Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno MO Din za Inozemslvo mesečno 33 Din nedeHska Izdala celoletno v Jugo-slavltl SO Din, za Inozemslvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 alolp. pellt-vrsta mali oglasi pe!SO InZD.veCIl oglasi nad 45 mm vi SI ne po Dln2-50.velll£l po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pri većlem o naročilu Lsopust Izide ob 4 zjutraj razen pondelji-.o ii i dneva po preznlKu l/radoijtuo /e v Kopitarjevi ulici it. Milil Uofcopf.sJ sc ne vračalo, nctranktrana pi«ma se ne aprelema/o Uredništva telefon it. 20 SO. upravnlštva št. 2329 I Pomičen lisi za slovensRi narod Uprava le vKopllarlevi ul.iit.O ^ CcKovnt račun: Clubllana štev. .0.850 in I0.340 xa tnaerate. Sara/evoiit. 7563, Zaoreli šl. 39.091, Vraga In Uanaf št. 24.707 Ob vsaki url ~ demokracija Kje pa je še najti dejaven parlamentarizem? sc sprašuje danes nc samo jugoslovanska, ampak — kar bodi slednji v tolažbo — splošna evropska politika. Rusija jc na zadnji seji izvršilnega odbora tretje internacionale dala za bližnje volitve po Evropi naslednje smernice: Delavcem se prepoveduje vsaka zveza s socialnimi demokrati. Industrijsko delavstvo naj ustanovi avantgardo, ki edina more komunistom zčigotoviti pri volitvah uspeh. Potrebna je enotna fronta proti vsakemu re-formizmu; biti je odločilen boj za diktaturo proletarijata; vojaki in mornarji se morajo odpovedati politični nevtralnosti, ki donaša koristi itak le posedujočemu razredu. Italijanski ministrski svet je ravno te dni odobril Musso-linijev načrt nove zbornice in novega voliv-nega reda. 400 poslancev ne bo več voljenih, ampak imenovanih. Po fašistovskem zakonu pripoznane združbe in sindikati bodo predložili 800 mož, fašistovski veliki svet bo izmed teh odobril 400 »poslancev« — in mirna Bosna. Italija je pognala parlament, proporc, stranke in volitve v muzej kot zadnjo redkost 20. stoletja .. . Očividno navdahnjen po Mussoliniju in Italiji je španski diktator Prima de Rivcra z istim poskusom Italijo celo prehitel, oba pa turški tiran Kemal paša. Diktatura je v bolni Evropi reden sistem. Grčija, Bolgarija, Litva, Madjarska, Poljska. Kakor Mussolini za volivni red bije ravno te dni maršal Pilsudski borbo za brezpogojno vdano večino, ki bo, nc da bi nujno kršila ustavo in zakon, oba lahko ustavno spremenila diktatorju in njegovi okolici v prid. Nič bolj razveseljiva ni slika parlamentarizma v tistih državah, ki so vsaj formalno še ohranile parlamentarno vladavino. Germanski političen svet in v njegovi miselni sferi nahajajoči se narodi so bolni. Avstrija nima bolj udomačene besede kot jc stavka, če vlada le zamišlja kako zakonsko reformo, kako politično inicijativo. Edina skupna nit trenutne nemške vlade v Berlinu pa je zopet prepričanje, da sc nobena stranka ne strinja z drugo, da bi omogočila skupno delovanje in lepše ni mogel podati sedanje politične miselnosti gospod poslancc pri Hiridcnburgu kot s vprašanjem: »Kdaj gremo spet na počitnice, gospod predsednik?*; In zopet, kako naj bi bilo, Hin-tlenburgov odgovor: -Ko boste izvršili naloge, radi katerih ste prišli v parlament.« Da — naloge, katere naj si dajejo narodi sami! Toda, kako jih narodi oziroma njihovi prcdstavitelji vrše? Tako, da sc govori o neobstoju narodne volje! Večje razcepljenosti svetovna z.godovina 5e ni videla kot jo ima sedaj pred očmi. Ideja skupnosti, skupne blaginje in časti, ki je nekdaj tako dičila srednjeveškega viteza in angleškega lorda, je pokopana. Mesto nje rastejo iz dneva v dan skupinice, ki sc preoblikujejo v stranke, ki imajo zopet sredino, levo in desno krilo. Proporc, ideal nekaterih pravoslov-cev, drobljenje še omogočuje. A da niti v posamezni stranki ne pride do soglasja, je ravno povojna doba nas nagradila še z novo dobroto: V strankah samih sc dvigajo najrazličnejše zveze interesnih skupin, delodajalcev, delojemalcev, izobraženstva, industrije in kmetijstva, ki preko in mimo stranke vodijo lastno politiko, tvorijo drobcc zase. Vsakdo pa vidi vedno le sebe in zopet sebe. Pred desetletji jc mogel šc izraziti socialni demokrat Schei-demann zapisati: Generalni šlrajk jc generalni nesmisel! Danes clja za državljana v njegovi miselnosti obratno! Nič čudnega, čc jc tožba po vodilnih politikih, ki bi z orjaškim umom in plamtcčim srcem objeli splošnost in njeno blagostanje, ki bi znali vladati druge in sebe, ki bi znali splošnost nadrediti nc samo svojim osebnim, ampak tudi strankarskim geslom in koristim, tako splošna in karakteristična, čujejo sc klici po vzpostavitvi osebnostnega razmerja med volivcem in izvoljenim, klici po osebnostih, pred katerimi naj sc umaknejo matematične narave in mehanizem volivnih list in volivnega boja, da iz teh razvalin ljudske, parlamentarne politike zraste zopet služba na javnosti. Pri nas doma bi bilo lo poglavje tem ža-lostnejše, ker gre za oblikovanje našega narodnega in državnega testa, ker ima politika pred selioj narode, ki Kot kadeče sc njive čakajo, kdaj pade vanje kleno zrno, ki so vsled svojih dolgotrajnih borb zaslužili veliko politično izobrazbo in samovlado, na katerih bi sc storil greh, če bi jih pahnili nazaj za desetletja ali pa jih primerjali s kako drugo evropsko dc-generacijol Delnima u*ada lfiikičeulča Radič in Pribičevič razbila koncentracijo — Nova vlada bo danes že zaprisežena? — Dr. Korošec kandidat za minstra za notr. zadeve r Belgrad, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Postopanje Stjepana Radiča in Pribičeviča ves čas krize, posebno včerajšnji brutalni nastop proti Marinkoviču, sta jasno pokazala, da ta politična dvojica ni sprejela ideje koncentracije, nego da se za njunim delom skriva nekaj drugega. Zato so vsi politiki po tem nastopanju iri po vrnitvi mandata po Marinkoviču prepričani, da je vsak nadaljnji poskus odveč, ker je položaj popolnoma jasen. Ves potek krize je dokazal, da je bila osrednja točka ideja koncentracijske vlade, na kateri bi lahko sodelovali vsi, zlasti pa tisti, ki imajo vedno polna usta kritike in besed za blagor države in jugoslovanskih narodov. Z večkratnim povabilom Radiča in Pribičeviča kot voditelja opozicionalnih skupin, v vlado, je bila ta ideja dokumentirana. In kljub temu, da je ne samo jugoslovanska politična javnost prepričana, da ta dva politika predvsem hrepenita po strankarskem razmahu, ne pa toliko po delu v prid celoti in posameznim narodom, in dasi so imeli vsi dosedanji vladni krogi z obema politikoma iste skušnje in vtise, se je vendar vabilo za vstop v kpncentracijsko vlado izdalo ponovno Šc več! Stjepan Radič kot vodja seljaško-demo-kratske koalicije je dobil celo mandat za sestavo vlade. Pa tudi pri ponovnih poskusih od strani Vclje Vukičeviča, zlasti pa Vo;e Marinkoviča, sta oba politika pokazala, da na svoj program ne mislita tako resno, kakor izjavljata in sta celo predlagala rešitev, katero so tukajšnji belgrajski listi označil' za Škandalozno. Na vseh teli štirinajstdnevnih poskusih, katere sta razbila še vedno Rad'č in Pribičevič, je bilo končno kot dozorel sad izvršeno današnje dejstvo in se utrdilo prepričanje, da jc parlament delazmožen brez Radiča in Pribičeviča, da je treba v svrho izvršitve delovnega programa sedanje vlade, ki ie dobila zaupnico že s septemberskimi volitvami, sestaviti vlado, ki bo delo hitro in urno nadaljevala tudi brez Radiča in Pribičeviča. Vsi politični krogi so prepričani, da bomo debili delovno vlado koaliranih strank iz pro-šle vlade, kakor so sc sporazumeli gg Vukičevič, dr. Korošec, Davidovič in dr. Soabo. V tem smislu so se danes ves dan vršila pogajanja med šefi skupin. Marinkovič vme, Vukičevič dobi mandat r Belgrad, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Ob 10. dopoldne se je zunanji minister dr. Marinkovič, ki je toliko ozdravel, da je lahko odšel iz svojega stanovanja, odpeljal v dvor, kjer je bil sprejet od kralja. Pri tej priliki je Marinkovič kralju ponovno razložil svoj razgovor s Stjepanom Radičem in Pribičevičem v smislu izjave, ki smo jo včeraj priobčili, to je, da je pismo, ki naj bi pomenilo odgovor ua njegovo ponudbo za vstop v vlado, osnovano na neresničnem reproduciranju razgovorov med njim in obema političnima pogodbenikoma. Popoldne je bil za Marinkovičem v dvoru Gre le za Velja Vukičevič, ki je izjavil, da je bil samo pri maršalatu dvora. Vukičevič se je popoldne večkrat sestal z Davidovičem ter se je z njim razgovarjal o možnosti sestave delovne vlade, katere podlaga bi bila dosedanja koalicijska vlada. Ta pogajanja so privedla do dobrih rezultatov. Davidovič je ob 6. zvečer na seji demokratskega kluba izjavil, da so la vprašanja rešena in da je predlagal kot zast opnika zunanjega ministra dr. Uijo Šumenko-viča, ki prevzema obenem resort ministrstva za izenačenje zakonov. Demokratski klub je vzel to poročilo soglasno na znanje. Davidovič je o teni Vukičeviča osebno obvestil. Takoj nato je bil sprejet v avdienco predsednik narodne skupščine dr. Ninko Perič, ki je kralju predlagal novega mandatarju za sestavo koalicijske delovne vlade Veljo Vukičeviča. Nj. V. kralj je ta predlog sprejel. Vukičevič je bil ob pol 8 sprejet v avdienco. Ko je odhajal iz dvora, je ua vprašanje časnikarjev: > Ali imate mandat?«, odgovoril: > Kakšen mandat? Imam vlado. Jutri bomo imeli vlado. <' Nato je odšel v predsednišivo vlade, kjer se je razgovarjal z načelnikom Jugoslovanskega kluba dr. Antonom Korošcem in načelnikom muslimanskega kluba dr. Mehmedom Spaliom. Ker je dr. Marinkovič danes tudi formalno vrnil mandat, je bi! pozvan ob 7 v dvor predsednik narodne skupščine dr. Perič. da stavi predlog. Predsednik skupščine dr Ninko Perič je Nj Vel. kra'ju predlagal, da poveri sestavo delovne vlade Vel ji Vukičeviču. Takoj za Peričem jc bil pozvan v dvor Velja Vukičevič, ki ie dobil pri tej priliki mf»ncfat za sestavo delovne vla*e Ako ne bodo nastopile nepredvidene težave in ovire, se bo sestavila vlada, ki bi ji načelovai Vukičevič. Gstaia ministrstva pa bi bila sledeče zasedena: Notranji minister dr. Anton Korošcc, zunaujc ministrstvo: dr. Voja Marinkovič, vojno ministrstvo: general Stevo Iladžič, pravosodno ministrstvo: Milo-roda Vujičič, prosvetno ministrstvo: Milan Groi, zdravstveno ministrstvo: Gera Popovič, gradbeno ministrstvo: Pera Markovič, poštno ministrstvo: Vlajko Kocič, železniško ministrstvo: general Milosavljevič, ministrstvo za izenačenje zakonov: dr. Ilija Šumcnkovič, ki bo nadomestoval zunanjega ministra dr. Marinkoviča za časa njegove bolezni, ministrstvo za vere: Cbradovič, trgovinsko ministrstvo: dr. Mchmed Spaho, ministrstvo za agrarno reformo: Velja Andrič, ministrstvo za socialno politiko; Čeda Radovič, gozdarsko ministrstvo: Aca Miovič, finančno ministrstvo: dr. Bogdan Markovič. V pondelek se sestane narodni skupščina r Belgrad, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Ako bi so jutri sestavila vlada, se bo sklicala narodna skupščina za ponedeljek. Na mesto sedanjega podpredsednika narodne skupščine Pere Mar-koviča bi prišel narodni poslanec Agatonovič. Uradni fašistovski tisk priznava, da obmejna milica ni na svojem mestu in jo je treba izmenjati — Osebna sovraštva ž Trst, 22. februarja. (Tel. »Slov.«) Med tem ko se »Popolo di Trieste«, uradno glasilo fašistovske stranke na Primorskem, vzdržuje vsakega komentarja o vesti o napadu v Sel-cali, piše »Piccolo« pod naslovom »Balkanski stil«, da gre za napad v značilnem balkanskem stilu, ki bi se lahko presojal s političnega in mednarodnega vidika. Taki napadi ktšijo mednarodno pravo in imajo namen, izzvati incidente, ki bi se lahko nepričakovano razpletli in izzvali težke posledice. Toda disciplinirana milica so ne bo dala izzvati po lako neumnih izzivanjih in prizadeta Zato jc normalni razvoj dosedanjega položaja zadovoljil s končno rešitvijo vse, ki verujejo v delo na ljudski blaginji, na ljudski skupnosti, ker so pred njim zopet možje, ki so izšli iz naroda za narod, za kralja, državo in domovino za nesebično delo v prid celoti. oblastva bodo gotovo preskrbela, da se ne prenesejo na italijanska tla sistemi balkanskih komitašev. Nasprotno pa list ob zaključku ugotavlja, da so italijanski uradni krogi mnenja, da gre za osebne represalije proti gotovini miličnikom, in poživijo oblastva, naj revidirajo moštvo obmejne milice. Tudi izpoved enega izmed ranjenih miličnikov se krije s to domnevo. Ta je namreč izjavil, tla je spoznal enega izmed aretirancev kot napadalca. Omenil je dalje, da je napadalec svoje-časno oklofutal načelnika miličnikov Molina-rija. Napadalec pa je tedaj izjavil, da se bo maščeval. Oblasti so do včeraj aretirale !50 domačinov po večini iz Slavine, med njimi nekega Šabca in Želcta. Na sumu je tudi neki Vodnar, ki je odsoten. I'o mnenju miličnikov je organiziral ves ta napad neki bivši častnik Kukec, ki je bil radi uevrednosti iz jugoslovanske armade odslovljen. Ranjenci so bili prepeljani v boluišuico v Trsi. Poročnik, Velja Vukičevič, novi mandatar krone za sestavo delovne vlade ki je poveljeval napadenim miličnikom, ni bil Ferfolja, kakor se je pomotoma javilo, temveč Ferineglia, po rodu Italijan. Pastirsko p!smo avstrijskih škofov v Dunaj, 22. februarja. (Tel. >Slov.«) Avstrijski škofje so izdali postno pastirsko pismo, v katerem pravijo med drugim: Za otroke katoliških staršev zahtevamo iz državnih sredslev kgt< liške ^ole s katoliškimi učitelji. Izražamo svoje najgloblje ogorčenje, da so se v marsikaterih šolah v Avstriji iz državnih šol odpravili križi, da smejo brezbožni učitelji nemoteno in nekaznovano zasmehovati vero otrok, da izpodkopavajo delovanje katelie-tov in da se dovoljuje odkrita propaganda nenravuosti. Nujno je potrebno, da se obvaruje mladina pred nenravnostjo, ki se širi v javnem življenju Vsak otrok, čigar življenje se namenoma uniči, kriči do nebes po maščevanju. Pri tem mislimo na oni zločin, ki so mora imenovati samomor narodov. Avstrijski škofje izrekamo v zavesti svoje dolžnosti, da bi bilo vsako omiljenje kazenskega zakoni! a <;ledc takega umora tis depoluo in velik zločin. Direktna, to .je neposredno nameravana usmrtitev otroka že tudi v začetkih njegovega življenja je umor iu zato vnebovpijoč greh. kakor vsak drug umor. Vatikan doto v Amerik? dojo'SIo v Chicago, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Cikaški škof Mundclein iio šel v Rim. da zaključi dogovore za emisijo posojila 1,500.000 dolarjev za Valikan v Združenih državah za zgrarlbo novega kolegija de propaganda fide. Posojilo se bo razpisalo v obliki 5"f, v 20 letih vračljivih bonih s posredovanjem ameriške emisijske banke. Afganlftaniki kra!j v Berimu v Berlin, 22. febr (Tel. »Slov.«) P starim pruskim pompotn so danes sprejeli v Berlinu afganistanski kraljevski par. Vse mesto ie bilo v zastavah in slavolokih. Kraljevski par se jc peljal skozi nepregledni spalir. ki so ga tvorile deklice in vojska z godbami. Na kolodvoru ga jc pričakoval državni predsednik s častno četo. — Popoldne jc afganistanski kralj oficijelno posetil državnega predse,!ni!:a Hindenburga. Tisočglava množica je stala na obeh straneh cest, po katerih se je vozil kralj Popoldne se je predstavil kralju podkanclcr Hcrg v zastopstvu obolelega kanclerja ter celotni v Berlinu akreditirani diplomatski kor. Franciia čestfta Estonski v Pariz, 22. febr (Tel. »Slov «) Estonski poslanik v Parizu se je danes prijavil pri francoskcm zunanjem ministru Briandu na Quai d'Orsavu, katerega je obvestil, da obhaja danes Estonska desetletnico svoje neodvisnosti in da jc bila Francija prva država, k: je priznala njeno neodvisnost. Briand e naročil poslaniku, da sporoči svoji vladi ra-stilkc francoske vladi k tci obletnici. I MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'50 Din ali vsaka beseda SO par. NajmanjSi oglas 3 ali S Din. Oglasi uad devet vrstic so računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo. Službe /šče/o Gozdni delavci iščejo akordna dela. Ponudbe pod Akord 1306. Proste s/užbe Učenka r,:,;.'"« trgovino mešanega blaga za Jesenice, se sprejme. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod it. 1462. Trgovski pomočnik dober manufakturist, vojaščine prost, se sprejme v trgovini mešanega blaga. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 1361. Kuharica ta župnišče, ki se ne boji prijeti tudi za poljsko delo, se sprejme. Naslov v upravi Slov. pod 1457. Strojni ključavničarji J do 4, se iščejo za auto-tnobilsko mehanično delavnico. • Samo starejše moči naj se javijo pod »Reference« it. 1363 na upravo lista. Iščem perfektno ' kuharico Za sanatorij v Zagrebu. Adresa: Dr. Kavčič, Račkoga 2, Zagreb. Mlekarna na Gorenjskem iiče mlekarja Jzvežbanega v vseh mlekarskih poslih; plača po dogovoru, nastop takoj. Naslov pod »Mlekar« št. 1432 pri upravi lista. Kuharico-; gospodinjo sprejme takoj ali s 1. marcem 1928 Dijaški dom, Kočevje, Pogoji: prvovrstna, samostojna moč, ki zna gospodinjstvo in dobro kuhati, u Samske imajo prednost. Posestva Gorska hiša ee proda na prijaznem gričku, z gozdom, travnikom in njivo, po nizki ceni - Naslov v upravi ^Slovenca« pod it. 1325. Stanovan/a Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom Sloventa transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon št. 2718 Kisikove steklenice (Sauerstofflasche) 40 litrov kupi Ciril Podržaj, Stu-denec-Ig 147. 1385 STANOVANJE se išče s 4 sobami, kopalnico za takoj ali za maj. Ponudbe pod Poštni predal 242, Ljubljana. СПВД lepo opremlje- O W Ll M n3i zra5n3i z električno razsvetljavo, se odda s 1. marcem. — Naslov pri upravništvu »Slovenca« pod št. 1458. Mirna stranka dobi takoj stanovanje v Domžalah št. 62. 1469 Jćc/oAupi? Fiat nova tipa 503, športni, dvosedežni, z dvema zasilnima sedežema, vožen samo 2400 km, prodam zaradi nakupa večjega voza. Emil Rumpel, Ljnbljana, Lan-gusova ulica 7. 1364 Spalna oprava nova, iz mehkega lesa, pleskana, poceni naprodaj. Aljaževa cesta it. 20, Sp. Šiška. 1387 Orehe in suhe gobe oddaja pri vsaki množini Peter Setina - trgovina, Sevnica ob Savi. 1435 Prodam smrekove suhe deske in plohe Naslov se izve v upravi »Slovcnca« pod it. 1464. Jćifoprođa? Illnrlo bukove Ia. in IHUUG hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETTI Ljubljana. Masa obr/ Rabljeni in novi pisalni stroji najboljših znamk po najnižjih cenah Ant. Rud. Maribor, Slovenska ulica št 7. Telefon 100. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4 Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. FosrBdoualnica za službe Pavla Ogrinc Ljnbljana, Sv. Petra cesta OO preskrbi najboljšo && privatno in hotelsko služinčad za Ljubljano in izven ter oddaja službe kuharicam, natakaricam, blagajničarkam, sobaricam, služkinjam itd. NAJBOLJŠI PREMOG Ctbln U/olfova 1/2 Oves In koruzo kupite najceneje pri tvrdkl A. VOLK, LJUBLJANA Kenllova centa 21 Veletrgovina г lllom Klobuke slamnike, čepice, perilo, dežne plašče in dežnike. Telovadne potrebščine in drugo modno blago kupite najceneje pri Amerikancu Ljubljana, Stari trg 10 Mnogim 3e ni znano, da želodčno in črevesne bolezni, glavobol, norvozo, pomanjkanje spanja, slab tek, zlato žilo, povzroča slaba prebava, katero najučinkovitejše odpravi znani elikair FIGOL. Prepričajte se liuli Vi, da preizkušena zdravilna specialiteta FIGOL eliksir uredi prebavo in Vam vrne zdravje. FIGOL izdeluje in razpošilja po poŠti proti povzetju z navodili uporabo lekarna dr. Semelić, Dubrovnik 2. Originalni zaboiček s S steklenicami 105 Din, z 8 steklenicami 245 Din, 1 steklenica 40 Din. Najbolfše nabavite nogavice, moške in ženske rokavice, žepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, srajce, gumbe, vezenino, čipke, edino le pri Jos. Petelinovi Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Po/zvedbe 1000 Din nagrade dam tistemu, kateri izsledi ali pripelje PSA »Lorda«. Bel s črnimi lisami, dolgodlaki angleški seter, ima št. 904. Naj sporoči na naslov: Bogdan Žilič, trgovec, Ljubljana, Dunajska cesta 11. V globoki žalosti naznanjam, da je moj srčno dobri soprog, gospod Iuan Pernuš nadsprevodnik v pokoju v ponedeljek dne 20. februarja po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo dne 22, februarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ul. 5, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. februarja 1928. Frančiška Pernuš, soproga. Mestni pogrebni zavod. 7 AH V Al A Vsem, ki so sočustvovali z nami v težkih dneb izgube našega prcblagega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Franca Osterc se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala bodi izrečena domači čč. duhovščini za duhovno pomoč in vsem onim, ki so prihiteli našega dobrega očeta obiskat in tolažit v njegovi bolezni. Enako se iskreno zahvaljujemo za častno udeležbo pri pogrebu vsem ljubim prijateljem in znancem, kakor tudi domačim gasilcem, ki so nepozabnega nam pokojnika spremili na njegovi poslednji poti. V Bučečovcih na Murskem polju, dne 20. februarja 1928. Žalujoči ostali. Kupim dva rabljena PLETILNA STROJA štev. 7 in 8, širina 40 in 50 cm. Pismene ponudbe s ceno na: M. Kronović, Banija 130 b « Karlovac. VVanderer automobili Odprti štirisedežni voz, športni voz, Ljmouslne in Cabriolet 6/30 in 8/40 HP najnovejše sestave s 4 do 5 sedeži .VVANDERER" vozovi so znani po prvovrstnem materijalu, največji sigurnosti in elegantni obliki. Glavno zastopstvo za Slovenijo in Hrvatsko PAVEL ŠTELE, Ljubljana Kopitarjeva ulica štev. 3 Lepo posestvo na prometni cesti v Ljubljani, tik proge južne železnice, obstoječe iz stanovanjskih, pisarniških, velikih skladiščnih prostorov in obširnega dvorišča, pripravno za večje trgovsko, industrijsko ali spedicijsko podjetje, !! se preda !! Posredovalci izključeni! — Naslov se izve v upravi »SLOVENCA« pod šifro »1456«, bo C-« tO Ф O > O— « "S 0 »I H >-> o rs ® tfl > ® > CL Neobhodno potreben vsakemu radio-amaterju Radtoholedar 1920 Cena Din 25'— in Radiozcmltevid |AMar navsezadnje skrivaj ljubiš tega človeka, Karmion,< je rekla in se nasmejala, »da si vrgla svoje nežno telo med njega in med nože teh brezspolnih psov?« In zaničljivo je ošinila evnuhe. »To ne!« je odgovorila Karmion srdito,« nisem pa mogla gledati, da bi taki ljudje, kot so ti-le, morili srčnega moža.« »Res,« je rekla Kleopatra, »srčen človek in hrabro se je boril; niti pri igrah v Rimu nisem videla tako ljutega boja. No, prizanašam njegovemu življenju, dasi je to življenje slabotno zavoljo mene — žensko slabotno. Odnesite ga v njegovo sobo in ga stražite tam, dokler ne ozdravi ali — umrje.« Tedaj se mi je zvrtelo v glavi, silna slabost me je obšla in pogreznil sem se v nezavest. Sanje, sanje, sanje! Brez konca in kraja in vedno druge, ko se mi je dozdevalo, da sem leta in leta plaval po morju smrtne borbe. Med njimi pa prikazen nežnega obraza temnooke ženske in dotikijaj bele roke, ki mi je lajšala boli, da sem zopet zaspal. Včasih tudi prikazen kraljevskega obraza, ki se je sklanjal čez mojo zibajočo se posteljo — obraz, ki ga nisem mogel doumeti, čegar lepota pa se mi je pretakala po mrzličnih žilah in bila del mene — videl sem svoja mlada leta, slolpe templjev v Abutisu in sivolasega Amenemheta, mojega očeta — neprestano pa mi je bila pred očmi tista strašna dvorana v Amen-tiju, in majhni oltar, pa duhovi, zaviti v plamen! Dozdevalo se mi je, da sem na veke taval tamkaj in klical sveto mater, ki nisem mogel doumeti njenega spomina, klical venomer in zaman! Zakaj noben oblak se ni spustil na oltar, samo od časa do časa je donel veliki glas: »Izbrišite ime Harmakisa, otroka zemlje, iz žive knjige nje, ki je bila, ki je in bo! Izgubljen je! Izgubljen! Izgubljenk Tedaj pa je odgovarjal drug glas: »Ne še! Ne še! Pokora je blizu. Ne izbrišite imena Harmakis, otroka zemlje, iz žive knjige nje, kije bila, ki je in bo! S trpljenjem se utegne greh izbrisati!« Ko sem se zavedel, sem spoznal, da sem v svoji izbi v stolpu palače. Bil sem tako slab, da sem komaj vzdignil roko in življenje je šfamo prhutalo v meni kakor prhuta umirajoč golob. Glave nisem mogel obrniti. Ganiti se nisem mogel. A vendar je bil v mojem srcu nek občutek pokoja in konca temačnih nadlog. Luč svetilke je bila neprijetna mojim očem; zaprl sem jih, ko pa sem jih zaprl, sem slišal šumenje ženske obleke na stopnicah in hitre, lahke stopinje, ki sem jih dobro poznal. Bile so stopinje Kleopatre! Stopila je v sobo in se približala postelji. Čutil sem jo prihajati. Vsak utrip v mojem bornem bednem telesu se je odzival njenim stopinjam in iz temine mojega smrti podobnega spanja je vstala vsa moja silna ljubezen in sovraštvo, ki sta me trgala v medsebojni borbi! Sklonila se je čez mene; njen ambro-zični duh mi je igral po obrazu, slišal sem, kako ji je utripalo srce! Vedno nižje se je sklanjala in nazadnje so se njene uslnice narahlo dotaknile na čelo. »Revež!« sem jo slišal šepetati. »Ubogi revež, tako slab, da umira! Usoda ti je bila prekruta! Predober si bil, da bi bil v igro in zabavo take ženske kot sem jaz — igrača, ki jo moram premikati v svoji politični igri! O, Harmakis! Ti bi bil moral voditi in vladati igro! Ti kovarski duhovni bi te bili lahko to naučili; niso pa ti mogli dati poznanja človeštva, niti te zavarovati zoper postavo narave. In ljubil si me z vsem svojim srcem — oj, dobro se zavedam! Kakor mož si ljubil oči, ki so te kakor luči razbojniške ladje zvabile v pogubo in si kakor otrok visel na ustnicah, ki so ti z lažmi premamile srce in ti rekle suženj! No, igra je bila poštena, zakaj ti si me hotel umoriti; in vendar mi je žal. Tako umiraš? In tako je moje slovo od tebe? Mogoče se nikdar več ne srečava na svetu, in to je morebiti prav, kajti ako bi živel, kdo ve, kako bi ravnala s teboj, kedar preteče ura moje nežnosti? Umiraš, tako pravijo — ti učeni bedaki i dolgimi obrazi, ki bodo drago plačali za to, ako te pustijo umreti. Kje pa se bova zopet videla, ko izdam poslednjo karto? Enaka si bova tam v kraljestvu, kjer vlada Oziris. Čez nekoliko časa, čez nekaj let — mogoče že jutri — se bova zopet videla. In kako me boš pozdravil, potem, ko me boš dodobra poznal, kakšna sem? Ne, moraš me oboževati in častiti tukaj in tam! Zakaj krivice se ne morejo dotakniti neumrljivosti take ljubezni kot je tvoja. Samo zaničevanej more kakor kislina razjesti in uničiti ljubezen plemenitih src in razkriti resnico v svoji usmiljenja vredni goloti. Še vedno se moraš oprijemati mene, Harmakis; zakaj najsi bodo moji kakršnikoli, sem vendar velika in vzvišena nad tvoje zaničevanje. O, da bi te bila mogla ljubiti kakor ti ljubiš mene! Malo je manjkalo, da bi te ne bila, ko si pobil tiste vojake; in vendar — ne docela tako. »Kakšno obzidano mesto je moje srce! Nikdo ga ne more zavzeti; niti, kadar odprem vrata na stežaj, ne more noben človek osvojiti varujočega stolpa! 0 da bi mogla otresti to samotnost in se izgubiti v dušo drugega človeka! O da bi mogla za leto dni, za en mesec, za eno uro popolnoma pozabiti na politiko, ljudstva, velikolepje moje palače, in biti samo ljubeča ženska! Harmakis, srečno! Pojdi in se pridruži velikemu Juliju, ki ga je tvoja umetnost pred menoj priklicala iz smrti in mu nesi pozdrave egipčanske kraljice! Ej, vodila sem za nos tebe, vodila sem za nos Ćezarja — morebiti me dohiti usoda, preden bo vse končano, in vodili bodo tudi mene za nos. Harmakis, srečno!« 111=111= S 05 o » b a •o 2 f O 3 f F I S o iS Б-9 Sgi —I ' ~ _ u f C 2 oj ji < (O »S 8. s ST N 4* ■v e » > 1 S 3' n ~ k g u> 3 . K » I p " M s 5 s S и 5 » «> er O O 9 ° P 3 S. , S % 8 Г N 2 erj s s 0 i b e * S ° g? * n« Cfq 1 ST oq m i (u .T* -t P Л 3. a - 3 • и 5 2: CC o t*, f* (O 8 SC < » » ra o t» i n - ar 1« P (» a m 2 to (Л a. < rt a 2 e ce 03 r o m m •b. o C w C' a p S-< ® ss g co -a; to n r- " p ® to r N K. <1 n g n p n " k- " 111=111= 1ш Jugoslovansko tiskarno t Liubljaoit Karel Ceč, izdajatelj: dt. Fr. Kulovec, .Uredniki Frane Tersetflavt Marija (Konec.) Ali nisva imela prav danes popoldne dovolj prilike videti, kako jc množica moških, ki se strastno in polno zahtev zaletavajo drug v drugega, tako neznosna, moreča in brezdelna? Resnično, moža je treba disciplinirati z »večno ženskim« in ga osvoboditi iz okorelosti, sicer ga privede njegovo življenje sile do nerodovit-nosti in uničenja samega sebe. Ali ste žc kdaj slišali bcncdiktince, kako zapojejo »Salve rc-gino«? Vedno me je genilo to petje in v spomi-rih na nesmiselno ruvanje trmoglavih in razdraženih moških sem si mislil: Povsod, koder moški zidajo, organizirajo ali kakorkoli skupno delujejo, povsod spada pravzaprav »Salve re-gina« — povzdigovanje moške duše k vsemu, kar je vzvišeno nad moškostjo, k visokosti popolne ženske duše, ki jo je posvetil sveti Duh. Tu bi bila moška energija venomer v službi višje moči, bi se vedno spominjala, da tudi najvišja tvorba volje in duha nima prave vrednosti, čc ni čistosti v načrtih, ljubezni v delu in ponižnosti v uspehu! Podoba svete Dtvice pa ne dviga samo duše moža, marveč tudi dušo ženske, žena, ki jc nosila Kristusa in jo jc usposobil sveli Duh, da je večno Življenje sveta sprejela v človeško življenje, je po pravici ideal krščanske ženske duše. Kaj jc bolj preprosto? Ali more vsebovati kaka druga oseba Iz leposlovja ali zgodovine — pa čc je že tako polna visokosti in očarljivosti — lc oddaleč ono moč za vodstvo duš, ki izhaja iz svete Device, iz »dekle Gospodove«! iz nje, v kateri se je ponižna volja za službovanje povišala do pppolne vdanosti v voljo božjo in je tako dvignila »deklo« do »kraljice nebes«? Učitelj se je bil zamislil. Nato je dejal: »V najglobljem pomenu je gotovo vse to prav. Popolnoma razumem, da dosti jasneje pojmujemo bistvo, pomen in razrešitev tako zvanega seksuelnega vprašanja, čc ga načnemo pri sveti Devici, kakor pa če vprašamo fiziologijo za svet. Tudi to se mi je nenadoma posvetilo, da je na vsak način naši slepi, v prah potisnjeni in s prahom skaljeni duši treba duhovne pomoči one, ki je bila izvoljena, da je dala svetu Gospoda vsega življenja, ker je bilo njeno človeško življenje popolnoma podvrženo Gospodu. Vendar so dogme, ki vsebujejo to skrivnost, pretrde za nas moderne, preveč okorele so, zdijo se nam tudi preveč matericlno podane, da bi jih mogli primerjati z vzvišenostjo onega duhovnega sveta, katerega naj bi ohranjale in pojasnjevale. « »Moj dragi učitelj,« jc odgovoril urednik, »čeprav bi trdno verovali v ono dobo, ki sc bo v njej v novi luči zasvetil najgloblji duhovni pomen krščanskih dogem, vendar ne smemo nikoli pozabiti, da nima ta pomen samo opravka z delovanjem duha, ki plava nad vodami, temveč vse bolj z najhujšim pronicanjem duha v materijo, s poduhovljenjcni človeškega življenja in obenem z neskončnim uporom, s katerim sc v meso in kri, v kamen in prah vložena duša zopcrstavlja oznanjenju duha! Tisto, | kar se vam dozdeva pri dogmi preveč sirovo-materielno, tisto je v resničnosti le neobhodno potrebno konkretno ponazorovanje moči, ki jo ima duh nad materijo. Za človeško naravo pa je vera v vpliv božjega duha na globine človeškega življenja ogromnega pomena. Ta vera tudi tako rekoč odloča o razmerju duha n. narave v nas samih, o vsem našem življenju volje. Veliko tega, da so ljudje dandanašji taki slabiči, da sta šla narava in duh vsaksebi in je to tako bolehavo in povzroča bolezen, je posledica tega, ker so razpadle najgloblje krščanske verske predstave. Začetna Cerkev je vedela, zakaj se jc tako neizprosno borila zoper gnostikc, ki se niso zavedali, da so bolj brah-mani ko kristjani, in da je treba za resnično vladanje duha najprej velikega zgleda včlovc-čenja najčistejšega Duha. Kar se tiče tc čudovite skrivnosti, da je »Beseda meso postala«, mi ni prav nič težko verovati vanjo. Težje bi mi bilo verovati nasprotno, da bi prišel Jezus Kristus brez nadnaravnega vpliva na svet. Čc človek veruje v Boga in v moč, ki je prišla od Boga v življenje, tedaj nc vem, kako bi sc mogel nauk o Bogu in njegovem delovanju vzdržati na zemlji, nc da bi obstojal tudi čudež o Brezmadežni. Po nauku o svetem Duhu v d(.gmi o Trojici se oni čudež jasno razlikuje od poganske mitologije in njenega nauka o božjem sinu. Vera v ta čudež, ki jc nastal »po posredovanju svetega Duha«, tudi ni nikaka pretvorba duhovne resnice v materijo, marveč je baš nasprotno — jc poduhovljcna materija! Dandanašnji smo pa bolj kot kdaj prej potrebni moči take vere v delovanje svetega Duha, žc zato, da se iznebimo črne materialistične vero in da premagamo tistega duha tega časa, kj jo postavil fiziologijo na mesto teologije, tako fiziologijo, ki računa prav po šolarsko z rea!i-teto najpreprostejših življenjskih procesov in učinkov sile. Verujte mi, veda o elektriki sc bo umeknila teologiji in nauk o elektriki poj'Ie veri v čudeže s poti. Ali ni žc vsak vpliv duha na materijo tak čudež, da visoko nadkriljuje sleherne materialistične razlage? Saj se bavija ktščanske dogme prav s tem zagonetnim razmerjem duha in materije, opisujejo tvorbe pračudeža, ki pojasnjuje in osvetljuje to čudovito razmerje in jc njegovemu razvoju z? zgled in postavo.« »Vse, kar mi tu razlagate,« jc odvrnil učitelj, »me spominja dnevnega reda današnjega shoda. Dolgo so govorili o »obvladanju kapitalizma«. Nihče pa se ni otresel okorele teže zgolj gospodarstvenega mišljenja, čeprav je imel vedno > obvladanjem pred očmi. Nihče ni spoznal, da sc bodo spet in spet izcimili iz mogočnih gospodarskih pranagono človeka zgolj izkoriščanje, podkupljevanjc in protekcijc tako dolgo, dokler ne bodo v boju zoper materijo najvzvišenejši zgledi in ideali okrepili in posvetili duševne čistosti. Zdaj razumem, koliko ima Brezmadežna opravka tudi z omadeževa-njem duše z denarjem, in kolikega pomena je za vsa življenjska pota. Prava čistost jc čednost vseh čednosti!« »Prav imate,« je dejal urednik, da sle rekli besedo v okoreli teži zgoli tfospodarstve- Sestre u domačiji Iffikloue Zale H. lfrbnlkoua zavoda šolskih sester v Velikovcu in Št. Ja» kobu v Rožu, kjer posečajo slovenska dekleta polletne tečaje, da dobijo najpotrebnejšo goi spodinjsko izobrazbo. mačimi »umetnicami«, iu ti razkaže vse hišno bogastvo, platno, volno, sukno ter stare slike, skrinje, nože, vezenine, narodne noše in — cvetice. Križe ob cestah in na krajih nesreč, končnice na panjih so povečini slikale ženske. Hiša pa, ki ima skoraj vsaka še večji ali manjši mostovž, kakor da je zrastla sredi rož! Vsepovsodi je samo cvetje na oknih in na mostovžih. Največ gojijo nageljnov, pokončnih in visečih, slovenski in nemški rožmarin, roženkravt in muškat. Na vrtu pa jim cveti nežna megla. Ves ta kras povijejo v pušeljce in jih popenijo z zlatom, da so tem vernejši izraz goreče in zveste ljubezni. Kakor veri in narodu, so ostale Korošice zveste starini šegam in navadam Ob prevažanju bale, ob poroki, pri narodnih plesih pod lipo, ob praznikih in raznih opravkih se vidi toliko starih in mikavnih obredov, da bi bila velika škoda, če bi jih opustili. Pred Telovim postavijo pred vsako hišo mlaj, o binkoštih zatakne gospodinja v v St. Jakobu v Rožu. sleherno okno lipove vejice, o kresu praprot in kresnice. Poznani ljudi, ki Korošic ue marajo; s predsodki jih sprejemajo, neupravičenimi in žaljivimi. Vrednost ali nevrednost Korošic merijo po številu nezakonskih otrok. Naj pri-bijem statistično doguano dejstvo, da nima južna, torej slovenska Koroška prav nič več nezakonskih otrok kakor Kranjska. Kar je na Koroškem površnih in lahkomiselnih žensk, po večini niso več naše; obvisele so v mrežah, razpostavljenih po sovragu, in ta jih opeva kot Nemke, če se odlikujejo po briht-nosti in znanju, in jih psuje kot Slovenke, če so zašle na stran poti. Izobražen k manjka Škoda, da nimajo koroški Slovenci več izobraženih žensk. Par učiteljic je samo in par uradnic, ki jih porivajo oblasti od kraja v kraj, in sicer vedno tja, kjer nimajo nobene narodnostne zaslombe. Tako sta ostala centra slovenskn ženske inteligence še vedno Avbu iz Koza. Pred vojno so bile organizirane Korošice večinoma v Izobraževalnih društvih. V ple« biscitni dobi je Zveza ženskih društev na Koroškem štela 56 ženskih organizacij; takral so imele Korošice tudi svoj list — > Koroško Zoro«. Zdaj prevladujejo zopet Izobraževalna društva, kjer imajo ženske ponekod dekliške odseke. Ta društva vprizarjajo na veliko veselje gledalcev, zlasti kmetiškega prebivalstva, igre in deklamacije, včasih naravnost z umetniškim zanosom. Kdor ni že kot otrok moral stati na braniku za svoje ideale in ni okusil slrahu in dvoma in divjega poguma, ki jih rodijo krivica, zasmeh in prepir, komur ljubezen do domače grude in jezika ni vzklila vprav radi teh žalenj in se razvila tembolj, čim globo-keje je bil narod ranjen, kogar ti neprestani duševni pretresi niso dvignili nad malenkost-nost vsakdanjega življenja, temu bo ostala duša koroške Slovenke še naprej zagonetka. Slovenska kinetskn hiša. Koroška, po kateri je Miklova Zala tako J eelo hrepenela, da se je vsa mameča raz-košnost turškega doma razblinila v nič ob spominu na njo, in da je Zala — simbol trpeče in ljubeče Slovenke .iz Korotana — pretrpela vso grozo zasledovanega ubežnika, da bi zopet stopila na njena sveta tla, je prav res biser, ki ga ne smemo in ne moremo pozabiti. Kamorkoli kreneš, povsod ti razgrinja svoje naravne lepote, da slednjič ne veš, za katero izmed očarujočih slik bi se odločil, da bi se odpočilo srce: Tu razklani in strmi obronki Karavank z ozkimi, globokimi soteskami in skritimi potoki, tam valoviti hribi in bele cerkvice na njih, pod njimi pa sanjava alpska jezera, kinč pradomovine naše. Zdaj so čista in modra kakor nebo in mirno šepetajoča, zdaj siva in razburkana, da butajo valovi ob skalovje in grmijo v brezupnem srdu preko planjav. — Koroška ni nikjer enolična in dolgočasna. In tu je bila doma Miklova Zala, in tu domujejo Slovenke, ki naj jim bodo posvečene te vrstice. Kdor ni od tam in ue pozna koroškega solnca in koroškega gorja, smeha na ustnih in solz v očeh, kdor ni pretrpel, kar so pretrpele koroške Slovenke, ta bo žene iz Korotana koinaj razumel. odprta. Bolj kot Nemcem. Da, bolj kot Nemcem so postregli renegatom, da bi iztrebili slovenstvo. Vse to pa ni zapeljalo Slovenk, da bi izdale svoj narod. Od nekdaj so bile nositeljice narodne ideje, in ko so v plebiscitni dobi nastopale kot agitatorke, govornice in probuditeljice, so sledile samo svojemu globokemu notranjemu prepričanju o pravičnosti slovenskih zahtev. Med njimi so bile žene, ki so po svoji vzgoji dosti bolje obvladale nemščino nego slovenščino, a so z nemško prošnjo in prigovarjanjem pripravile družino, da je volila — slovenski! Kaj takega more storiti samo značaj, utrjen po trpljenju in bolesti, velikopotezna žena z lastno razsodnostjo, spretna rešiteljica in poznavalka na ravnili življenskih pravic. In to je Korošica. Že kmetica se odlikuje po izreden,*, rumm in cesto umstveno daleč nadkriljuje moža. Preveč oddaljena od šole, se je naučila brati donm in mnogokatera celo pisati. Naročene so na slovenske liste in knjige, ki jih preberejo in pretehtajo od kraja do konca. Ljubeče matere, dobre gospodinje Korošiice so ljubeče in čuječe matere. Slovenki prav nikjer ni tako težka vzgoja Narodno-zavedna, pogumna in nadarjena V enomernem boju z Nemci je postala Korošica že zgodaj precej samostojna; brez ozira na priznanje ali grajo si je ustvarila svoje lastno narodnostno naziranje. Njena pot je bila samotna in je morala premagati sto zaprek. Dostikrat se je vprašala, čemu vse to; za samo priznanje, da čuti z Nemci, je bil vsakdo češčen, sprejet v družbo, užival je prednosti in sleherna vrata so mu bila Igralci .-■Miklovc Zale« mladine kakor v jezikovno mešanih krajih, kjer se nasprotnik naravnost trudi, da bi zapeljal in upropastil slovenski naraščaj. V teh nežnih letih zorijo potem značaji in se ločijo od omahljivcev. Ni je večje bolesti za koroško mater, kakor če se otrok izneveri narodu; ta rana skeli tembolj, ker so koroški Slovenci prepričani, da je renegat zmožen tudi vsakega drugega zločina. V splošnem so Korošice tudi prav dobre gospodinje. Govorim predvsem o kmeticah. Prve so zjutraj pokoncu in brez oddiha delajo cel dan v hiši in na polju. Platno in škrob izdelujejo še marsikje same. Z bistrimi do-vtipi, smehom in petjem oslajajo delo in med trud in napor znajo vriniti ure razkošnega razvedrila. Ob takih prilikah se pokaže njihova ljubezen in Zilska narodna noša. (Gospa Primožičeva roj. Kobentarjeva s hčerko.) nadarjenost za petje in glasbo Malo je Korošic, ki bi ne znale peti, malo koroških kmetij, kjer ne bi imeli godbe kar donm. Na zabavi pa se pobaha kmetica z do- Razsodišče, posredovanje, pa tudi sanktiia! jugoslovanski delegat dr. Markovi? proti vsaki sentimentalnosti — "e ni sredstev do miru, naj se ustvarijo z obligatno sankcijo — Italija misli še v Ženevi le na Jugoslavijo v Ženeva, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji varnostnega komiteja sc je v glavnem razpravljalo o švedskem načrtu o splošnem posredovalnem predlogu, ki ga je formalno predlagal belgijski delegat Rolin. Kana-dijec Reddeli je navajal, da je med Združenimi državami in Kanado že od 1. 1917. v 23 slučajih uspešno delovala posredovalna komisija. Dalje je obširno govoril švedski pravosodni minister Unden, ki je označil kot glavno nalogo varnostnega komiteja, da se določijo od-nošaji med Društvom narodov in posredovalno komisijo. Nato pa ie dobil besedo jugoslovanski delegat Markovič. Izvajal je, da njegova vlada smatra razsodišče in posredovanje še za nezadostno, če ue bo sankcij proti kršitvam. Iz pakta Društva narodov izhaja jasno, da se ima Društvo narodov pestaviti proti vsaki vojni in vsakemu konfliktu sploh in že iz tega sledi dolžnost, da se sklene splošna, vse države Druš'va narodov obsegajoča varnostna pogodba. Napram italijanskemu delegatu De Mariniju, ki je včeraj poudarjal potrebo pogodb med sosednimi državami, je izjavil Markovič, da je De Marini pri tem pač mislil na Jugoslavijo in da on mirno prizcava, da je tudi on pri svojem predlogu mislil na Italijo. Posebno ostro se je Markovič izrazil proti nemškemu mnenju, da Svet Društva narodov ne sme višiti nobenega pritiska za sklepanje lo-karnskih pogodb, za tako zvanc regijonalne pogodbe. Sicer vpošteva nemški argument, da morajo take pogodbe sloneti na presti volji pogodbenih držav, vendar lepemu zgledu Lo-carna drugod v Evropi dosedaj še niso sledili. Markovič je poudarjal, da bi preko predloga poročevalca Politisa bilo potrebno tudi priznanje statusa quo za res regijonaluc varnostne pogodbe. Končno je predlagal, da naj sc da Svetu Društva narodov formalna pravica ini-cijative za sklepanje red-mev, ki je vseskozi ugoden. Predlog bodo dobile v pogled vse zainteresirane korpotacije, da se o njem izrazijo Socialni demokrati zastopajo stališče, da je treba stanovanjski zakon kar najbolj reformirati. Ta predlog zavra-čajo in zdi se, da ga hočejo uporabiti v ngi-tacijske svrhe. kot je »Slovenec« že poročal. Svojim pristašem zamolčujejo, da novi načrt ne vsebuje nobenih novih obremenitev najemnikov Poslanec Eldersch jo na zbornični seji trdil, da je ogrožena prepoved odpovedi. Pri lem se je skliceval na svoje volivce, katerim je obljubil ščititi stanovanjski zakon. V svojem govoru je govoril o možnosti novih volitev, češ da predno se bi izsilila reforma stanovanjskega zakona, je treba za to vprašati volivce. krantz hore študirati Berlin. 22. febr. (Tel. »Slov.«) Pavel Krantz se nahaja v bolnišnici Schonberg, kjer bo ostal .se par dni pod zdravniškim nadzorstvom. Meščanstvo in Krantzovi sošolci so okrasili stanovanje družine Krantz s cvetlicami. Krantz je tudi v bolnici prejel mnogo daril, med drugim ponudbo neke gledališke in neke filmske družbe, da bi pri njih nastopal. Krantz je vse to odklonil, češ, da se hoče posvetiti študiju iu napraviti maturo, določiti v pogodbi ali zapisniku, ki bi bil na razpolago vsem državam članicam ali nečla-nicam Društva nar idov v podpis in ki bi za razne kontinente mogel posebej stopiti v veljavo. Dr. Beneš o svojem delu Ženeva, 22. februarja. (Tel. 'Slov.«) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je v razgovoru s časnikarji razvijal svoje misli o varnosti takole: »Upam, da bomo z varnostno konferenco ustvarili za vse slučaje koristno sredstvo. Trenutnega dela ne maram precenjevati, imam pa popolno zaupanje v zadovoljiv izhod. Varnost se da vsaj za gotove dežele Evrope ustvariti in ta akcija, kateri na čelu je Francija, bo imela vpliv tudi na srednjo Evropo in Balkan. Vzorci pogodb, ki jih bomo tu vsaj teoretično sklenili, bodo imeli velik moralen vpliv do tega, da se bodo končno vse države resno ukvarjale / varnostnimi garancijami. Sedaj smo v prvi bazi našega dela. V četrtek bomo popravili besedilo, o katerem bomo debatirali v prihodnjih štirinajstih dneh. Naše poročilo bo prišlo pred razorožitveni komite in če ga bo ta odobril, se bo pečal z njim Svet Društva narodov v mesecu juliju. Vsekakor pa bo tretja komisija plenarnega zasedanja v mesecu septembru imela pred seboj že dovršeno delo. Upam, da bodo skušnje, ki smo jih imeli dosedaj, privedle do tega, da bodo vlade spopolnile metode investigacije tako, da bo kaj koristnega v njih. Mi se imamo predvsem pečati s sredstvi, ki so potrebna, če grozi kak spor ali je konflikt že tu, da se na lojalen način ohrani status quo in se sprečijo tajna oboroževanja pred izrekom razsodišč. ftadiari so lo polomili v Pariš, 22. febr. (Tel. :>Slov.«) Uničenje in drržba petih vagonov italijanskega orožja po Madjarski je v francoskih listih izzvalo najostrejše proteste. »Petit Parisien< in :>Ma-tin« izjavljata, da nasprotuje vsem juridičnim navadam, če se nalašč uniči dejanski stan pred razsodbo. Ta poskus zabrisanja predstavlja priznanje krivde in kaže tudi. da se mora mehanizem investigacije po Društvu narodov vsekakor izpremeniti, da se poenostavi in da postane sposoben za udarec. Mala antanta bo razširila obtožbo v Ženeva, 22. febr. (Tel. »Slov.«) V krogih Društva narodov so nevoljni radi postopanja madjarske vlade pri uničenju monoštr-skega orožja, dasi je s tem Društvo narodov praktično rešeno skrbi za investigacijo na licu mesta. Zastopniki držav male antante, ki so zbrani na zasedanju varnostnega komiteja, so vsled postopanja Madjarske ogorčeni ter go v brzojavkah prosili svoje vlade, da smejo predlog za investigacijo proti Madjarski, ki .e bil stavljen pri Društvu narodov, utemeljiti in razširili in ves proces madjarskih kršitev trianonske mirovne pogodbe spraviti na razpravo pri prihodnjem zasedanju Sveta Društva narodov. Polfska-litovska oogalanja v Kovno, 22. febr. (Tel. >SIov ) Po uradnem poročilu sc bo v kratkem izročila litovska nota Poljski kot odgovor glede obnove pogajanj. VColdemaras bo vztrajal na tem, da se pogajanja vrše z udeležbo Društva narodov. Najprej -e bo razpravljalo o litovski odškodninski zahtevi radi priključitve Vilne k Poljski. Tangcrski spor poravnan. Pariz, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Pogajanja rr^d Francijo in Španijo glede tangerskega statuta so privedla do načelnega soglasja, lako da jc končna rešitev samo vprašanje formalnega podpisa. Volitve na Japonskem — narodna slavnost. Tokio, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Prve volitve na podlagi splošne volivne pravice so potekle v vsej državi mirno, četudi je razsajal vihar in neurje, ki sta grozila zavrniti mnogo ljudi, da no bi mogli glasovati. Volišča so bila zelo slikovita, ker so prihajali volivci v narodnih in evropskih nošah. Vo-livni rezultati bodo znani šele jutri. Albanci umirajo od lakote Ženeva, 22. febr. (Tel. Slov. j Albanska vlada jc poslala glavnemu tajniku Društva narodov spomenico, v kateri prosi Društvo narodov za nujno pomožno akcijo severno albanskemu prebivalstvu, ki umira od lakote. Vlada prosi, da se Svet Društva narodov s tem vprašanicm takoj bavi. Skupna francosko-angleška banka v London, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Danes so se začeli v angleški narodni banki razgovori, ki bodo trajali dva do tri dni med guvernerjem angleške narodne banke s predsednikom francoske narodne banke Moreaujem in njegovim namestnikom Ristom. Razpravljali bodo o ustanovitvi angleško-francoske emisijske banke, ki se bo smatrala kot skupna ustanovitev francoske narodne banke in angleške Mitlande-Banc. Dalje so se zastopniki bank bavili z zlatimi zalogami, ki jih ima francoska narodna banka v Londonu in ki delajo angleški narodni banki resne skrbi. Angleško - francoski kapital za Romunijo v Frankturt, 22. februarja. (Tel. »Slov.«) ^Frankfurter Zeitung« poroča, da gre pri pogajanjih, ki se vrše v Londonu med guvernerjem francoske in guvernerjem angleške narodne banke, za vprašanje stabilizacije romunske valute, ker skuša angleški kapital, slično kakor v drugih balkanskih državah, spraviti pod svoj vpliv tudi sanacijo romunske valute. Francoska narodna banka pa hoče izvesti sanacijo v Romuniji s podporo ameriškega kapitala (Blair & Co), kakor se je to izvršilo že na Poljskem. Rratianu gre v Pariz? v Bukarešt, 22. febr. (Tel. »Slov.«) V političnih krogih se vzdržuje vest, da bo ministrski predsednik Vintila Bra-tianu te dni šel v Pariz, kjer bo razpravljal o ureditvi spornih gospodarskih vprašanj med obema državama. V prvi vrsti gre za romunske predvojne dolgove. Amerikanci prodirajo na Polisko Berlin, 22. februarja. (Tel. »Slov.«) Po poročilih tukajšnjih listov je sklenila ameri-kanska tvrdka Hariman s 400 ameriškimi delavci pogodbo, s katero se slednji obvezujejo delati eno ali dve leti v gornješlezijskih tovarnah. Delavci bodo zaslužili dnevno 50 zlotov (300 Din), obenem pa se jim bodo povrnili vozni stroški sem in tja. Ker je v Gornji Šleziji okrog 50.000 brezposelnih delavcev, so slenile delavske strokovne organizacije organizirati protestno gibanje proti Ame-rikancem. Gospodarski pokret v Avstriji Dunai, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Institut za raziskavo avstrijske konjunkture pravi v svojem poročilu, da Avstrija leto za letom gospodarsko napreduje in se konsolidira. Zadnji mesec je padla brezposelnost in se oživel zlasti notranji trg. — Iz avstrijskih finančnih krogov poročajo, da so pogajanj? za novo avstrijsko zvezno posojilo naletela na težkoče, vsi' J katerih se bo morala realizacija posojila za nekaj mesecev odložiti. — Med Avstrijo in Češkoslovaško so se izmenjale rati-fikacijske listine o pogodbi, tičoče se zrako-plovstva med obema državama. Z isto pogodbo so se uredile tudi zračne proge. 11,500.000 dolarjev premoženja v Ameriki. v Dunaj, 22. febr. (Tel. »Slov.«) S sprejemom ameriškega zakona o oprostitvi tujega premoženja bo postalo prosto tudi premoženje Avstrijcev, če da avstrijska vlada jamstvo za kronske dolgove avstrijskih držav-manjši, kakor avstrijsko premoženje v Ameriki, katerega saldo se ceni na 11,500.000 dolarjev. Med Prago in Varšavi napetost pojenjuje. Varšava, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaška vlada pošlje te dni v Varšavo posebno komisijo, ki se bo pogajala s Poljaki o carini. Gre zu to, da sc nameravano povišanje uvoznih carin zniža in tako pride do zopet-nega rednega prometa med obema državama Poljska vlada je sporočila v Prago, da je načelno pripravljena pogajati se o olajšavi carinskega prometa. Kriza v kovinski industriji st bliža koncu. Berlin, 22. febr. (Tel. »Slov.«) Minister za socialno politiko dr. Brauns je izrek razsodišča, da sc zviša mezda na uro približno za pet pfenigov, označil za obvezen. S tem je za enkrat kriza v nemški kovinski industriji dobila milejše lice. Elektrifikacija železnic v Nemčiji. Berlin 22. febr. (Tel. Slov.«) Dva dni že vozijo v Nemčiji prvi električni brzovlaki, in sicer na progi Halle—Leipzig. Vozijo s hitrostjo 100 km na uro, s čemer so prekoračili hitrost D-vlakov. Cene za osebni promet so ostale iste. Tudi v ČSR bo rudarski spor poravnan v Praga, 22. febr. (Tel. »Slov.) Pogajanja za sporazum med češkimi rudarji in rudarskimi podjetniki so sc vršila danes ves popoldne in ves večer in trajajo ludi šc sedaj, ko se oddaja ta vest, nc da oi bilo kaj znanega o dosedanjih uspehih Smatra sc. da bo še nocoj orišlo do ugodne rešiUu, Fašistovski volivni red V ponedeljek je fašistovski ministrski svel sprejel načrt novega volivnega reda za italijanski parlament, ki ga je izdelal v soglasju z ministrom notranjih zadev Mussolinijem justični minister Rocco. Načrt volivnega zakona odgovarja popolnoma principu fašistovskega režima, ki se jo zadnja leta trudil, da Italiji da popolnoma drugačno, fašistovski ideologiji odgovarjajoče lice. Fašistovski režim je še preje izdelal nedemokratični voliv-ni red, ki je prisodil relativno najmočnejši skupini ogromno večino v italijanski poslanski zbornici, a je vendarle manjšinskim strankam bilo zagotovljeno zastopstvo. Po novem volivnem redu bi v parlament prišli samo ljudje strogo strankar-sko-fašistično opredeljeni. Načrt volivnega reda, ki pride v razpravo gotovo še marca meseca v poslanski zbornici, ima 11 členov in eno tabelo. Z ustavo dela in celim kupom kr. odločb je fašistovski režim vsaj v načelu ustanovil korpora-tivno državo, organizirajoč državljane v strokovne skupine, seveda popolnoma fašistovsko usmerjene. Tudi mora poslanska zbornica — senat je vsaj zaenkrat fašizem pustil pri miru — naj bi bil izraz korporativue države. Mesto sedanjih 560 poslancev, poslanska zbornica bi štela 400 članov. Pravico kandidiranja imajo le Zveze posameznih sindikatov. Te zveze posameznih strok, ki jih je sedaj 13 predlagajo dvakratno število kandidatov, kolikor šteje zbornica članov, po ključu, ki ee nah.aja v volivnem redu priloženi tabeli. Od 1CKI kandidatov bi torej predlagale Zveze poljedelcev 24 (12 Zveza poljedelskih delodajalcev in 12 Zveza delojemalcev; vobče temelji fašistovski volivni red na pariteti delodajalcev in delojemalcev), Zveze industrijskih delodajalcev in delavcev ter nameščencev 20, trgovski sindikat 12, pomorski in zračni promet 10. suhozemni promet in notranja plovba 8, banke in nameščenci 6, svobodni poklici 20. Iluzijo o morda pravični ler demokratični kandidaturi nam hitro stre nadaljnji postopek. Volivni red ne-le določa, da kandidate razen strokovnih zvez lahko predlagajo tudi druge legalne priznane. kulturne, vzgojne in socialne ustanove, ampak daje Velikemu Fašistovskemu Svetu naravnost konstitucionalno pravico. VFS namreč od strokovnih zvez predlaganih 800 kandidatov lahko poljubno odkloni in nadomešča z drugimi osebami, ki jih smatra za primerne. Šele od VFS redigi-rana kandidatska lista pride pred volivce. Volivno pravico prizna zakon 21 letnim državljanom in tistim več kot 18 let starim državljanom, ki so omoženi ter imajo otroke, ki pa: a) plačujejo redni sindikalni davek, ali so funkcionarji strokovnih zvez, b) plačujejo vsaj 100 lir letnega direktnega davka državi in samoupravnim oblastem, ali pa imajo državne zadolžnice z letno rente najmanj 500 lir; c) spadajo v državno in samoupravno uslužbenstvo in d) so duhovni vseh v Italiji priznanih ver. Volivna pravica državljanov pa obstoja v tem, da od fašistovskega režima predlagano listo poljubno odklonijo ali sprejmejo z besedico »da- ali »net. če je od VFS predlagana in v nraduem listi objavljena lista kandidatov dobila nadpolovične večino vseh oddanih glasov, glavni volivni odbor, sestavljen od funkcionarjev višjega apelacijskega sodišča v Rimu. proglasi uradne kandidate za izvoljene. Če pa oficielno listo volivni korpus odkloni, pride v enomesečnem roku do druge volivne procedure. Zdaj namreč lahko vsaka organizacija, ki šteje nad 5000 članov-volivcev, predlaga svojo kandidatno listo, ki pa sme obsegati samo Iri četrtine vseh poslanskih mest. V novih volitvnh lista, ki dobi največje število glasov, dobi kiatko-malo tri četrtine mandatov. Liste, ki so ostale v manjšini, delijo četrtino mandatov na ta način, dn se skupaj seštejejo glasovi za nje oddane iu se podelijo s številom mandatov, ki pripade manjšinskim listam. Tako dobljen količnik izključuje stranke, ki so dobile manjše število glasov. Ni dvoma, da bodo danes v Italiji izvoljeni takoj kandidatje fašistovskega vodstva. Fašistovski režim bo dobro poskrbel, da večina državljanov njegove liste no odkloni. S lem jo od volivne pravice državljana postala farsa. Volivec si ne more več po svoji prosti volji izbirati mandatarja. Težko bodo zadeti z novo fašistovsko reformo Slovani v Italiji. Njih parlamentarnega zastopstva nc bo več in je težko verjetno, da bi tudi pri naknadni volitvi dosegli količnik. Sploh jo ves načrt volivnega reda samo v zasmeh demokraciji in parlamentarnemu načelu. SlovGFACi v I t ali f i Duhovniku jc prepovedan vstop v šolo. Gosp. Kjuder, župnik v Tomaju, je prejel od ravnatelji ukaz, da ne sme več poučevati veronauka. Vero-nauk bodo v njegovih treh šolali poučevali odšle italijanski učitelji. Za Istro prihaja torej pritisl< na Kras. Med drugimi je ludi g. Vodopivcu, župniku v Nabrežini, prepovedan vstop v šolo. Kako naj sc poitalijančujc? Ker so fašisti pr raznarodovanju slovenskih imen naleteli na odpor v trgovskih iu pridobitnih krogih, razlagajo faši sti zakon o popravljanju imen tako, da naj Ii krog ohranijo staro, pridajo pa novo ime. Tako bi se n. pr. imenoval Oehler obenem tudi Olivi. Namen je ta, da si stran! 1 zapomnijo staro firmo. Ko' poroča »Piccolov iz Rima, se Mussolini sam močne zanima za to raznarodovalno akcijo in izraža .svoje veliko zadovoljstvo. Dosedaj so fašisti vrgli vse skrb na mesta, sedaj gredo tudi na deželo. Pode-stati bodo pritisnili v prvi vrsti na obrtnike, ki bodo morali, ali spremeniti ime ali pa bodo izgubili konceisjo. Za njimi pridejo na vrsto upokojenci iu invalidi, občinski nameščenci, nato pa obča ni sploh. Klavern pust v Trstu. Živ dokaz, kako Trst propada, je bilo letošnje pustno razpoloženje. Razen razgrajanja osem- do petnajstletne mladine ii nekaj fašistov, ki so peli po mestu -Oioviiiezzo je bilo v Trstu vse doma, zaspano in klavrno. Nesreča pri eksploziji. V železnil) livarnah v Skednju je pri eksploziji med drugimi bil ranjen ludi nek Slovenec, jugoslovanski državljan. Ko siga pripeljali v mestno bolnico, ni bil sprejet, češ da je tujec. Šele na intervenciji) uradnika zavarovalnega zavoda, pri katerem jc bil nesrečnež zavarovan, so mu dovolili sprejem v bolnico. Kraševne železnice se odkuoiio r Belgrad, 22. febr. (Tel. :>SIov.< ) V železniškem ministrstvu se je sestavila posebna komisija, ki bi proučila vprašanje odkupa vicinalnih železnic, katerih akcije se nahajaj« v zasebnih rokah. Železniški minister želi. da se vprašanje odkupa teh železnic uredi na zadovoljiv način. v London, 22. febr. (Tel. Slov.«) Angleški letalec Winkler je Javi dospel s svojim letalom v Darvvin v severni Avstraliji. S svojim malim letalom je dosegel nov iekord za orotfo London—Avstralija. nikovih učencev iz dobe njegovega delovanja na praški umetniško-industrijski šoli, tako, da bo tudi v tem oziru razstava gotovo zanimiva za našo javnost. O Ljubljanski koncerti. Za mesec marec eo napovedani sledeči koncerti: Dne 1. marca se vrši v Filharmonični dvorani klavirski koncert pianistke Jadvige Poženelove s pretežno francoskim programom. Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske priredi s sodelovanjem pianista Antona Trosta orkestralni koncert v ponedeljek, dne 5. marca ▼ Unionski dvorani. 9. marca koncertira v Ljubljani z izbranim sporedom Zagrebški trio, ki nastopi tokrat prvikrat na samostojnem konccrtu v našem mestu. V ponedeljek, 12. pa koncertira zbor Narodnega železničarske-ga društva »Sloga pod vodstvom svojega zborovodja H. Svetla. Ljubljančanom dobro znana ga. Ivana Hrastova-Negro pa priredi samostojen pevski večer dne 16. marca v dvorani Filharmonične družbe. © Odpovedana stanovanja. Stranke, ki imajo stanovanja odpovedana in dosedaj še nimajo drugih stanovanj, naj se vse prijavijo y mestni posvetovalnici v uradnih urah in a, b, c redu, kakor je bilo v časopisju objavljeno. — Stanovanjski odsek namerava na podlagi prijav podvzeti morebiti zaželjeno posredovanje med hišnimi lastniki in najemniki, kakor tudi po možnosti skrbeti na drug način, da najemniki ne ostanejo brez stanovanj. 0 Smrtna kosa. Umrla je v Spodnji Šiški gdč. Leopoldina Nadižar. Pokopali jo bodo jutri ob 2. uri popoldne. — V bolnišnici je umrl g. Valentin Pezdir, skladiščni sluga drž žel. Pogreb bo danes ob 4. uri popoldne. 0 Železniški upokojcnci so vabljeni, da se v obilnem številu udeleže pogreba umrlega gospoda Franca K r ž a n a , sprevodnika v pokoju. Pogreb bo danes ob 4 popoldne z Martinove ceste št, 16. — Društvo železniških vpokojencev. O Gozd gori. Ljubljansko gasilno društvo je dobilo včeraj zvečer telefonično porodilo, da so se pri Vevčah vneli večji kompleksi gozda. Požara za enkrat še ni bilo mogoče udušiti. — Za Rožnikom v smeri proti Glincam, .ie včeraj zvečer gorel večji prede-lek v gozdu. Viški gasilci so gasili pozno v noč. Škoda je znatna. © Izredna seja občinskega sveta bo v petek, dne 24. februarja 1928 ob S. uri popoldne. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo predsedstva. 2. Odobritev zapisnika zadnje seje. 8. Volitev in konstituiranje odsekov občinskega sveta: a) personalno-pravnega, b) finančnega, U) stavbnega, č) šolskega, d) obrtnega, e) socialnc-političnega, g) disciplinarne komisije. L Poročilo stanovanjskega odseka in predlog za najetje posojila 6 milijonov dinarjev za nujno zgraditev malih stanovanj. 5. Samostalni predlog občinskega svetovalca A. Likoza' ja glede preskrbe Barjanov s pitno vodo. O Pustno veseljačenje. Predpust je minul. Za večino ljudi v Ljubljani se je letošnji predpust zdel, kot da ga sploh ne bi bilo in tudi oni, ki so se vdali veseljacenju. so to letos v znatni meri omejili. Plesnih veselic je liilo letos razmeroma mnogo, zlasti večjih, ekoro do malega pa so izginili razni manjši plesi po gostilnah in malih lokalih. Je to ugodna posledica oblastne takse na plesne prireditve, kajti ravno pri plesili v gostilnah ee je najbolj vršilo alkoholoziranje in gojila nurovost. Vobče je letošnji predpust potekel mirno in tudi na pustni torek sam ni bilo na cestah videti nikjer raznili neokusnih pri-Eorov. © Pretepi in poškodbe. V neki krčmi na Dolenjski cesti so pili možje in fantje iz okoliških vasi. Ko je špirit že vsem stopil v glavo, so se seveda stepli in dva pijana okoličana sla pričela tolči 22 letnega Ivana P. kar s topo stranjo sekire po glavi. Ko je prišel stražnik In našel P. nezavestnega na cesti, sta pričela huda možakarja trditi, da je P. padel s kolesa in se potolkel. Ves slučaj bo obravnavalo še sodišče. — Na Pepelnico zjutraj so imeli ljubljanski šoferji-avtotakei ter izvoščki mnogo dela. Da se oboji med seboj ne gledajo preveč prijazno, je znano, zlasti pa se je izvošček Jože na Pepelnico zjutraj razburil nad šoferjem Petrom, ker mu je ta pred nosom odvzel lep zaslužek in naložil neko skrokano družbico na svoj avto. Jože je najprej prav po »fijakarsko« ozmerjal šoferja, nato pa za-vozil s kočijo v njegov avto ter ga tako precej I>oškodoval. Jože bo imel radi tega precej sitnosti. 0 Ogenj na Osojah. Sinoči ob 10.10 je alarmiral prebivalce Ljubljane strel z Gradu, da v mestu gori. Splošno razburjenje se je nekoliko poleglo, ko se je izvedelo, da gre le za slučaj manjšega ognja in da je strah neutemeljen. Ze nekako ob 9 zvečer so bili gasilci obveščeni, da se je na strehi velikega poslopja na Osojah, lasti g. A. Jerančiča, vnel dSmnik. Gasilci požarne brambe so ogienj hitro omejili, trenotek kasneje, ko so že odhajali, pa so se saje ponovno vnele v velikem plamenu, tako da je bil grajski čuvar upravičeno тцепја, da gre za velik požar. Po strelu in po telefonu obveščeni gasilci so se podali takoj na lice mesta z dvema trenskima vozovoma, vendar ko so prišli tja, je plamen že sam od sebe pojenjal, tleče tramove pa so pogasili domači sami. Gasilcem ni bilo treba stopiti v akcijo. O Pogrešana. Gospa Sark je prijavila po-liciij, da je njen mož, ki je trgovski zastopnik tvrdke Peter Kozina, odpotoval dne 14. januarja po trgovskih opravkih v Južno Srbijo in da odtedaj ni prejela o njem ni kakega glasu. — Neznanokam je izginil tudi 60 letni pleskarski pomočnik Josip Brajer, stanujoč v Rebri št. 15. Brajer je težko živčno bolan. © Nesreča pri delu. V kurilnici na gorenjskem kolodvoru je padla v torek dopoldne 48 letnemu ključavničarju Pavlu Zorcu med delom na glavo težka deska. Zorcu so se pretresli možgani. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico. 0 Ni sc dolgo veselil svobode. Iz državnega vzgajališča je v torek dopoldne pobegnil 17 letni krojaški vajenec Vladimir M. iz Zgornje Šiške. Ko so njegov beg v vzgajališču opazili, so telefonirali stražnici v Šiški. Stražnik je dečka zasačil ravno v trenutku, ko je ta pritekel k svoji materi. Dečka so takoj nato zopet oddali državnemu vzgajališč.ti. © Kristofič-Bučar: Bluze, otroške oblekel Anton Bajec Ljubljana P©d TrattSS Vrtnari:a: Tržaška c. 34. TeJcfon 32 22 Mttrffoor П 7. III. 1928. Haydn »Stvarjenje«. □ Kuharski tečaj za »fino pecivo« na zavodu »Vesna« v Mariboru se začne 28. i. m. Informacije se dobe v pisarni ravnateljstva. П Kolo jahačev v Mariboru si zgradi lastno jahalnico v sredini mesta in bo tako moglo pričeti že s 1. marcem z rednim poukom v jahanju. To je bilo potrebno, ker vojaška uprava ni rešila prošnje za vporabo ja-halnicc v art. vojašnici, brez jalialnice pa je vsako delovanje Kola jahačev nemogoče Da se je moglo doseči lastno jahalnico, gre zasluga nekaterim članom, ki so pristopili kot ustanovniki s prispevkom po 1000 Din. Odbor prosi vse članstvo, da poravna članarino za celo leto naprej, nai pa bi tudi nabirali novih članov in dobrovoljnih prispevkov pri prijateljih konjskega športa. Jahalnica bo članom na razpolago vsak dan od 6. do 8. ure zjutraj, od 13. do 15. ure popoldne in od 18. dn 20. ure zvečer, ob nedeljah pa od 9. do 11. Cfublfansfco gledališče DRAMA. ' Začetek ob 8 zvečer. Četrtek, 23. februarja: HAMLET. Gostuje g. Ed-vnrd Koliout, član Narodnega divadla v Pragi. Red D. Petek, 34 .februarja: NEDELJSKI ODDIH. Iled C. OPERA. Začetek oh pol 8 »večer. Četrtek. 23. februarja: Zaprto. Petek, 24. februarja: Zaprto. Abonente reda D opozarjamo, da se igra za njihov abonma danes v četrtek zvečer Shakespe-arejeva tragedija »Hamlete s lvohoutom kot gostom v naslovni vlogi. G .Edvard Kohoiit, eden izmed glavnih dramskih igralcev češkega Narodnega divadla v Pragi, nastopi danes zvečer v ljubljanski drami kot gost v Shakespearjevi tragediji >Hamlet<. Vrline odličnega posta, prvaka praškega gledališča so splošno priznane in prepričani smo, dn nam ustvari ta večer svojega junaka tako, da bo ostal vsem v neizbrisnem spominu. Poudarjamo, dn se predstava vrši za abonente reda I). Uprava Narodnega gledališča prosi vse ono p. n. občinstvo, ki je pred sredo kupilo vstopnice v predprodaji v operni blagajni za četrtkovega »Hamleta«, da zamenja iste z drugimi v istem redu. Zamenjava je potrebno vsled lega, ker se je predstava Hamlete naknadno uvrstila za abonmn D. P. n. občinstvo naj to oprosti. Mariborsko gledališče četrtek. 23. februarja ob 20. uri- MANON Ah D. Kuponi. Gostovanje Burgthentra v Mariboru sc vrši v ponedeljek 27 februarja. Vprizori se Schonherrjeva igra »Žena — vrag«. Nastopijo sami odlični člani dunajskega fiurgthontra. Zato se priporoča rezerviranje sedežev čimprej, ker je to brez dvoma najboljši nemški ans°mbl, ki je kedaj nastopil v mariborskem gledališču. Prireditve in društvene vesti Ljubljana. »Ljubljana«-. Danes zvečer ob 8 skupna pevska vaja. Udeležba radi bližnjih nastopov strogo obvezna. — Pevovodja. Seja krščanske šole za stolno župnijo je nocoj ob 8 v tiskarni. St. Krištof ▼ Ljubljani. Danes ob pol osmih je v prosveti skioptično predavanje. Govori g. Plcničar o špiritizmn. Občni zbor »Zvezo blagajniških zdravnikov« sc vrši v nedeljo 26. febr. 1928 ob pol 11 dopoldne v veliki dvorani OUZD ambulatorija na Miklošičevi ccsti z običajnim dnevnim redom. Na obilno udeležbo člunov vabi odbor. »Šišenska proeTOta«. V nedeljo 28. t. m. se ponovi »Pevski večer« ter igrospev »Kovačev študent«. Pričetek ob pol 8 zvečer. Vstopnina običajna. Vstopnice v predprodaji v nedeljo ob 9., 11. in 17. uri v dvorpni. K tej prireditvi vstop izjemoma dovoljen tudi mladini, toda red naj bo in miri — Danes v četrtek ob pol 8 zvečer seja starešinstva, ob 8 pa vaja dramatičnega odseka za predstavi - Priljudni komisar« In •>!(,-.kršen gospod lak sluga', ki se bosta priredili 4. marca. Pri tej vaji se razdele tudi vloge zn novo Icdo igro »Številke gospo Rožnnrinke«. ure. Za uro jašenja se plača 10 Din, najmanj pa je treba plačati za 10 ur naprej. Prijave sprejema Kolo jahačev v Mariboru, art. vojašnica. □ Smrtna kosa. V mariborski bolnici je umrl znani inžener g. Henrik Moderer, ki je bi! precej časa zaposlen pri falskem podjetju. Umrl je v starosti 39 let in bo pokopan v petek ob štirih popoldne iz bolnice. — V porodnišnici v Petrovem selu je umrla 35letna žena posestnika Elizabeta Medved. Pogreb bo danes ob treh iz bolnice. □ Dovolitev prevoza za splave. V zimskem času je stanje Drave najnižje in radi tega vrši tudi falska elektrarna v zimi razna popravila in čiščenja jeza in turbin Pozimi jc falska spustilnica za splave navadno stalno zaprta in radi tega so vedni spori med lesnimi trgovci in falskim podjetjem. Elektrarna je seda; v toliko popustila, da bo prevoz splavov mogoč od 23. do 27. februarja in tudi prihodnji mesec enkrat v sredini. Aprila začne Drava naraščati in od tedaj se vrši promet s splavi redno. П Podpora mariborskemu gledališču. Mariborsko gledališče jc v tako hudi denarni krizi, da nima denarja za izplačilo gaž igralcem od prvega naprej. Iz največje denarne bede bo pomogla gledališču za enkrat oblast z nakazilom podpore. □ Nesreče. Wagner Jože, orglar, je pri delu po nesreči padel iz lestve. Priletel je z glavo na tla in dobil pri tem precej občutne poškodbe na glavi. Prvo pomoč mu je nudila rešilna postaja. — Na oglu Principove in Wil-sonove ulice pa je vsled onemoglosti padel v jarek železničar Ivan Mohorič. Prepeljan je bi! v bolnico . □ Policijska kronika. Mariborska policija je na pustni torek aretirala le dve osebi, medtem ko je bilo prijavljenih 20 slučajev kišitvc mestno policijskega reda. Odvetnik dr. Eduard Bučar naznanja, da ie otvoril svojo odve'ivško pisarno in io pridružil pisarni odvetnika A. RAVNIKARJA Maribor. Aleksandroma cesta 12, oritlftie. Celje & Kolektivna zadruga rokodelskih obrti ▼ Celju je imela v nedeljo 19. I. m. v Celju svoj redni letni občni zbor. Zadruga je v Celju ena najstarejših stanovskih zadrug, tako rekoč mati vsem drugim. Zato jc načelnik zadruge pravilno v uvodnem nagovoru pozival članstvo k delu v zadrugi, da bo ona resnično tudi vzor ostalim svojim hčerkam. Zal je bila udeležba z ozirom na važnost predmetov, ki so sc obravnavali, mnogo prepičla. Med drugim je bilo zlasti zanimivo poročilo načelnika, ki je ob veliki pozornosti navzočih poročal o delovanju Zbornicc za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, o zavarovanju pri OUZD, o novem davčnem zakonu in o zahtevah malih obrtnikov v vprašanju novega obrtnega zakona. Po soglasnem sklepu zborovalcev bo zadruga tekom tega leta sklicala širši sestanek svojih članov in malih obrtnikov sploh, i da bodo interesirani o teh važnih vprašanjih vsestransko informirani. — Pri volitvah je bil v načelstvo zadruge soglasno izvoljen dosedanji odbor (razen enega, ki je prestopil v drugo zadrugo) z. načelnikom g. Milošem Hoh-njccem na čelu. & Ali ste se že oglasili v župnijski pisarni? Čemu? V kratkem bo zaključeno zbiranje članov za Mohorjevo družbo za 1. 1928. Kdor knjig še ni naročil, naj to stori čimpreje. Če kdo, imamo baš Celjani ogromno vzroka, da se Mohorjeve družbe in njenih namenov oklenimo. Saj je družba ravno naše lepo mesto izbrala za svoj sedež in s tem prinesla Celju ogromno gospodarsko in kulturno vrednoto. Vpisovanje v Mohorjevo družbo sc vrši vsak delavnik dopoldne pri g. opatu v žuonij-sk; pisarni. Letna udnina znaša samo 20 Din, za kateri znesek prejme vsak ud pet lepih knjig. Mestno gledal;šče. Prve dni meseca se vprizori F. S. Finžgarjeva popularna narodna igra »Divji lovec« v novi insccnacij; in režiji ravn. V. Brntine. Sledeč točno začrtanemu programu, ki si ga je zastavilo naše gledališče že v začetku sezone, pride zdaj na vrsto narodna igra. Ravnatelj Bratina nam ie porok, da bo ta priliubljena izvirna igra v novi inscenacij zelo ugaiala. & Star č»M>r>isni napir ima na prodaj celjska podružnica »Slovenca«, Cankarjeva cesta 4. & Zlato zapestnico je našel neki gospod v soboto, 18. t. m. okoli polnoči na Aleksandrovi cesti. Kdor jo pogreša, naj se zglasi v celjski podružnici »Slovenca«, Cankarjeva ulica 4. so ga v ponedeljek poklicali v občinski urad in ji tam našel razen .svojih otrok še dolgo vrsto što vilnih svojih znancev in orijateljev. K slavnosti si je med drugimi polnoštevilno zbral domači občin ski odbor in domače učiteljstvo. Lili pa so navzoč« tudi številna druga zastopstvu, celo iz Celja je prišlo več znancev počastit moža dela. Med velikim navdušenjem je izročil . župan slavijencu krasno diplomo častnega občanstva. Po oficijelni slavnosti so je vršila animirana zabava, tekom katere se je nabralo 410 Din za siromašno deco Sentpoterske šole. Naj bi g. Vehovar še mnogo let užival ljubezen vseh. ki jim je bil toliko časa dober oče ln moder svetovalec! Rogača Slatina. Minulo nedeljo je priredila tukajšnje Pevsko in prosv. društvo ^Slog;i svoj pevski koncert, kateri jo nadvse pričakovanje dobro izpadel. Posamezne točke sporeda so se izvajale jako precizno. — (hikar se je g. Ulaga preselil v Belgrad, vodi pevski zbor g. Jos. Cenčič. šolski upravitelj in gerent okr zast pa v Rogatcu, ki je znan kot odličen zborovodja: vse dinamične gradacije zna z nevsiljivo, a vendar sugeetivno gesto tako rekoč pričarati iz pevskih grl, kar je navadno pri podeželskih zborih zelo težavno. Koncertu je sledila šaloigra Županova Micka?, pri kateri se je publika zelo zabavala. H koncu bi le še želeli, da vidimo v bodoče v pevskem zboru tudi one gg. pevce, ki so se do sedaj z raznimi izgovori temu odtegovali. S tem bi se zbor n« samo okrepil, kar je z ozirom na zdravilišče zel« važno, nego bi se pri naši lepi slovenski pesmi pomirili tudi oni strankarski duhovi in strasti, ki ža-Ubog skoro povsod razjedajo toliko pogrešano družabno življenje in vzajemnost. Braslovče. V nedeljo dne 10. f. m. smo spremili k zadnjemu počitku uglednega posestniku g. i Matevža Pergerja. Pokojni je bil prava savinjska I korenina, vedno pristaš SLS in dolgoletni naročnik ; Slovenca«. Dopisi Meslinje. Prošli ponedeljek dne 20. rebruarja t. 1. se je vršila nn Medvedovem selu pri g. županu Cverlinu slovesnost, kakršne najbrž ta kraj nc pomni. V seji dne 22. januarja 1928 je občinski odbor imenoval za častnega občana zaslužnega moža g. Franca Vehovarja, ki je skozi 20 lel deloval v občini kot nesebični in požrtvovalni občinski odbornik ter bil občini dolga in gotovo najtežja vojna leta vzoren župan. Poleg teh odličnih nalog jc g. Vehovar vršil še ilno drugih dolžiiusti. Dolgo vrsto let je bil član krajevnega šolskega sveta in cerkveni ključar. Bil je in ic še vzoren gospodar in dober družinski oče, ki je svoje otroke vrer led no vzgojil in jim zagotovil lepo bodočnost. Naj4tarofSi njegov sin, g. Franjo Vehovar, je ugleden tovarnar v Celju. — Ves ginjcii io bil 72 letui slarček. ko Šport S. K. Jadran. Danes ob 20. uri seja upravnega odbora v Narodni kavarni. V petek jiopoMne od 15. ure dalje trening na igrišču. Ob 20. uri sestanek moštev v Narodni kavarni. V nedeljo 26. t. m. ob 0. uri 30 minut dopoldne se vrši redni občni zbor, na katerega se vse članstvo opozarja, posebno zato, ker se vrši po novih pravilih. Vrši se v Narodni kavarni. Letoviško društvo v Kranjski ?ori javljji vsem p. n, smučarjem, da je skakalnica v dobrem stanju in urejena ter pripravi i n-t za treniranje — Vremensko poročilo: temper ura —3° C, barometer 609. snega 40 cm, sneg osrenjen, v višjih legah pršič, smuka povoljna vreme lepo in solnčno SMUČANJE ZA PRVENSTVO SLOVENIJE NA POHORJU. Agilni zimskosportni odsek SK Maribora je razpisal za nedeljo 20. t. m. smuška tekmovanj* za prvenstvo Slovenije, ki se bodo vršila na Pohorju- Našo Pohorje sc vedno bolj razvija in prihodnjo nedeljo bo že tretja velika zimskosportne prireditev. Pri nedeljskih tekmah, ki se bodo vršile seveda le v slučaju ugodnega vremena in bo evea-tuelna odpoved pravočasno javljona, smejo tekmovali le pri JZSS verificirani športniki. Naslov prvaka Slovenije /.a leto 1928. prejme oni tekrnova loc, ki doseže najboljši čas in ki je verificiran član kakega kluba (Slana JZSS) v mariborski ali ljubljanski oblasli. Tekmuje se v treh kategorijah, in sicer t. gospodjo-seni jorji, 2. gospodje-junijorji in 3. dame. Start za prvi dve skupini je ob 8 zjutraj pri Ruški koči, cilj je Cinžat pri Fali Za tretjo skupino sta start in cilj ob 8 na Cinžntu. Proga za gospode je dolga okrog 24 km, za dame pa 5 km. Prijavnino za osebo 10 Din sprejema g J. Baloh. trgovec v Vetrinjski ulici 18, Maribor, do 25. I. m. dopoldne. Naknadne prijave se bodo sprejemale tudi še na startu eno uro pred tekmovanjem proti dvojni prijavnim. Prireditveni odbor sestoji iz sledečih gospodov, na katere se naj interesenti obrnejo glede informacij: V. Golnbič, predsednik, dr. Senjor in Lesjak častna predsednika, dr. Orožen zvezni delegat, ravn. Pišck. ravn. Go-rišek, inž. Nedeljko, I!. Šepec, 1. Roglič, Lavren-čič, Videmšek, Baloh, Rotter in Voglar odborniki. Dr. Slamol in dr. Sekula bosta opravljala sanitetno službo. Nedeljske lekine boto sigurno obiskane ludi od velikega števila gledavcev, ker je činžat priljubljena izlctiui ločka Mariborčanov (pol ure od postaje Fala). 333 KM NA (TRO. Campbell je prekosil Sigraveov rekord v avtomobilni vožnji. V Dayton na Floridi je peljal svoj avto, Blue Bird , modra ptica, 900 K S. Pri prvi vožnji je zadel avto ob oviro, SO m daleč je skočil, komaj ga je Campbell obdržal. Nato je pa prišlo: 200.9 milj. beremo. Izračunali smo, pel dici-malk smo vzeli in dobili smo 332.970 km 1! remo pa tudi 332.922 km. dalje 332.992 in tudi »33.885 km. Vsekakor torej okoli 3!33 km, okoli 5 km ve? kot prej Segravo (327.972. lun). 2ENSKI ŠPORT V BELGIJI. Pozimi gojijo belgijske športnice najbolj tek povprek po deželi, poleti pa lahko atletiko. S podporo bruseljskega lista La Dernifcre Ileure< (zadnja ura) se vršijo omenjeni teki sedaj skoraj vsak teden (n sc jih udeležujejo najboljše Iclgijske atletinje. Od Božiča sem so tekmovale Belgijke ludi že pri dveh mednarodnih prireditvah, in v Parizu je premagala belgijska prvakinja Degrande najboljše francoske tekalke. Tudi hockey gojijo Be'gike in neke vrste nogomet; a število nogometnih klul ov je zelo padle ii se je skrčilo na štiri. Izbirni belgijski teain it premagal nedavno Francozinje. Belgijski ženski šport se za žensko olimpiiado vneto pripra Ija. Belgijska vlada je obljubila izdatno podporo, neka profesorica iz naučnega ministrstva vodi na teden dveurni pripravljalni tečaj za športnice. Pomladi bodo imele Be'gijkc več tekem s sosedami, zlasti s Holandkami in Francozinjami. T&šsdflo PROGRAMI: četrtek, 23. februarja: Zagreb: 10.30 prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — Milan: 21 prenos iz gledališča: \Val-ly<, opera (Calalani). — H.eslau: 20 »Figarova svatba , opera v 4 dej. (Mir/.art). —Praga: 19.3(1 simfoničen koncert Češke filharmonije. — nectariji: 20 orkestralni koncert.— Stultgart: 20 Iz, Schillerjevih del: 1. Wallensteinov tabor, II. Pic-colomini; s spremljavo orkestra; 22.30 lahka glasba. — Frankfurt: 20.15 »Figarova svatba*, veseloigra (Beaumarchais). — Rim: 21.40 »Scugnizzac, opereta v 8 dej. (M. Costn). — Langenbcrg: 20.115 koncert rokoko-glasbe. — Berlin: 21 koncert. Mozart: Godalni kvartet F-dur — Beethoven: Godalni kvartet Es-dur. — Davenlry: 20.30 simfoničen koncert. Wagner: Predigra k »Lohengrin* — Franck: Simfonija; 22 koncert skladb za pianoforte. — Dti-naj: 19.30 jTannhauser , romantična opern v 8 dej. (Wagner). — MUnchen: 20 vesel večer. — llndapest: 10 prenos iz, budimpeštanske onere. — Variara: 20.80 koncert estonske elasbe. rr J\a / / aj/e novega KOLEDAR. Četrtek, 23. februarja. Peter Dam., Ro-n.ana, Siren. — Jutri: Modest (Prestopni can). Dunajska vremenska napoved za 23. februar. Menjaje oblačno, ponoči zmrznjeno. ZGODOVINSKI DNEVI. 23. februarja: 1391. je umrl bosenski kralj Tvrtko. — 1859. se je rodil dr. Fr. Lampe. — 1903. je umrl na Dunaju komponist VColf, ki se je rodil v Slov. gradcu — 1905. je umrl hrvatski pisatelj in vseučiliški profesor dr Mi-livoj Srepel. — 1813 se je rodil v Leipzigu Franz Delitsch — 1863. se je rodil slikar Franc Stuck. — 1908. je umrl češki pisatelj Svatopluk Čech. * * * * Občinske volitve. V šestih občinah župnije Sv. Trojica v Halozah so se vršile ibčinske volitve. V vseh šestih občinah je zmagali SLS. k Zlato poroko sta obhajala 16. t. m. v Stopicali pn Novem mestu posestnik Janez Pipan in njegova žena Uršula. •k Umrl je 19. t. m. v Mravi na Kočevskem g. Matija Celinski. Bil je znan po Kočevskem kot trgovec t vinom, senom, lesom in prešiči. Zanimivo je, da pri vsej svoji obširni trgovini ni imel nikakega knjigovodstva, vedel je pa vseeno natanko, koliko je on dolžan in koliko so mu drugi dolžni. Bil je tudi župan. Zadela ga je kap. k Zanimiva polemika z orjunaši. Med splitskim veslaškim športnim klubom »Gusarjem. in orjunaškim glasilom >■ Pobedo« je prišlo do ostrega konflikta »Pobeda« je namreč javno nastopila proti »Gusarju«, ker so bili na njegov ples povabljeni tudi nekateri Italijani. Dr. Ivo Staglio, predsednik »Gusarja« trdi. da so dotični Italijani s svojo naklonjenostjo že davno postali dobrotniki »Gusarja , Pobeda« sama pa nima pravice alarmirati javnost proli njcinu radi nepatriotizma, ker je on s svojo finančno podporo omogočil njeno nadaljnje izhajanje. Kar se tiče Ifah-janov, trdi dr. Staglio, da mora Pobeda« pogledali najprej na svoje strani, ki so polne oglasov v prvi vrsti italijanskih paroplovnih društev. Razen tega je znano, da je italijansko premogokopno društvo Monle Pranina pogosto dobavljalo »Orjuni< premog za razne izlele njenih četniških bataljonov. Predsednik »Gusarja odreka svojo nadaljnjo podporo »Orjuni' in izstopa iz nje. •k Osebne vesti s pošte. Nastavljeni so: Za pogodbenega poštarja Martin Zidam v Šmartnem ob Dreti; za dnevničarke: Mariia Z.mmerlova v Dolnji Lendavi, Marija Koka-lova in Ana Bučarjeva na ravnateljstvu. — Premeščeni so: pb. ur 11-4 Mara Kocjančičeva h. Šcnt llja v Slov. gor. na glavno ljubljansko aošto 'n Alojzija Cemetova iz Ljubljane v Kal bo 25. marca? Žrebanje stadtonske loterije ' 4)>' nega mišljenja. Prav zato sva po shodu tako nehote obstala pred znamenjem nebeške Kraljice. Vsemu našemu modernemu mišljenju in delovanju v onem delokrogu nedostaje nečesa, česar skoraj ni moči povedati z besedami. Tudi naše ženstvo nima tega; preveč pozemsko je. Nam vsem nedostaje duše, ki bi bila obrnjena zgolj navzgor. Nimamo vprav tiste žene, ki jo je ап£е! pozdravil, ki je nosila Zvcličarja sveta, pretrpela njegovo križevo pot, doživela njegovo vstajenje in ki je zato priprošnjica zemlje v nebesih Našemu gospodarstvenemu razumu jc spet — in bolj kol kdaj prej — potrebno najvišje, najpobožnejše sprejetje Očeta, Siua in svetega Duha, da nas ne uniči pozem-ski duh. Le od zgoraj bomo dobili tisto moč, ki smo je potrebni, da spremenimo vso ekonomijo v služabnico pravega človeškega življenja in podvržemo pozemsko kraljestvo večnemu kraljestvu. Le to bi bilo »obvladanje kapitalizma«. Med tem pogovorom sta se učitelj in urednik povrnila spet k zasneženemu znamenju Matere božje. Urednik je obstal in je začel s palico previdno odstranjevati sneg, ki je pokrival podnožje sohe. »Glejte,« je dejal, »tu jc vse polno cvetja. Ljudstvo podzavestno občuti, da je tu resnica, ki ji morajo nanositi cvetja, ker pravzaprav nc prenese nobenih besed. Tu se izražajo v besedah rož najnežnejši in najgloblji občutki, kar jih je krščanstvo sploh vzbudilo v duši človeka. Kako borne so vse moje besede v primeri s takim čcščenjeml« Oba sta odšla dalje in dospela na živahne ccstc. Tam zunaj je stala v snežnem metežu podoba milosti. Kmalu so snežinke spet pokrile rože in kmalu tudi vso Mater božjo. Kakor bela piramida jc stala v metežu in skrila svojo večno skrivnost pod blesteči se plašč venomer padajočih snežink. (Iz knjige: »Kristus in človeško življenje.«) F, W. Foerster, Moravče; pb. ur. 11-5 Berla Okornova z ljubljanske pošte štev. 3 na gl. ljubljansko pošto; lelef. 111-3 Karla Fliskova iz Rimskih T iplic v Zagorje ob Savi in Terezija Radovanova iz Šent Vida pri Stični v Mokronog; pripr. III-4 Marija Kurbusova iz Celja v Rogaško Slatino, Iv. Tratnik iz Maribora na ljubljansko ko'.odv. pošto, Vladislava Mikuževa iz Moravč na pošto štev. 3 v Ljubljani, Al. Ljubič iz Hrastnika v Litijo, Erna Koienijeva iz Ljubljane v Metliko; Angela Karnovškova iz Šoštanja, Danica Serajnikova iz Maribora, Ljudmila Baj-čeva iz Litije, Romana Peitlerjeva iz Maribora, Marija Burgerjeva iz Ptuja, Vlado Bur iz Križevcev v Prekmurju, Kristina Mirtičcva z Vinice pri Črnomlju in Ljudmila Schvveiger-jeva iz Gornje Radgone, vsi na glavno ljubljansko pošto; zvan. 3. skupine Marija Pom-petova iz Liubljane na mariborsko kolodv. pošto; dnev. AngeLa Dovganova iz Ljubljane v Ptuj, Klara Staničeva iz Ljubljane v Mursko Soboto in Helena Keržinova iz Ljubliane v Gornjo Radgono. — Zaradi redukcije so bile iz lužbe odpuščene: pb. ur. Marija Tomšičeva, Marija Malenškova in Emilija Tro-pnva, vse na mariborski kolodv. pošti; pb. ur. 11-5 Gabrijela Rupretnva, Marija Pinga-lova in Zora Hafnerjeva, vse na glavni pošti v Ljubljani ter pb. ur. III-4 Tatjana KanJare-tuva na ljubljanski kolodvorski pošti; pogodbeni poštar v Šmartnem ob Dreti Martin Zidam star. se ie odpovedal poštni službi k Sejem v Ločah. Dne 24. februarja je v Ločah pri Poljčanah velik živinski sejem Vabijo sc udeleženci. k Rentgen za bolnico v M, Soboti, Vod-s'.vo bolnice, ki se je zadnja leta razvila iz okrajne lokalne bolnice v bolnico za vso Slovensko krajino, je uvidelo, da bolnica ne more zadostiti vsem zahtevam brez rentgen-apa-rata. Mariborska oblastna skupščina je po prevzemu bolnice obljubila kredite in kakor se doznava, je en del vsote že odobren. Rentgen bo za bolnico zelo velika pridobitev. * Bogojina nc dobi pošte. Občina Bogo-jina (Slov. krajina) se je obrnila na poštno ministrstvo s prošnjo, da se otvori v občini, ki je sedež preccj velike župnije in v kateri je orožniška postaja, pošta. Ministrstvo je prošnjo zavrnilo, ker je promet premajhen, tako da ni vredno vzdrževati poštnega urada. ■k Organizacija pomožnih bolniških zdravnikov za Slovenijo je na svojem XX. rednem občnem zboru izbrala nov odbor, ki se je sestavil lako: predsecnik dr. Janko Kalan, podpredsednik dr. France Podkoritnik, tajnik dr. Viktor Kocijančič, blagajnik dr. Maks Krcm-žar, odbornika dr. Stane Škulj in dr. Marijun Polenšck; revizorja dr. Pavel Pehani in dr. Slavko Grum. Vse gg. kolege, ki še niso člani našega društva, iskreno vabimo, da javijo svoj pristop. ■k Stalni odbor Kongresa pravnikov kraljevine SHS je imel svojo sejo v Zagrebu dne 19. t. m. v poslopju nove borze. Začetkom se jc spominjal smrti bivših zaslužnih odbornikov dr. Ladislava Poliča (Zagreb) in dr .Janka Ribnika (Ljubljana). Sledeča razpravljanja so veljala aktualnim vprašanjem bodočega kongresa Soglasno je bilo sklenjeno, da se priredi IV. kongres v Skoplju v času med 21. in 27. septembrom. Prijave se dopuščajo do 15. avgusta 1928 in jih je nasloviti na društva, kjer so kongresni udeležniki včlanjeni. Na kongresu se izvede najprvo svečanostni del, ki bo obsegal spričo obhajanja desetletnice naše osvoboditve na historičnih tleh bivše Dušanove prestolnice dvoje svečanih predavanj o tem vladarju stare Srbije. Predmeti strokovnega dela kongresa se bodo tikali problemov agrarnega, monopolnega, avtorskega, kazenskega in pomorsko-rečnega prava, Referenti se bodo naprosili v kratkem. Spomenica z referati izide okoli 1. avgusta t. 1. Pri prijavi je zanjo plačati poleg kongresnine še znesek 25 Din. Za izlete v okolici Skoplja poskrbi skopljanski komite. Za oddaljenejše kraje bodo kongresnim udeležnikom postavljeni posebni vlaki s cenami, ki bodo znižane izpod doslej običajne višine. Slovenske pravnike sta zastopala na seji gg. univ. prof dr. Dolenc in sodni svetnik dr. Sajovic, srbske gg. dr. Jankovič in Filipovič, hrvatske pa gg. dr. Verona, dr. Mogan, dr. Politeo. Izpopolnitev odbora vsled smrti dr. Poliča se izvrši po želji hrvatskih pravnikov. ■k Dve nesreči pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Zelar Jože Roškar v Zagajskem vrhu — župnija Sv. Benedikt v Slov. goricah — je podiral s svojimi sosedi drevje v gozdu Jožefa Ernsta na Ščavnici. Ravnokar so pod-kopali skupino petih dreves, ki so bila skupaj zrastla. Ko je pritrdil Roškar vrv na enem drevesu, je še rekel: -Sedaj pa lahko izmolim kesanje.« Nato so potegnili: Drevje se je nagnilo in padlo na drugo stran, kamor ga niso vlekli. Ravno v isti smeri je bežal Roškar, a ;c že bilo prepozno. Močno vejevje ga je zadelo in stlačilo trenutno skupai, da je bil takoj mrtev in so morali njegove ostanke zaviti v plahto in jih prepeljati na vozu na miro-dvor. Izpodkopano drevje je istočasno poškodovalo smrtnonevarno Franeiško Poljak, Dvojna nesreča je močno pretresla celo oko- lico. Smrtno ponesrečeni Roškar je bil zelo priljubljen in spoštovan od vseh. k Nadloga divjih svinj v laškem okraju. Poleg raznih vremenskih nezgod jc laški okraj j hudo prizadet od nadloge divjih svinj, ki so I se pojavile v gozdovih krog Jurkloštra in Planine na stotine. Vzrokov, da se jc ta divjačina tako razmnožila, je več. V dobi gospodarske svobode od 1. 1848. naprej je izginilo pod graščinsko imetje samo v občini Jurklo-šter 15 kmetij. Graščina ni več obdelovala dotičnih posestev, ampak zasadila zemljo z gozdnim drevjem, ali pa so se posestva ludi sama pogozdila. Gozdovi se sicer v laškem okraju izsekavajo, novi nasadi pa se ne čistijo in ne trebijo in imajo divje svinje v golosekih najboljša skrivališča. Po gozdovih pri Sv. Trojici pri Jurkloštru lovci ne morejo slediti divjačini, ker je vse preveč na gosto preraščeno z robidovjem in sroboljem. Pri takih krajevnih razmerah ni nič čudnega, če pridejo v nočeh divje svinje na njive kar v celih krdelih in uničijo v eni noči 5—10 mernikov koruze, kar pomeni za revnejšega kmeta občuten udarec. Lansko jesen so se pojavile divje svinje po vaseh občine Sv. Lenart nad Laškem in Marija Gradec. Priredila sta so že doslej dva večja lova na to divjačino, a sta bila brezuspešna, ker so lovili taki lovci, katerim je največ na tem, da ostanejo škodljivci pri življenju. Sedaj sc dela ponovno na tem, da se priredi večji lov iz samih kmetov, ker sicer se bodo deželni pridelki po celem laškem okraju od divjih svinj bolj uničevali kakor pa po vremenskih nezgodah. k Drzna tatvina. Na pustni torek, ko hodijo maske od hiše do hiše, je ta večer izrabil neki uzmovič v svoj prid v stanovanju g Ko-kalja, restavraterja na kolodvoru v Trbovljah. Ko so maske plesale in divjale okoli 11. ure po noči po gostilniški sobi, se ie nana oseba, jeli bila maska ali ne, to sc , pri- plazila v stanovanjske prostore g ia, i te: odnesla v denarju 8000 Din, v zla. ..i pa za okoli 4000 Din, ter vse dokumente. Kakor i-i izpovedal neki šofer, je videl nekega moškega, ki je z vso naglico prišel na kolodvor ter vstopil v vlak, ki vozi okoli pol 12. ure, brez voznega listka. kc V trebuh ga zabodel. Na pustni večer je v Trbovljah čevljarski pomočnik zabodel v trebuh z nožem svojega mojstra g. Kuken-berga, ki je obenem gostilničar pri g Goro-pevšeku. Ta je nič hudega sluteč šel iz svojega stanovanja na stranišče, ko se mu njegov pomočnik približa, in ga sune z nožem v trebuh ter ga težko rani. Kakor se domneva ie storil dejanje iz maščevanja, ker mu ni dal zvečer predujema. Napadalec je po dejanju zbežal. •k Od prežanja v bolnico. V ptujsko bolnico so prepeljali nekega Vcroneka od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Na Brenclovi gostiji je silil med svate z nožem in samokresom, dobil pa je v nadaljnjem razpletu pretepa s sekiro po glavi. Rane so smrtnone-varne. ■k Sprememba posesti. Belinovo posestvo pri cerkvi Sv. Trojice v Halozah je prešlo v last valetrgovca g. Majerja iz Ljubljane. •k Ponesrečil se je v torek posestnik v Čečali pri Trbovljah Matija Golouh. Splašili so se konji, voz sc je preobrnil na moža, zlomil mu nekaj reber in odtrgal peto na nogi. ■k Vlom. V Gotovljah so neznani tatovi vlomili v shraimbo v župnišču ter so veiika, težka vrata s podboji vred vzdignili, pri čemer se je vdrl zid in s težkimi kamni se zvalil na tla. Vzeli so iz hlapčeve omare suknjo, dve srajci, klobuk in čepico. Denarja pa niso našli, čeravno je ležal pod papirjem; na tleh so ležali trije »kovači«; jogri so šli na špeh in •klobase — a zmotili so se — morali so oaku-riti z dolgim nosom. k Najden mrlič. Na pustni torek so našli v Zalogu v jarku mrliča. Bil je božjasten ubožec iz Pirešice. Najbrž ga je napadla božjast. Prenesli so ga v Gotovlje v mrtvašnico. -k Krvava maškerada v Dalmaciji. »Slovenec« je včeraj na kratko poročal o krvavi borbi, ki se je vršila v nedeljo dopoldne med dalmatinskima vasema Gromačo in Kliševo-m. V ponedeljek pozno v noč je dubrovniški policijski ravnatelj izvedel preiskavo na licu mesta Aretiranih je bilo 26 kmetov iz Gro-mače. Zaslišani so bil' vsi težko ranieni kmetje, ki so bili prepeljani v bolnico. Preiskava je ugotovila, da je v nedeljo ob 4 popoldne odšla skupina kmetov iz Kliševa z maškerade. Nasproti ji je prišla druga skupina kmetov iz Gromače. Obe skupini sta bili maskirani Ko sta se srečali, je prišlo do bitke s kamenjem. Prva je pričela metati kamenje skupina iz Gromače Skupina iz Kliševa je na napad odgovorila, tako da je prišlo do prave bitke, v kateri so se pričeli rabiti tudi noži in palice. Kakor pripovedujejo ranjenci, ie bitka trajala eno uro. V tej bitki jc bil težko ranjen Gjuro Rutinič in sicer z udarccm motike Našli so ga dobesedno pokopanega pod kamenjem. Čez dve uri jc umrl. Nekaj niinut poprej se je še zavedel in pred pričami izjavil, da ga jc ranil kmet Mikijevič. Razen tega je še šest kmetov težje, dvajset pa lažje ranjenih. ■k Velik požar na mostarskem letališču. V ponedeljek, ob 8 zvečer jc nastal velik požar v garažah aerodroma v Jasenicah pri Mo-starju. Ogenj se je zelo hitro razširil, na pomoč pa je hitro prišla vsa garnizija in gasilci iz Moslarja in inostarskc tvornice Požar so s težavo lukalizirali do polnoči. Zgorele so ШШШШШ11Ш Lepe roke vkljub domačim delom. Gospodinja, ki ima vsak dan opravku 2 vročo in mrzlo vodo, ima čestokrut razpokuno iu hrapavo koio. Nivea-erema izleti le poikodbe r kratkem času. Poskusile №vea*crento ШШШШШШП velike množine bencina ter devet luksuznih avtomobilov vojnega erarja. Škoda se ceni na milijon dinarjev. •k Cigani izvršili 40 ropov. V Kneževih Vinogradih v Baranji, nedaleč od Osijeka, so bili aretirani trije cigani, ki so izvršili le v Baranji približno 40 ropov Dalje so izvršili več roparskih umorov v Sniederevu in v Ču-priji v Srbiji. Proti tem razbojniškim ciganom je orožništvo uvedlo natančno preiskavo, •k Krvav napad na Ilici v Zagrebu. Gostilničar Stjepan Halam'oek na llici v Zagrebu jc naročil svojemu hlapcu Franju Tujcu, naj mu čuva voz z jabolki in s krompirjem na dvorišču pred tatovi ter mu je dal v ta namen revolver s štirimi naboji. Ko je Tuiec čuval jabolka, jc prišel mimo kmet Ivan Miliolj, rodom iz vasi Prosenik pri Velikem Trgovištu, ki je šele pred kralkim prišel v Zagreb v zdravljenje. Tujcc jc Miholja brez povoda napadel, ga pretepel s palico in mu odvzel listnico z 80 Din. Ko je pričel Miholj bežati, je Tujec ustrelil večkrat za njim in ga zadel v trebuh Težko ranjenega Miholja so prepeljali v bolnico, Tujca pa aretirali. Zdravnik' dvomijo, da bi Miholj okreval. •k Prodaja starih avtomobile. Ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu razpisuje tretjo javno ustmeno licitacijo na dan 28. februarja 1928 za prodajo 61 kom. avtomobilov in ene avtomobilske prikolice s pripadajočim' rezervnimi deli. Pogoji za to prodajo sc dobijo v strojnem oddelku ravnateljstva drž. želez-nic v Belgradu in v avto-garaži minist.stv? za promet na železniški postaji Belgrad vsa! delavni dan od 8—12. ■k Proti zaprtju in hemeroidom, moten iu v želodcu in črevih. oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sred-i stvo naravna »Franz-Josef«-grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pr obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, df učinkuje »F r a n z - J o s c f« voda zanesljive razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spoccr. trgovinah CfuMfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti 0 Dva bruhajoča ognjenika Vezuv i»» Etno nam bo opisal prof. Janko Mlakar na XVIII. prosvetnem večeru v Unionu Številne skioptične slike bodo pojasnjevale zanimive predavanje. Predavatelj se jc sam povzpe1 na te vrhove, na kakšen način, nam bo zaupno povedal v petek zvečer. Predavanje bo zanimalo hribolazce in dolinoplazce, zato priporočamo, da si zajamčijo prostore s tem, da kupijo vstopnice že v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 5. Rezervirani sedeži po 5 Din, navadni sedeži po 3 Din. stojišča po 2 Din. 0 Razstava češkoslovaškega stavbarstvu bo otvorjena v soboto dne 25. februarja t. 1. oh 11. uri dopoldne na slavnostni način. Po-šljka razstavnega materiala je ravnokar prispela ter se je z instalacijo že začelo. Razstava bo prvovrstna kulturna prireditev, kajti njena vsebina bo podrobno informirala o sedanji razvojni stopnji moderne arhitekture prijateljskega naroda. Instalacijo razstave vodi dr. Ka-mil Novolnv iz ministrstva prosvete v Pragi. 0 Razstave češkoslovaškega stavbarstva v Ljubljani. Po informacijah, ki smo jih pre jeli na kompetentnem mestu, prinašamo da nes seznam češkoslovaških arhitektov, ki sc tc razstave udeležujejo. To so: gg. Ad.imck. Palan, Benš, profesor na šoli arhitekture praške tehnike dr. ing. arh. Engel, Feuerstein. Flala, Fragncr, B. Fuchs iz Brna, J Fuchf iz Prage, Gabura, arb. Gočar, profesor arhitekture na Akademiji upodabljajočih umclno-s'; v Pragi, Grossmann, Harminc, Havliček, TTofman, Hiibshman, arhitekt Jandk, Plečnikov naslednik na državni umetniško-industrij-ski šoli v Pragi, Jurkovič, Kalous, Kavalir, Kerliart, umrli ustanovitelj češke modeme arhitekture Jan Kotčra, ki jc bil profesor na umetniško-industrijski šoli v Pragi, odkoder jt ko ga je nadomestil naš krajan profesoi ,1. Plečnik, odšel na praško akademijo upodabljajočih umetnosti, nadalje Kozžk. Krej-car, prof. brnske tehnike Kroha, Križ,' Ky-sela Libra, Linhart, Machon, Marek, Mer-ganc, Mezera. Novolnv, prof. praške tehnike Petfik. Plhofi, J. Polivka. Rossler. Roškol, ftfha, Slama, Starv, Šilinger, Spalek, Tyl, Va-linla, Wachsmann, Wallenfels, Wiesner ir Zavonka. Med razstavljajočimi ie mnogo Pleč intelektualca exploatira današnji družabni red in | ga prav tako drži v rokah kot delavca in kmeta!« Nato so oznanili rešitev slov. literature s kon-sekventnim naturalizmom, ki je drugje že davno preminul, in so pričeli koketirati z Zolajem, ki mu pravi Nietzsche: »Freude zu stinken.< VAtika rešitev. To mešanico nazorov so poveličevali z lepo zvenečim vodoljubjeni in reševanjem slovenstva s stokrat zje ijano resnico, da smo res narod, in sicer političen narod — najnovejša razvojna stopnja. V svojem kričavem slovenstvu so znašajo nad vsakim, ki jim pride na pot, da bi si pridobili la-voriko narodnih braniteljev. -- Logika? Marksistično, to je inlernacijonalno sloveustvo? Ali ni več slovenstva v eni sami Prešernovi, v eni sami Župančičevi pesmi, v eni Cankarjevi črtici ali Jakopičevi sliki kot v vseui navdušenem besedičenju od reševanja univerze. Narodnega doma pa do brezpomembnih lokalnih prepirčkov na univerzi? Več! Oni so slovenstvo ustvarjali in ustvarili, vi pa o njem samo golčite. In tL, ki rad bi pel nam ,narod moj'! — si že izmeril njega globokoet? občutil pevcev davnih dni modrost? Preplehek nam, piščalkar, spev je tvoj! — (Zupančič.) Njih :-znanstveuo veličino nam osvetljujejo vsi članki s Kreilovim »Zolajem« — karikaturo njih estetičnega sveta —, Ruskim teatrom (n. pr. »On (Majerhold) tvori sintezo vseh izmov, ki jih po majerholdevsko prikroji za svoj teater.*- — Kakor v vsaki revoluciji, se je napravilo (slovenščina!) tudi v ruski veliko poizkusov v umetnosti (veličina nove umetnosti je — poizkus!) in eden ne zadnjih je poizkus gledališča množice* — Ali ne zveni to kot: »Wer heute Dramatiker sein witl uud dennoch ein anstandiger Mensch ist. hal Aphorismen oder Gloesen zu schreiben- — ali — »Ein Drama, 'las nicht gefilmt werden kann, ist tlberhaupt kein Drama, und wer das nicht glaubt, ist ein Oreis, und sei er zvvanzig Jahre alt (Soer-gel)<); fantastično in sentimentalno rusovstvo (»0 matjuška Rusija!«) Oniča in »spengterjansko, schop-peniiauersko brezupni dnevi« Mrzelove ;Nove Rusije«. (»Mnogo skrbi imamo, važno in nujno pa je samo eno: »Kako b; preuredili svet, da bi se dalo živeti na njem.- Nietzsche je da! ime tem ljudem: •Mangel am I.eben!« in je imel prav.) — Vrhu tega pa do miselnih zmešnjav segajoča in jecljava slovenščina (: Slovenstvo je tako naše znanslve-no(!) kot čustveno prepričanje!' Verujem I) Kreftov, Udetov, Košakov in vseh ostalih poleg drobnih podlistkarskih fraz v »Zapiskih«, >Gospodar-skih in političnih referatih in še kak ostareli feminizem. Najvišjo sterilnost, ki je gonilna sila vsega gibanja, pa izpričuje najbolj ad usum zverzlfloira-na proza v pesmi pltis že obrabljeni senlimenl poleg tendence — kot nemška lirika iz Mensch-lieitšd&mmerung — in seksologija s politično tendenco v tako imenovanih novelah (n. pr. Kreftove. Saj jim poznani tudi rusko mater iz • Rund-schau-a«!) in dramah (Totlerijanstvo ali časovna dramska revija Hoppla, wir leben«.) — Na kaj lahko pokažete s ponosom? Ničesar niste ustvarili, torej je nujno logično, dn prenehate še z besedičenjem, ker niste upravičeni razbijati, ko ne morete in ne bosle mogli na razvalinah ničesar velikega sezidali. Kri vas izdaja. Morda ste ponosni na Sr. Kosovela? Ne prehitro! Kar je Ko6ovela, je iz Cankarja prečustvovani sentimentalni elegi-tem. Morda zazveni le v par pesmih res osebno. Vsa njegova poezija s tendenco pa je ponesrečena, — ne|K)ezija. Vse to je poku/.aia »Mladina v dveh, treh lotih. Ustvarila ni ničesar, niti nove besede ni izrekla. Zato ie nepotrebna in kulturno škodljiva, ker je neustvarjajoča. Vsega cenenega blaga s s e-tovnih tržišč pa ne rabimo. Označil bi jo z Soer-glovimi besedami: Kine Bevvegung, gross an \Vor-ten, arm an \Verken!« Hrepenimo po lislem, ki se bo povzpel iznad ostuduost naše sedanjosti, z eno roko naslonjen v slovensko preteklost, odkoder bo rasel njegov pogled preko časa, in bo kol ustvai-javec kazal z drugo v dobo, ki pride in ki bo nosila njegov pečal. Ta bo upravičen razbijati, kot je bil upravičen Cankar. .Mladina« je znamenje blo-dečegu časa, ki ni našel višje kol v svetišča minljivih malikov. Zato jo bo čas tudi zavrgel kot nepotreben kamen v naši kulturni stavbi, kakor je že mnoge. Beseda jp morala pasti, ker je bila klicana! Dunaj, januarja 1928. Anton Ocvirk Koncert „Cantarea Romaniei" Reprezentativno romunsko pevsko društvo, ea. 100 članov (saina inteligenca!), ki je na svojih turnejah pridobilo lep sloves v Evropi, je v ponedeljek 20. I. ui. priredilo v Unionu vokalni koncert. Koncert je bil za nas izreden dogodek, tako v čisto umetnosti.em smislu kakor tudi v smislu umetnostne orientacije in komunikacije. Romunska glasba in reprodukcija nam je bila doslej neznana. Tem bolj nas je nje umetnostna višina veselo presenetila in izredno hvaležni moramo biti Romunom za to, da so nas seznanili s seboj in svojo lepo glasbo. Spoznali smo romunske skladatelje Musicesca, Toodorcsca, Galinesca. Viduja, Jorn, Movilo, od inozemskih skladateljskih veličin Beethovna, Schiltza (nemški prvak-skladatelj 17. stoletja). Rameaua, Moniuszka in srbskega Mokranjca (s priljubljeno znano skladbo »Колаг ). Itil je to ugodno namešan program pesmi v starejšem in novejšem stilu, reprezentativen prog.-am, izbran po kvaliteti, često zmožen dvigniti specifično moderni interes za a-ca-pella-stil, nn drugi strani (zadnji del programa) pa nas je tudi ..oznanil z ritmiko in melodiko romunske narodne pesmi in plesa (Vidu, Muzicesco, Mo-vila itd.). Zborski material je zelo pevski inteligenten, zlasli smo občudovali zvočne, jedrnato base, toda so se zdeli ženski glasovi nekoliko utrujeni (ni čuda po teh turnejah!). Dirigent g. Botez bi bil nemara tudi orkestru dober vodja;; ima svoj zbor sijajno »v rokah* in je inlerpret univerzalne sorte, arhitehtonik velik. Zbor je nastopil v aparlnih romunskih narodnih nos h in je pri petju — sedel, kar pa ni pevcev motilo in tudi poslušalstva ne. Začel in nehal je bil koncert z romunsko in našimi himnami, in moral več kosov ponoviti. Zlasti je publika lepo sprejela lažje ritmično in plesne kr.se, dasi so glasbeno bolj verzi runi uživali ob stvareh v a-ca-peila-stilu. Poleg resnično umetniških, diči ta zbor tudi zelo redka tehnična vrlina: absolutne homogenosti glasov; često si imel vtis, da pojo štirje in ne 100 glasov! Koncert nam ostane v najlepšem spominu. Čast lern pevcem, ki gredo na drago in dolgo pot (stroške k. i jejo sami!!), da seznanijo in zainteresirajo svet zu svojo domovino! Lupo bi bilo, (c bi jim Slovenci obisk vrnili! V. .................................. Naročajte .Slovanca'1 Zdravstvo Rakitna in boj oroti tuberkulozi Iščoč smernic za bodoči plpotituberkulozni boj v Sloveniji, je odprlo »Društvo za narodno zdravje v Ljubljani« v avgustu lanskega leta sporazumno z borovniškim društvom mali sa-natorij z 10 posteljami za bolnike s kostno tuberkulozo na Rakitni. Uspehi, o katerih je v Slov. zdravniškem društvu v Ljubljani predaval vodeči zdravnik g. dr. Zivko Lapajne, so bili tako izredno ugodni — polovica bolnikov je odšla popoluo ozdravljena, drugi bi do celotnega ozdravljenja potrebovali še daljše solnčenje — da so danes podani nepobitni dokazi o zdravilnosti tega klimata. Ker so bili med bolniki za ko t-no tuberkulozo tudi laki s škrofulozo (tuberkulozo žlez) in bolniki, ki so imeli komplikacije s težko pljučno tuberkulozo, pa so se te oblike tuberkuloze istočasno izboril'/ pozdravile, je jasno, da predstavlja rakitniški klimat prvovrstno sredstvo za zdravljenje tuberkuloze vsake oblike. Tu je vredno pripomniti razliko med izbranim planinskim in morskim klimatom. Kakor znano, se izleči škrofuloza in kostna tuberkuloza istotako na odprtem morju ter morski obali. Popolnoma neugodni pa so uspehi zdravljenja pljučne tuberkuloze na morski obali. Dandanes zdravniki naravnost odsvetujejo morsko obalo bolnikom s pljučno tuberkulozo. To je v glavnem v zvezi z obilnimi in hudimi vetrovi na morskih obalah, bilo je tudi vzrok, da se je znameniti francoski zdravnik dr. Kolie, ki je prvi zopet upeljal solnčenje in zdravljenje kostne tuberkuloze, s svojo bolnico na francoski rivijeri preselil v Lezen. tedaj v planine (Švica). Danes lahko trdimo, da imamo na Rakitni najmanj istovredni klimat. Poleg tega: ta klimat je izboren tudi za pljučno tuberkulozo, nadalje, da se je metoda zdravljenja, ki smo jo v »Slovencu* svoječasno označili k6t slovensko, izborno obnesla. Ta metoda obstoja namreč deloma v solnčenju v planinskem vzduhu, kar so priporočali že rimski zdravniki (Plinij starejši 1. 23 p. Krj iu jo je obnovil gori navedeni Rolie, deloma pa v prostem gibanju po svežem vzduhu. Tako -so na Rakitni delali vsi bolniki — seveda ob lepem vremenu — izlete po ondotni prelesti)i okolici. Razume se. da so bili vsi srečni! Raz znanstveno stališče je poudariti, da odvisi tako obolenje kakor ozdravljenje za tu-herknlozo od stanja iniunosti proti tuberkulozi, to je: od stanja odpornosti, kakor izkazuje naš organizem proti tuberkulozi. Bistveno je tedaj važno, da si vsakdo pridobi čim največjo iniunost proti tuberkulozi. Katera pa so sredstva, ki dvigajo to iinunost? Povsem najvažnejše je uživanje ultravijolifastili žarkov, kakoršne nam siplje naše solnce. Vedeti pa je treba, da so ti žarki le v čistem vzduhu in da jih posrka že vsak gost vzduh (megla) ali inače onečiščeno ozračje. Nahajajo se na morju, v Sahari — kar je pa za nas Slovence najvažnejše — v obilni meri na naših planinah. Smernica, katero je društvo za narodno zdravje v Ljubljani pridobilo s svojim opazovanjem na Rakitni, je tedaj: Planinsko solnce je napravili lahko pristopno vsakomur, od dojenčka do starčka! Iz te smernice izhajajoče naloge naj izvrše naše občine, javne oblasti, tehniki in vsak posameznik. Da navedemo en sam vzgled, se ozrimo na našo slovensko prestOlico. Kaj bi bilo treba v njej urediti v boju proti tuberkulozi? Predvsem seveda: zdravo stanovanje za vsako rodbino. V tem oziru moramo reči, da tozadevno higijenska propaganda ni bila brez uspeha. Dandanes vidimo, da se pri vodilnih politikih že poudarja pravilno načelo enodružinskih domov z najmanje 2 sobama, vsemi pritiklinami in vrtom. V Ljubljani bi se morala v tem smislu pregledati vsa stanovanja. kjer stanuje rodbina г otroci, vse take rodbine morajo čimpreje priti do iiigi-jenskih stanovanj; v tem smislu je nadaljevati in pospeševati stanovanjsko akcijo Za deco pred šolsko dobo je odpreti igrišča in solnčišča v zdravilnem ozračju, kjer se bodo lahko prosto in brez liriča kretali v ultravijoličastih žarkih. V poštev pride Savski prod pri Jožici, kamor je potegniti ljubljansko cestno železnico. Motam je prirediti plavalni bazen za vse prebivalstvo, pa naj je Sava še tak hudournik. Začasno bi b.e mogel napraviti tak bazen med kqi miško progo in državno cesto, prah s slednje l.i se zab ranil s tehničnimi sredstvi. Kot ljubljanska pljuča je označiti našo Šmarno goro. ki izrazuje obilico ullravijoličaslih žarkov. V tem oziru je podpreti nkcijo Sniarnogurskegii odseka, ki si prizadeva napraviti Šmarno gi ro lahko pristopno. Potrebna je brv čez Savo pri Mednu, potrebno je čim največ novih, solncu izpostavljenih potov, zlasti še dobro zavarovanih plezalnih potov, ki bi predstav-ljali višek preventive za malčke iu odrasle Za vso šolsko deco je odrediti redne rrloducvne šolske izlete v zdravilno planinsko ozračje. Seveda le ob sigurno lepem vremenu, preskrbeti je za dobro zabeljene žgance itd. Takih izletov nudi ljubi janska okolica veliko, n. pr. Šmarno goro, Sv. Miklavž, Kurešček, Grmado itd. Za vso slabotno šolsko deco pa je otvarjati počitniške kolonije, v katero svrho se naj uporabljajo šolska poslopja, stoječa v -zdravilnih klimatih. Zal, dandanes večina teli poslopij še nimajo pr. štorov za gospodinjske tečaje, kar bo treba dopolniti, nakar bodo stale povsodi kuhinje na razpolago. V ljubljanski okolici hi prišle v poštev šole n. pr. v Iški vasi, na Golem, Rakitni, Dolskem in drugod, odkoder bi se lahko delali zdravilni izleti, solnčenja itd. Poleg tega bi bilo bolj paziti, da se zabrani one-čiščanje vzduha po ljubljanskih ulicah: prepovedati bi bilo iztepanje prahu na ulico oz. obstoječo prepoved bi bilo uspešno nadzoro- vati, pravilno odvažati smeti, potlakovati ceste in jih čistiti itd. Slednjič pa bi bilo ustvariti možnost, da se morejo zdraviti v izbranem planinskem solncu vsi oni. katere je tuberkuloza že zadela. Ako bi se pri nas vzlic vsej propagandi ne mogla vzbuditi privatnu podjetnost, ki bi nam na Rakitni odprla sanaterij, bi bilo želeti, da se tega koristnega (celo rentabilnega) podjetja loti največja slovenska občina: LjubljaiiA. V načrt bi bilo vzeti, d" se za one bolnike, katerih bolezen je že napredovala, in ki t>t radi tega morali več let ostati v rakitniškem zdravilnem klimatu, priredi v obliki primerne — po državni upravi privilegovane industrije — pridobitvena zmožnost, to je: sana-torijska industrija naj bi njim in njih rodbinam nudila eksistenco. Na novem občinskem svetu je, da pokaže, da se ne plaši zgoraj navc 'enih težjih, pa uspešnih, nujnih, častnih in koristnih nalog. •S f / / ma uvimieio vrvenjehs Zanimivosti iz živalskega carstva Med živalmi je v od narave strogo predpisanih mejah neizprosna borba za obstanek. Ce ne bi narava skrbela za izredno plodovi-t./St živalskih vrst, bi se Ie-te med seboj že dsvnej pokončale. Prva si'ka n. pr. nam kaže borbo dveh j gozdnih mravelj za življenje in smrt. Sta obe isti,- vrste, toda iz dveh različnih gnezd. Ena že podlegla, zmagovavka pa ji bo posadila svoje močne kremplje v telo in jo izpila ozir. iz^esala. Druga podoba kaže še bolj zanimiv prizor. Veliki morski rak iz Gambije na zapadni obali Afrike, je bil po močnem valu vržen iz morja daleč na suho. Ker ni moge! ali »hotel« nazaj v svoj naravni element, vodo, se jc pri-ličil življenskim okoliščinam na suhem. Ure in ure čaka nekremično na plen, ki bi po naključju prišel mimo njega. Samo oči, ki delujejo kakor teleskop so nasajene na konec dolgih, premikajočih sc . .., gledajo na vse strani. Kar prileti mimo miška. Bliskovito jo zgrabi rak s svojimi škarjami. Potem jo bo nesel k listam in jo požrl s kožo in dlako, dočim sc jc prej redil z nežnimi prebivalci morja. Sardinski ropar ustreljen V Sassariju v Sardiniji je bil v torek ustreljen od orožnikov slavni sardinski liri-gant Stecchino, ki je v zadnjem času kljub vsemu zasledovanju izvršil celo vrsto ropov in umorov. Prebivalstvo mu je priredilo manifestacije. V kraljestvu gospoda Mussolinija roparska romantika torej še vedno ni izginila. I 100 let poročena V kraju Didisvva na Poljskem je umrl najstarejši poljski državljan, trgovec Leivve ■ Pel d v starosti 120 let. Zapustil je 110 let 1 staro ženo, s katero jc bil poročen ravno sto let. Njuna najmlajša hči .je stara 80 let. Kralj z 20 podložuiki Na severuvzhodu Sardinije leži — pred vsem svetom skrit — majhen otok Tavolara. Ta majhna deželica, ki je komaj 8 kin dolga in še ne 5 km široka ter so vzdiguje s svojim najvišjim vrhom 5бб metrov visoko, šleje danes samo kakih 20 prebivalcev, ki so ali pastirji ali pa ribiči. V gostem gozdu, ki pokriva večino otoka, živijo kot edini predstavniki svobodno živečega živalskega sveta divje koze. ki pa najbrž potekajo od navadnih domačih koz. V letu 1843 je pristal in se naselil na takrat še ue obljudenem otoku neki Sar-dinec, po imenu Carlo Bartoleoni. Nekaj let pozneje je obiskal otok takratni sardinski kralj Kari Albert. Pozdravila ga je vsa na-seljenčeva družina. Kralj Kari Albert je dt^al takrat v šali: Jaz sem kralj Sardinije, in vi — no, vi ste kralj Tavolara.« Italijansko časopisje je razneslo ta kraljev izrek po vsem svetu. In ko je umrl Carlo Bartoleoni, se je njegov sin oficielno nazval »Pavel L, kralj Tavolara<'. Ta nekronani kralj je umrl pred nekaj dnevi v visoki starosti. Za časa svojega »vladanja« je gostoljubno sprejel vsakega potnika, ki je zašel na njegov otok, v svoji >pa-lači«, ki je bila samo primitivno zgrajena koča. V slavnostni dvorani svojega »gradu« je imel obešene slike vseli svojih evropejskih »kolegov<, katerih večina je danes seveda pomrla ali pa bila odstavljena. Za naslednika umrlega »monarha bodo imenovali njegovega najstarejšega sina, katerega oficielni naslov bo »kralj Pave) 11.r Zadnja želja starega mornarja Angleški parnik »Orita«, ki plove sedat proti Južni Ameriki, ima na krovu čudnega potnika — starega mornariškega častnika, ki je šel na to težavno potovanje z upom, da spotoma umre! Ta stari morski čudak je stanoval v Londonu, kjer mu je prav dobro ugajalo, dokler je bil zdrav. Lepega dne pa je zbolel in njegova bolezen je postajala vsak dan hujša, tako da so zdravniki že izjavili, da na rešitev ni več misliti: najkasneje v desetih dneh nastopi smrt. Sedemdesetletni možakar pa je dolga leta gojil srčno željo, da mu bo dodeljen po mornariškem običaju grob v morju. Komaj je izvedel za mnenje zdravnikov, ko jc naročil svojim sorodnikom, naj mu takoj kupijo vozni list za čim mogoče dolgo potovanje po morju, tako da bo — čc žc mora umreti, — pokopan v svojem priljubljenem elementu, nc pa v zatohli zemlji. Zeljo so mu izpolnili in sedaj se mož nahaja na > Oriti«, ves prožel s skrbjo, da nc umre v kakem pristanišču. Tedaj bi namreč prevzela njegovo truplo pristaniška policija in bi ga pokopala na suhem. Toda do sedaj je šlo vse po sreči. Zadnje evropsko pristanišče Santandcr jc parnik žc zapustil in se nahaja sedaj na potu v Valparoiso, tako da more stari kapitan — čc je prognoza londonskih zdravnikov pravilna seveda, — upati na izpolnitev svoje želje. Da sc pa izogne neprijetnim presenečenjem, si je kapitan kupil hkrati ludi — povratni vozni list; kajti tudi zdravniki se lahko motijo. Tehnika fnž. Romeo Strojnik: Zobata obratov*In in Zobata obratovala v predlogah. Izdano kot m u-skript. V Ljubljani. 1927. Dasi imamo Slov. nef že nekaj let svojo lastno univerzo iu slovensko tehniko. vendar si mora pomagali učno osobje in tuHfl slušaleljstvo s knjigami tujih jezikov. Tekom let bomo seveda prišli ludi do takih slovenskih knjig, ker je vsnk začetek težak, je tudi spisovanio in zlasli izdajanje takih knjig združeno z velikimi ovirami, zlasti šc zalo, ker nimamo točno opredeljene terminologije za znanstven, tehniški jezik. Pričujoči zbirki inž. Strojnika, ki je že izdal priznano delo: Strojni elementi, sla topel nov dodatek v leni pogledu. Zobata obralo-vala« in »Zobata obratovala v predlogah. podajata v risbi in besedi: ravnanje in obratovanje z zobatim kolesjem, lako čelneg i kolesa z ravnimi zobmi, čelnega kolesja s stopnjičasliml zobmi, s poševnimi zobmi, čelnega kolesa š čepi in s palcem, stožčaslega in niimobežnega kolesni in zobatih obratoval na vijak. Ves ta ogromni mnterl-jnl je na 102 straneh jasno podan in opremljen v posebni zbirki z RS velikimi, izborno In točno izvršenimi risbami. Kdor iina le količkaj vpogleda v lo vsebino in vse le i isbe in v izvrševanje Inke zbirke nn opalogrtifu, ker nnša založništva ni' izdajajo takih knjig, bo razumel, koliko napornega in vztrajnega dela je v obeh zbirkah. To je dokaz, da je inž. Strojnik po poklicu in veščak svoje široke. Veseli smo dragocenih pridobitev, obpli zbirk, za slovenski tehniški svet in . Trst. Belgrad 33.16—33.1». Curih >262.25— 264.25, Dunaj 263—269, London 92.06—92.09, Novv-уогк 18.86—18.87, Pariz 74.20—74.25. Dunaj. Device: Belgrad 12.475, Kodanj 190.15, London 34.625, Milan 37.605, Nevvyork 709.80, Pariz 27.92, Varšava 79.58. — Valute: dolarji 707.60, francoski frank 28.05, lira 37.60, dinar 12.38. P raja. Devize: Lira 178.75, Belgrad 59.30, Pariz 132.75, London 164.50, Newyork 33.75. Dinar: Nevvyork 175.625, Berlin 7.36, Londou 277.625. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani neizpremenjeno, v Zagrebu in Belgradu so agrari in 1% invest. pos. bili čvrstejši, dočim je vojna škoda popustila. Na tržišču bančnih papirjev je bila čvrstejša tendenca. Narodna banka je v Belgradu notirala že (>400—6500. Tudi industrijski papirji so tendirali čvrstejo: Vevče 1-10—150 napram 135 den. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 135 den., Praštediona 877.50 den., Kred. zavod 165 den., Vevče 135 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 125 den. Zagreb. 7% invest. pos. 91, agrari 57.50— 59.50, vojna odškodnina 454—456, marec 456—459, april 461, dec. 486, Hipo 65—66, Jugo 96.25—96.75, Praštediona 880—885, Ljublj. kreditna 135, Šečerana 545 bi., Drava 570 bi., Slavonija 15—16, Trbovlje 520—540, Vevče 140-150. Belgrad. Narodna banka 6400, 6500, vojna odškodnina 456. 455. 454.50, 453.50, uit. febr. 453— 456. marec 459, april 458—462, Izvozna banka 1100, Zcmaljska banka 50, Brodarsko društvo 500, 7% invost. posoj 91.50—92. Trst. Adria 204, Assicurazioni Generali 6650, Cosulic 175, Riunione adriatica A, B 2870, Tripco- vich 256, Split cement 262, Trž. Lloyd 685, Dal-matia 117, Oceania 93. Dunaj. I'odon.-savska-jadran. 85.45, Hrv. esk. 5.80, Hipo 7.92, Alpine 40.30, Leykam 10.70, Trbov. lje 65.20, Kranjska iudustr. 41, Ruše 36, Gutmann 29, Mundus 178, Slavonija 1.86. BLAGO. Ljubljana. Les: deske sinreka-jelka I. II. lepa III. 24 mm fko vag. meja 5 vag. po 500; zaklj. 5 vag. Tendenca čvrsta. Dež. pridelki (vso samo ponudbe, elov. post, plač. 30 dni. dob. prompl): Pšenica 78—79 kg 2% baška 390—392.50, slav. 380.50- 387.50, moka 0 9 vag. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 530—535. oves baški zdrav rešetan 300, koruza baška febr. 287.50—292.50, marec 292.50—295, april 297.50-300, maj 302.50—305, činkvantin 297.50—305; zaključki: 4 vag. Tendenca neizpremenjeno čvrsta. Novi Sad. Pšenica: bč. 340—345, gor. ban. 335—340, srem. 340—345; oves neizpremenjen; koruza: bč. 245—252.50, marc—april 255—262.50, april—maj 257.50—265, ban. 245—250, par. Vršac 250.50-257.50- marc—apr. 255—262.50, srem, 245 —252.50, par. Indjija 250—255, marc—april 255— 262.50: moka: Og in gg 475-485, št. 2 455—495, št. 5 435—445, št. 6 370—380, št. 8 225—240; otrobi neizpremenjeno; tendenca neizpremenjena; promet: 6 vag. pšenice, 83 koruze, 2 ječmena, 4 moke, 2 vag. otrobov. Budimpešta (terminska borzah Tendenca, čvrsta. Pšenica: marec 31.46, 31.52, žaklj. 31.48— 31.50, maj 32.46, 32.36, zaklj. 32.42-32.44, okt. 30.04, 30.10, zaklj. 30.08—30.10; rž: marec 30.04, 29.98, zuklj. 29.94-29.98, maj 30.28, 30.20, zaklj. 30.10r-30.18, okt. 25, 25.20; koruza: maj 26.80, 26.84, zaklj. 26.78—26.80, julij 27.22. tnsvee „Mladina" in njen kulturni pomen* »La verite est en marche et rien ne l'arrSterak Obličje naše povojne literature in umetnosti sploh, ki ga spoznamo iz različnih povečini malenkostnih del, se je oblikovalo ob mnogoterih literarnih gibanjih tujih narodov: Nemcev, Rusov, Italijanov, Cehov in drugih. Kaotičnost, onemoglost, politična tendenco, atrakcija in bolnost nekega mističnega oboževanja civilizacije je tipika prvega dela mladih »revolucionarjev«, ki so jo pri nas odzvala v Podbevškovi bombastičnoeti, v Treh labodih, v neuspelih poizkusih Novega odra, pa vse do senzacijskega konstniktivizma Černigojevega, poleg pohlevnejših posnemovalcev (Oniča, Pre-mruja i. dr.). Izmed vseh se je lo nekoliko povzpel morda T. Seliškar. Značilnost drugega literarnega gibanja pa je religiozni misticizem (transcendenca), ki je segel globlje in toplejše in ustvaril močnejša dela z liriko A. Vodnika in s sliko in kipom bratov Kraljev, dasi jih druži s ptTimi težnja po iz-rednosti. Poleg tega pa je duhovno gledanje umetnine in umetnika (religija umetnosti, 1'art pour 1'art), ki pa se je izživelo le v kritiki z Vidmarjem. S prvo smerjo, ki je že obmolknila s svojimi započetniki, se vzporeja in jo zaključuje majhna skupina »svobodnih-.- akademikov okrog »Mladine <, kolikor se to zrcali iz čudno neurejenih, neenotnih in dnevno podlistkarskih člankov, pesmi in proze. Z njo se druži politična tendenca, želja po izrednosti in kričanje in napadanje vsevprek kot sredstvo uveljaviti se, ker mislijo, da ije seveda danes v slovenski javnosti kaj lahko igrali veliko vlogo.« (Ml. IV.) Navzeli so se enodnevnih fraz svojih nemških »sorevolucijonarjev« (»Revolution«, »Der blutige Ernst« i. dr.) in jim kumuje še kak onemogli zenitistični '.barbarogenij« in »internacionalno-: zapozneli »tank« s komunizmom črk. Karakteristikon teh »kulturno-bojnih(!)« mladincev je v bistvu boj proti vsej dosedanji slovenski kulturi in umetnosti in zaletavanje v vsako vidno osebnost z upravičenim in neupravičenim »razkrinkavanjem.-. — »Der junge Dichler muss demolieren und vvenn kein Objekt des Angriffs da ist, vvird eine Normalfigur des Btirgers erfunden, der zerfetzt und verhShnt wird« — s Der junge Dichter hat nur eine Mission: ruheslorendes Larm zu verursachen,* piše Soergel v svoji knjigi o eks-presijonizmu. Vse te znake je imela »Mladina-?: že od prvih početkov od cankarijansko zvenečih bosed Sr. Kosovela pa do brutalnih vsakdanjic B. Krefta, Premruja, Oniča in ostalih. Od kritike našega gledališča (Debevecl), ki je z drugim letnikom kakor 1H) čudežu prenehala, so se vrgli na razkrinkavanje slovenskih umetnikov (n. pr. Zupančiča) in v četrtem letniku so razglasili svoj veliki umetnostni nazor. Ideološka struktura tega glasila je značilna za njega malomeščansko obzorje ravno v hlepenju za enodnevnimi, malovrednimi, časovnimi posebnostmi. V glavnem jo lahko strnemo v sledeče poteze: Njih osnovna poteza je »znanstvenic marksizem, skozi katerega gledajo vse pojave v življenju: umetnost, kulturo, etiko iu ne zgolj politično gospodarsko stran, kamor spada. Umetnost delijo v dve veliki skupini: v kapitalistično in proletarsko. Vsa dosedanja umetnost od Sofokleja mimo Michelangela, Shakespeareja, Goetheja pa do Dostojevskega, Tolstega in Nietzscheja je kapitalistična »umetnost, ki ne pove ničesar, ki molči o življenju, ki se bavi s čistimi, zračnimi stvarmi.« (Ml. IV.) — »Wie kann Lenin gar Goethe lesen und lieben? Nieder mit eurer Kunstk — »Lasst die bertihmten Schinken, dic sixtinische Madonna et caetera docb verbrenncn und zerschiessenk, kričijo njih doslednejši nemški »soborci«. — »Schluse, unsere Kultur ist Geriimpel. Konimt, Barbaren, Skythen, Neger, Indianer, stampftk — Politična in socialna tendenca je osnovni kamen, na katerem sloni »nova« umetnost. Ne v bistvo življenja, ne v človekovo globine, ne v ontološke resnice, ampak v dnevno brozgo, v neki »znanstveni marksizem ve. ruj umetnik in poj o nekem mističnem utelešenju enakosti, ko bo vse človeštvo ena čreda in nikdc pastir. >Kako ne bi sanjali o družbi bodočnosti brez razredov? Mi sanjamo in verujemo z njimi!« (Ml. IV.) V vseh Mladincih je instinkt mase. Ali pa ni masa padec in uničenje veličine? Sanje pa o velikem zemskem raju, ki je v ljudeh te fiziološko in psihološko nemogoč, ker ljudje niso bili in ne bodo nikoli enaki! To je prva in največja življenska resnica, razen za slepce ne, ki pa je contradictio in adiecto. Za to banalno realnosl sc bori umetnik in za tri že ostarele fraze: liberte, egalitć. fraternite z marksizma »svitlim mečem«. To je njih »verite« in ogledalo narave. (Globoko razumejo Shakespearja.) Ne pa notranja človekova veličina mimo teiesa in vsakdanjosti, ki jo je Cankar doumel! Ne, resnica je v lokalnih malenkostih, trdijo. Iu z mogočno gesto in patosom ljudskega tribuna je spregovoril Kreft, »umetnik in borec., kje bi se znašla večina slovenske mladine, Ge bi danes vstal Ivan Cankar in bi na Kongresnem trgu protestiral n. pr. zoper zatiranje učitelja Mdderndorferja (Kreftov Dreyl'us!) in drugih? (Cankar se je zjokal od ginjenja.) Umetniki vsega sveta, združite se! V oblikah umetnosti sc motijo. Umetnina bodi resnična, politično tendenčna (marksistična), koristna — umetnost, ki bo za jest in ta pit — contra Cankar! — estetika trebuha. Lepote ni, veličine in globine ne potrebujejo. Ne poj o rožah, prijatelj, rože so kapitalistične! Kajti: »O, gospoda (retorika!), ne samo delavca in kmeta, tudi * O problemu /Mladine«, ki ga je avtor tu obdelal s povdarjanjein mnogih čisto resničnih momentov s vojih vidikov, bomo še govorili tudi s svojega stališča. Novi madjarski primas, kardinal Szeredy (ua levo) sredi madjarskih veliksšev. Voditeljice suifragetskcga gibanja v Angliji, (od leve) miss Trotter, miss Woodnan in miss Fletsdar, ki so vročile kralju zahtevo, da naj bi ženske v Angliji smele dobiti volivno pravico že od 21. leta starosti dalje.