheta ne od učitelja in učiteljice, da so radi svojih staršev in njihovega političnega prer>ričan/a nimajo nobenih predpravic in tudi niso zaposlavljenil Ko so dečki v tretjem ali četrtem letu, poskušajo ze s kajenjem, zato, da se bolj postavijo pred svojimi tovariši. Čc nimajo pravega tobaka, pobirajo vsako suho listje, dr ob 6 ga m natlači/o bodisi tudi v navaden papir. Koliko škoduje njihovim mladim pljučam tisti slabi, grobi tobak, kakršnega jemljejo svojim očetom in dedom! Pre-povej, mati, kajenje, prepovej) strogo in odločno, Naj ne poskuša tvoj otrok ne pred teboj ne za tvojim hrbtom kaditi, če n izda beseda, kaznuj ga in sicer občutno da si bo za drugič zapomnil. ' Dovoliti tudi ne smeš, mati, da bi oč« jemal šolskega otroka s seboj v gostilno in naj ima otrok tudi že 11, 12 ali še več let! V gostilni ne sliši otrok nič dobrega nič lepega, pi)'ača tudi ni zanj, zato nai tvoj otrok ne zahaja nikoli in pod nobenim pogojem v gostilno. Najlepše in najboljše bo seveda, če mu že vidva, ti in tvoj mož dajeta lep zgled in sama ne popivata in sta sama vedno trezna. Tako bo vajin otrok lepo napredoval, dobro dovršil svoje šole zadovoljna bosta ž njim vidva kakor tudi učiteljstvo. Nauke, katere je sprejemal do. ma in v šoli, bo verno hranil v svojem srcu in tudi križem sveta se bo spomnil svoje matere, očeta in šole in vsi škodljivi vplivi ne bodo mogli izbrisati iz njegove duše dobrih besed in lepih vzgledov, ki so se mu vtisnili v šolskih letih v spomin in v srce. Zadružništvo in ženska. Korist zadružništva in ravno tako korist samih žensk zahteva, da se ženske v vedno večjem številu pridružujejo in na razne načine sodelujejo pri zadružništvu, Predvsem je dolžnost vseh gospodinj, cla so članice konsumnih društev, da vse potrebščine za gospodinjstvo po možnosti kupujejo le v zadrugah in da na-vajajo in ob vsaki priliki nagovarjajo za pristop h konsumu one gospodinje, ki k niso članice. Ženska jako mnogo lahko doseže s svojo besedo. Naj to moč porabi za to, da pridobiva nove člane za zadruge, one pa, ki so že člani, nagovarja, da kupujejo potrebščine le pri zadrugi. Poleg konsumnih društev ženske v veliki meri lahko pomagajo pri mlekarskih zadrugah. Skrbeti morajo, da prihaja res vse mleko okoliša v mlekarno, Čim več mleka prihaja v mlekarno, tem lažje mlekarna izhaja. Skrbeti morajo pa tudi, da se oddaja v mlekarno dobro mleko zlasti, da se ne priliva voda, da je mleko sveže in čisto. Slabo mleko silno škoduje mlekarni, ker se po navadi od tega izpridi tudi dobro mleko in mlekarna silno trpi na ugledu, škoda mlekarne je pa škoda vseh članov. So pa še zadruge, od katerih bi lahko ženske imele velike koristi in jih tudi vodile samo ženske. To so zadruge za razne domače industrije kot pletenje, kleklanje, vezenje in dr. Tu jih po večini izžemajo trgovci tako, da dobijo ženske za delo smešno nizek zaslužek. Čipkarske zadruge so začele zelo dobro lati, zato treba snovati še druge zadrug« za ženske domače izdelke. Razno. Dvojčka. V no?! pred novim letom, sta prišla v neki rokodelski družini v vasi lr°2!r (Švica) na svet dvojčka. Posebnost ie oa v tem, da je bil en deček rojen še v starem letu. J"-dec. 1921., drugi pa 1. jan. 1922. Če bosta oba dva zdrava in krepka in če postaneta voiaKa, bo prvi fantiček služil eno leto popreie nec drugi, Zamišljeni profesor. ,,/<, i KROJAŠKI UČENEC " ZT' Pogoji po dogovoru. - ANTON PODGORŠEK, Srednje Gameljne, fit Vid nad Ljubljano. 1933 2enitni oglas, bčerko, kateri i mi Pred ogledalom more vsakdo vsak 1aa opa-lovuti, kako se lepše in mlajše izgleda. uKo se upo rablja lekaruarja Fellerja nad 25 let priljubljena in priznuna sredstva za lepoto. Fellerjeva >Elsa< pumnda u lice, Fellerjeva »Klsat-Tanochina-pomiidu u rast las (dva lončka ene vrste teh r>om»d skupaj » poštnino 80 K) Fellerjevo »Elsat lilijno mlečno niilo. najboljše »milo lepot"*, 4 kosi poSin. prosi o 120 K. Fugcn V. Feller, Btubica donja, Elsatrg 16, Hrvatsko. Perilo je pri sedanji draginji nenadomestljiv«. Ali uporabljaš pri prnnju tako milo, katero mu ne škoduje In ga ne razjeda? — Ali upora blag ~ »GAZELA - MILO« ? ^ let s eno ima posestvo, katero namerava prodati, se teti seznaniti z gospodično 27.do 35. let starosti, kt uaj bi imela posestvo, tudi vdova brez otrok ni izključena. Samo resne ponudbe « sliko naj se pošljejo ua upravništvo »Domoljuba« pod iitro: »ZVESTOBA 1311«. ženitna ponudba. ffŠSSSJS 29 tet, mirnega značaja, z nekaj tisoči premoženja, ki ima veliko veselje do kmetijstva, se rudi neznanja teli tem potom seznanili v svrho ženitve z Gospodično ali vdovo v starosti od 2U do 82 let, ki ima . posestvo, mlin ali žago. — Le resne ponudbe, uko ! je mogoče s sliko, naj se pošljejo na upravnišivo .n----pod šifro: »MIRNA BODOČNOST j »Domoljuba« it. ISO«. Dobrosrčen mladenič, 17I3V3 Podpisani preklicujem obdolžitev, iz-l£.jdV(]> govorjeno dne 28. marca •. I. v gostilni .Inii fa Oblaka v Zapogah o gosp. IVANU BOHINCU, les. trgovca r Medvodah, uradi smrek kot neresnično ter obžalujem s tem storieno žalitev. FRANCE JENKO posestnik v Hrašah št. 32. 13(52 NA VELIKO IN MALO l najboljšo šivalno stroje Priporočamo t.u rodbinsko iu obrtno rabo, potrebščine za šivilje, kroinčn in čevl;arje. — Edino pri: JOSIP PISTliUNC, Ljubljana, 8v. Petra nasip štev. 7. im ali vzamem v uaiem Zamenjamp|atnozapredivo ter Izdelam vsakovrstno vrrarska blago po najnižji c«ui. — A. SlNKOVliC starejši v Kranju. 1307 Na javni dražbi ^ se bodo dne 13 ,pr;ia 1922, na velikonočni torek, ob 2. pop. n.l licu mesta prodale ud cerkvenega sveta na Suhi pri Okolji Luki fuj rjjjtip v Dobravah: pare. štev. 184 = 34 le Ji V 53 arov 2I< m;; pure. štev. 183 — 28 arov 27 m'; paru. itov. i87 -= 62 arov, 11 m', in eua njiva oa Trati. kat. obč. Stari it v ur, pare. štev. 604 = 38 arov 41 m». 1355 Mlutilnlce, Tratila kosilnice, stamoreznice, čistilnik«, udiuo iu stiskalnice zu sadje in grozdje, brane, pluge, sesalke ia cevi mreio in iico za ograje, stroje za mešanje betona, ielezn« blagajne, rasstreljiva. traverze, šine in cement, štedilnike in posod«; to vse iu razno drug« ielcznin« dobite voda« pri stari tvrdki p^g 1344 r Ljubljani, Gosposvetska cesta 1. srednji posest-'5 nik, v lepem kraju, se želi vsled žeuilve seznaniti s Čednim, gospodinjstva in kmetskega dela vajenim ter bogo-ljubnim dekletom v starosti do 28 let. Ponudbe, če je mogoče s sliko pod: »RESNICOLJUBEN 1368« ua upravništvo »Domoljuba«. — Tajnost častna. POROČNE PRSTANE v veliki izberi priporoča — JOSIP JANKO, urar v Kamnika na Sntnf, nasproti (aroc cerkve. 1363 ' : Kleparsko delavnico "z i v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravui&tvo »Domoljuba« jh»I šifro: »KLEPAR 1318«. Mlinarji! Mlinarji! če kupite mlinska sita dobra, prava in trpežna, katera razpošilja volnena, iidana in žinmata, kakor tudi r avo ia bele konteniuo, samo prvo- I HrtlinTII" »»no prvovrstno robo *» UUIliltll j vrstno robo Znižane cene 1 Svetje - Medvode. Znižane eenol Poziv upnikom! Lesna zadruga v Vel, Lašč:3 r. z. z o. z., je na podlagi sklepa izrednega občnega zbora z dne 11. decembra 1921 stopila v likvidacijo in je likvidacija vpisana v zadružnem registru dn< 9. marca 1922. JEŠ7" Upniki zadruge se poživljaj«, da priglasijo svoje terjatve. 1309 Ne pustite, da Vam teč« voda neizrabljena mim« bUe! Električne naprave rttoM spadajoča dela izvrši najsolidneje in najceneje Jni« Markeš, kencei. elektrik na Jesenicah, Gorenj k«, Točna postrežba! — Zmerne ceuel — Za vsak« pojasnilo sa obrnite na moj naslovi 1315 v Sloveniji. Ponudbe prosim takoj na upravništvo »SLOVENCA« pod: »ODSTREL 1305«. ivan jj* x m sin G0SP0SVETSKA CESTA 2, LJUBLJANA iivalni stroji in stroj za pletenje, Iiborna konstrukcija in elegantna tzvšitev ia tovarne v Lincu. Ust* jovljena I. 1867. D o:; to J« ravnokar vaftj« števila strojev za vsako obit Vezenj« pon.aj« b>«z-piač»o. P.aatBt »troji ADi.E«oiad. i>i>i>f>&£>£>£>£>* Spreime se rekovski va enec V Bizjak tu drntf, narnn oekarna Rotj. -jl-tliu S) O (a* CI @ 0 F. Fafdl Tvrif^a priporoča vsakovrstne lep« om-tie (kostno) z tnrieiof in tudi visoka iz trdega ia mehkega le-a, postali«. •• mnre,»me, modrice; sploh vse pohištven« dele dobil edino le na Si. Peto cesti fl. & & Og1r'ie fi nn^e skladišCel Pr dajalna na drobno je v Ljuoijdiii, ..j.i.iarjeva ul. 5. /Najboljše in najtrpežneje manufakt. blago kupitepri /"""M-v 1 A i J I-. i i -r-rs Glavno skladiftčejev Kresni \jniaCliniOI Za OIO- (Vhod i« Lingarieve ul. i/I.) venijo v Ljublja n 1 Zadružno podjetje! - Svoji K svojimi t Porot, prstani Doubl« v eriiice S ensie u t Bari ike te £.« nre Ukaai li;j!;re;.ti irr1; r rim -i i ntnm p# ČUDEN LiUBUAJU 22, Pr»;arntri 1 Zshtev2 te ponudi* Pozor! Najbolj Pozor! jorosloranski Eternit, asbestnl škrilj je Hvnetti« Pn&mi 2upcik za svojega brata Amerikanea. Kupim tudi uJL p,ii ali Večji tr.railL Pilite na upnvmitvo >D&nao,juba< pod imenom: »Župnik 1149<. KOSTANJEV LES r.rasto vagon in več> množine v goMU, kupi J. POGAČNIK, Ljubljani, Dalnutioova ulita »t k J. na^str. Posredovalci se dobro plačajo._150 Pohištvo in tapetniška delavnica spalne in jedilne sobe. pisarniške oprave, lotelje, klubike garniture, modroee, kuhinjske oprave. iel*zne postelje, velike in otroške, vsake vrste, po niiki dnerai eeni priporočata BRATA SEVER, Ljubljana (Kolizej), Gosposvetska testa 13. »KLS kt LEPOTA kož. obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast ia-* se morejo samo ekozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznaoja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Feller: L i LUNO MLEČNO M LO najbolje blago, Eajfjnejše -milo lepote1-; 4 kosi z zair.o-tom in poštnino 1-0 K. »ELSA« OBRAZNA PO-MADA odstrani vsako nečist st kože, solufce pege, za;edance. nabore itd , naredi kožo mebfco rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zametom m poštnino bO K •Ei.SAa TANOCHINA P084ADA ZA RAST LAS krent kožo glave prepiečuje izpadanie, lomljenje in ceptev les. zaprečuje prhut. preano osivelost itd.; 2 porcelanasta, knčka z zemotom in poštnino 8) K. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jeduega predmeta dobijo popust v naravi RAZNO • tali no mleko M K Bricinai 10 K; najfinejii H.Kfc-r.oder Lir. Klax*ra v velikih onei-ulnib £ka*.nl-ab 44 K ni tinfii Htga robni praifrk t paf.nt akatliab 4> K pzltr za v rterie-ab i K: robni prajek v ll K; t m«leih • K; Sarh« UaUva n >snlo 11 K ■ S'iuarwB u lue 3 K : nunenilo 15 li.tkov 4S K-ri fi£e'ii i-krtem po 4S in M K; Močna roda ca uf bo X . Za te rarne pre^me'.e .e zamot m pažtnina r-o-aebei računa. EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, E!sa trg 16, Hrovaiko. iz najboljšega splitskega cementa. Znamka »Salon | od »SPALATOs d. d. portland-eementa, i Split. — Glavna zaloga za Gorenjsko: FRANC DOLENC, KRANJ. Ponudbe na lahtevo takoj. 1219 i ____ mtši-redgasie stenice- rčorki in vsa golazen mora poginiti ako porabliate moja najbolja preizkol. in splošno hvaljena sredstva kot; proti poljsk. in hišnim mišim !6 K, za podgane 20 K, za ščurke, 26 K, za stenicc 15 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo protj ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrče suna sadju in na zeleni. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust Pošilja po povzetju Zavcd za eksp: M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZACREB 1. Hlode, gojzdove, trame, deske in Hrva , BSM D»cai ilirn. in urva Ljubljana, Kralja P.tra tr, fc^ pred sodni jo. - Plačujejo »e najviij« dnevne eenj ~ Kože domačih mačk kupim vsako množino. BARAGA LJubljana, Jurčičev trg št. 3, POZOR MLINARJI! Pristna volnena mlinska sita 24 in 32 cm široka, po znatno znižani ceni, kakor tudi prvo- puilpna cita »vetovnoznane Švicar, vratna OTIlCllfl 01 Id gke ^^ A)bef| Wydler priporoča trgovina Avgust Cadei, Ljtiblju. Kolodvorska uliea št 55. nasproti xStare Tišlerjtii gostilne«. ZAHTEVAJTE CESffiE! ItfMSltl m Rtll Ii u m najboljših svetovnih tovarn la razno gi. lanterljsko robo rat pošilja na debelo in na drobno po čudovito nizkih cenah v* letrgovina in razpo. Silialna R. Stermeckl, Cel-e, St. 305, Slove-mja. — Z&htevajta ilustrovani cenik. -Kar ne ugaja, se ia-menja ali vrne denar, cjEcnnncnnaaccicannnanc jO Ustanovljen« 186» Ustanovljeno 1859 najdete veliko zalrgj pri nakupu fakturnega bS a \ \ D 0 za rnoške in ženske obleke, perilnega blaga, šifona, najboljše vrste cefirja za bluze in srajce, novosti v rutab, kakor tudi vse drugo v to stroki spadajoče blago, pri občno znani solidni tvrdki R. MIKLAUC, manniaktnrna trgovina Pri Skola LJubljana, Lir.gerjeva ulica, Medarska ulica, Pred Skelijo. cicnDacnnnaacincrjr;! ancoaonpogDoa Za bližajočo se pomlad in Velikonoc! Priporočamo svo o veliko zalogo različaega b aga angleškega in češkegt sukaa, volnenega blaga za moške in ženske obleke, rraiično perilno blano, kakor piatno, šiione, ceiirje, tiskanino ▼ naiaovejših yzo c h in bogaii izbiri, dalje različue volnene in š.tane odeje za postel e, arilene, volnene ia bombažaste robce za na glavo i. t. d. Opjzarjano tndi ua raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. A. & E. Skaberne, Ljnbljana, Mest i trg 10. Odgovorni urednik Anton Šolnik v Ljubljani. Tiska Jnftoslovantka tiakaro»-