is. » < PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE r\"7 /rono .' Socializem postaja vedno bolj stvar prakse milijonov delovnih ljudi, zato je danes bolj kot kdajkoli potrebno delati za enotnost socialističnih gibanj, razume se, ne v smislu akcijske enotnosti kominformovskega tipa, temveč v smislu organske demokratične enotnosti socialističnih sil v borbi za socialistične odnose med ljudmi v vsaki državi in v njenih konkretnih pogojih. (E. KARDELJ) Cena 20 lir KARDELJ QZUNANJI POLITIKI IN MEDNA RODNEMPOLOŽAJU V borbi za mir in koeksistenco hoče biti Jugoslavija aktiven činitelj Normalizacija odnosov z Vzhodom prispeva k stabilizaciji miru sploh - Nujnost oorbc za enotnost socialističnih gibanj - Izjava Tito - Nehru je danes realistična uOtagna carta miru - Vzpostavitev diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Kitajsko O Dedijerovem in Djilasovem sKrahiranem politikantstvu n težko uganitj zakaj so se po- uskmo. sveta Edvard Kardelj je ob i b°ljšemu razumevanju med javile izjave Dedijera in Dji- koncu kongresa Zveze komu- Ijiarod,> ne da . rnenJa!a n.a' lasa, ki dajeta na razpolago ——- - cela in cilje, svoje politike m svoje usluge vsakomur ki so svoje obrambne napore. Od-, mu te usluge potrebne! da bi raz take politike je tudi nor- : zameglil Domen te nolitike ■.. i v v, - *- malizacija odnosov z ZSSR in i Toda ta politika se e fko! razvoja človeštva, je Kar-vzhodnoevropskimi državami, j zasidrala v creth —.(liii-,-.-, P?udari!, da je svet v Na liniji te politike bo slavija pozitivno odgovorna pomena ni mogoče zamegliti Maršal Tito POROČILO o DRUŽBENEM NAČRTU ZA LETO 1955 Madia Baratu Vukmanovič poudarja pogoje gospodarskega sodelovanja z I ra I i jo Investicije v korist družbenega standarda, kmetijstva in predelovalne industrije nistov Bosne in Hercegovine med drugim govoril tudi o zunanji politiki Jugoslavije m o mednarodnem položaju ter pe mimogrede dotaknil tudi izjav Vladimira Dedijera in Milovana Djilasa inozemskemu tisku. Kardelj je ugotovil, da bi bilo preveč optimistično trditi, da smo na pragu trajne jih tiskajo. Za enotnost socialističnega gibanja Ko je govoril o perspekti- NOVI DELHI, 27. — Predsednik Tito je prispel danes v Gvalior, glavno mesto države Madia Barat, kjer mu je bil prirejen svečan sprejem. Na vsej poti od Candigara do Gvaliora je ljudstvo na vseh postajah in vzdolž proge, čeprav je bila noč, pozdravljalo predsednika republike. Med bivanjem v Indiji je predsednik Tito sprejel številne brzojavke in pisma uglednih osebnosti, ki ga prosijo, naj obišče tudi njihova mesta. Kot je že _ . , . bilo objavljeno, bo predsednik Per$PektiXf sve- j Tito 6. januarja prispel v Ran- SSSS«? S StSJS «* “ T ” .*• - doba uporabe atomske energi- dnevnem b,va"Ju Ponovno je v miroljubne namene To ' vrnil v ki«r b° ostal še lahko omogoči skok k razvo- j Pet dni obiskal nekaj mest ^ ju socialističnih odnosov na I v Južni Indiji. i * ^ d ^ vsej fronti. V tej perspektivi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2/. - Zvezna ljudska skuščina je danes začela z razpravo o družbenem r.ačrtu za leto 1953. Po skupni seji obeh domov je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič podal obširno poročilo o razvoju gospodarstva v letu 1954 in družbenem načrtu za teto 1955. ki temelji r.a analizi razveja gospodarstva v tem letu. Svetozar Vukmanovič je pri-zal jt-vil-i«, statistične po- Ju8m0- j miHjornov 'Vudf d^niene^ i V- | nSivfifv A, L L L' . . D vorila pomena m 'mogoče zamegliti ! S?™® dr«žbe- j noLranj© zadeve drugih držav, iflglirU llO OtjiSklll PEliZ tudi na predlog vlade LR Kitajske za vzpostavitev diplomatskih odnosov. «So ljudje v svetu, je poudaril Kardelj, ki vztrajno vrača na pozicije pred letom 1948. To so navadno ljudje, ki zelo počasi razumejo, da nove razmere zahtevajo nove rešitve. Toda tudi ti ljudje — če dejansko hočejo mir — ,se bodo morali prepričati, da normalizacija odnosov med Jugoslavijo in vzhodnimi državami ni samo v interesu Jugoslavije, temveč dragocen ‘Ji miru v svetu.)? Osnova jugoslovanske politike je težnja po koeksistenci. To je Jugoslavija upoštevala tudi v politiki do ZSSR in stabilizacije miru. čeprav so j ponavljajo, da se Jugoslavija znaki, ki govore, da ne visi-mo več med vojno in mirom. Očitno je, _ da je napadalna politika doživela poraz v svetu in da se bodo vlade morale pokoriti težnjam človeštva po miru. Po mišljenju E. Kardelja dosedanje metode in sredstva za krepitev miru nišo več zadostne in primerne, tako da je treba iskati 'pove ________ _______ __________ metode, da bi se povečane prispevek k stabilizaciji tendence popuščanja mednarodne napetosti razvile v aktivno in konstruktivno politiko za utrditev miru. Za uspeh te politike pa je treba uresničiti medsebojno razumevanje, ne vmeša vanj e v notranje zadeve drugih, krepitev enakopravnega sodelovanja neodvisnih in suverenih narodov. Vlade, ki ne bi razumele nastalih sprememb v mednarodnih odnosih in ki ne bi Vskladile svoje politike s temi spremembami in s potrebami novih metod v borbi za utrditev miru, bi se spravile v nevarnost, da jih lastni Da-rodi ne bi razumeli in podpirali. Najboljši dokaz za to trditev je razprava o ratifikaciji pariških sporazumov. Kolebanje v francoskem parlamentu je po Kardeljevem mnenju odraz krize stare politike, ki ne odgovarja spremenjenim pogojem, ki rte kaže na neko konstruktivno rešitev. Enotnost zahodne” Evrope je nemogoče uresničiti brez zagotavljanja pogojev za širšo svetovno koeksistenco med narodi z različnimi sistemi. Jugoslavija, je dejal Kardelj, se je v zunanji politiki vedno trudila upoštevati no- z nohenim . nim odnosom. Socializem po- KaX m nn.Ia i a’ s,aja vedno boli stvar P^kse cilj teh uL S < '1G 1 miI’-ionov delovnih ljudi, zato _ :L. ,zlaY Poskus, da se je danes bolj kot fcdJajkoH p0_ z umazanim izsiljevanjem de raokratizma v Jugoslaviji spomnijo nekateri v inozemstvu, da avtorji teh izjav obstajajo. Toda avtorji se bodo prepričali, da se jugoslovanski demokratični socializem ne da izsiljevati, najmanj pa s strani skrahiranih politikantov, ki so izgubili vsak občutek odgovornosti do lastnega ljudstva. Ti ljudje zaman upajo, da bodo s pomoč-jo «New York Timesa« in londonskega «Timesa» postali politični faktor v Jugoslaviji, potem ko so s svojimi političnimi frazami propadli med ljudstvom. vsaki državi, ne samo trehno _ delati za enotnost socialističnih gibanj, razume se. ne v smislu akcijske enotnosti kominformovskega tipa. temveč v smislu organske de-mokratčnc enotnosti socialističnih sil v borbi za socialistične odnose med ljudmi v vsaki državi in v njenih konkretnih pogojih. za enakopravno sodelovanje) med narodi in za najinten-! zivnejše konstruktivno sodelovanje na vseh področjih vsekakor danes eno izmed konstruktivno sodelovanje na vseh področjih vsekakor danes eno izmed najvažnejših mednarodnih področij borbe za socializem, v vseh teh naporih socialistična Jugoslavija je in želi biti aktiven fak-tor», je zaključil Kardelj. o. B. NOVI DELHI, 27. — Iz uradnih virov se je izvedelo, da je indijski ministrski predsednik Nehru sprejel vabilo francoske vlade m da bo obiskal Pariz, kjer se bo sestal z Mendes-F ranceom. Nehru bo v začetku februarja v Londonu na konferenci ministrov Commonivealtha. V drugem tednu februarja bo odpotoval iz Londona v Pariz in tam ostal štiri dni. vseh gospodarskih panog. Vukmanovič je nadalje ugotovil ugodni razvoj gosp ličarskih odnosov s številnimi državam: in med njimi tud: z Italijo. «Mi imamo poseben interes, da razvijamo gospodarsko sodelovanje z Italijo, je poudaril Vukmanovič«. in dodal. da so z rešitvijo tržaškega vprašanja odpadli vsi razlogi za ukrepe, ki so prej z italijanske strani ovirali medsebojno izmenjavo. «Naša vlada in vlada Italije sta pripravljeni izkoristiti novo politično ozračje za razširitev gospodarskih odnosov v obojestranskem interesu«, je po- udaril Vukmanovič in ugotovil, da so z rešitvijo finančnih vprašanj ustvarjeni vsi potrebni pogoji za krepitev in povečanje gospodarskega sodelovanja med obema državama. Povojni deficit plačilne bilance. ki znaša okrog 125 milijonov dolarjev, je posledica povečanega uvoza za potrebe narodne obrambe, za industrijski razvoj, posledica sušnih let in zmanjšanja uvoza prehrambenih artiklov iz istih raziogov. Isti činitelji so vplivali tudi na povečanje dolga v inozemstvu do zneska 400 milijonov dolarjev; ti dolgovi so večinoma kratkoročni in srednjeročni, kar predstavlja veliko breme za jugoslovansko gospodarstvo. Vukmanovič ie poudaril, da bi bilo potrebno sklicati konferenco upniških držav, na kateri bi se našla rešitev, ki bi zagotovila pravice upnikov in omogočila razvoj gospodarske izmenjave z upniškimi državami. Najboljša rešitev bi bila sprememba srednjeročnih dolgov v dolgoročne. Ko je govoril o družbenem načrtu za prihodnje leto, je poudaril vsestranski razvoj gospodarstva, ki bo omogočil, povečanje večje pozornosti povečanju družbenega standarda, večje investicije v korist družbenega standarda, kmetijstva in predelovalne industrije in takšno razdelitev dohodka in takšno formiranje plačilnega sklada, ki bosta o-mogočilj povečanje produktivnosti dela. B. B. ostalih držav. Pri tem je bi-j Jugoslaviji, bi politikom take la njena politika vedno ne- vrste, ki nudijo tako uslužno odvisna in bo takšna ostala svoje usluge inozemstvu vsak tudi v bodoče. «Niti enega človek pljunil v obraz, poseb-nasega socialističnega nazora no pa takšnim, ki so obrnili ne bomo opustili zaradi takš- hrbet revoluciji, s katero so nega ali drugačnega razvoja j nekoč nekaj pomenili in brez mednarodnih odnosov. Prav; katere ne predstavljajo niko- tako ne mislimo oslabiti naporov za krepitev naše o-brambne sposobnosti, dokler se ne bomo prepričali, da je politika razorožitve postala splošno načelo za vse. Ko vzpostavljamo odnose konstruktivnega sodelovanja z vzhodnimi državami, ne mislimo slabiti prijateljskih odnosov z zahodnimi državami, kajti takšna politika bi bila ‘V nasprotju s politiko koeksistence. s temi načeli je izpolnjena tudi izjava predsednika Tita in Nehruja. Ta izjava temelji na listini OZN, odgovarja pogojem, v katerih živi danes človeštvo, zato je v sedanjem trenutku ta izjava realistična «magna carta« miru.« Po Kardeljevem mišljenju so na svetu ljudje, ki jim 'ni všeč jugoslovanska zunanja gar in ničesar. Ce pa želijo, tedaj lahko predstavljajo samo pisani zbor najrazličnejših reakcionarnih ostankov, začenši od onih iz stare Jugoslavije pa do peščice birokratskih elementov, ki obža- j skupščini se še vedno bije lujejo da je njihova biro-! ostra borba med zagovorniki kratsk., oblast propadla in bi-||n nasprotniki nemške oboro-la prenesena v samoupravo ; žit ve. potek današnje razpra-ljudstva, Ce pa se hočejo u- y® )f bil_ zelo dramatičen in Ostra borba v fran med zagovorniki in nasprotnik Z majhno večino je skupščina sprejela člen o sprejemu Nemčije v NATO, zunanjepolitična komisija pa je zavrnila načelo drugega čitanja člena o zahodnoevropski zvezi - Jutri novo glasovanje o zaupnici PARIZ, 28. — Zunanjepolitična komisija je sprejela ’ zakonski načrt o zahodnoevropski zvezi z 18 glasovi proti l/ in 4 vzdržanimi. PARIZ, 27. — V francoski vrstiti v to pisano druščino, naj mirno storijo. Kar pa se tiče demokratizma te gospode, tu ne gre za nič drugega kot za poskus, da se z lažnimi demokratičnimi frazami spodkoplj uje kurz stvarnega demokratičnega socializma, ki se danes razvija v Jugoslaviji. Na srečo so glasovi te vrste, ki ne prihajajo prvič od Djilasa, dobro znani v Jugoslaviji in ne morejo nikogar zbegati, temveč lahko Mendes France je uspel dobiti zaupnico le z majhno večino glasov. Pri giancvanju o 2. in J. Države načrta Colombo v boju proti kolonializmu Danes se začne v Bogoru v Indoneziji konferenca petih azijskih držav, kjer bodo govorili tudi o sklicanju široke azijsko afriške konference - Odnosi med azijskimi državami in Kitajsko - Čuenlajevi napadi na ZDA - McCarthyjeve grožnje NOVI DELHI. 27. - pred_ sedmki vlad Indije, Burme Indonezije, Pakistana in cvv’ Iona. se bodo 28. decembra' zbrali v Bogoru v Indoneziji na , drugo konferenco Colombo držav. Sodeč po izjavah predsednikov omenjenih držav gleda Azija z zaupanjem na nadaljnjo utrditev sodelovanja med neodvisnimi azijski-■ni državami, ki hočejo združiti napore v boju za mir v Aziji in odstraniti vojna 'žari-ter se rešiti kolonializma. Utrditev naporov za mir ter Pbškus, da bi se le-ti razširili tudi na druge države v Aziji }b Afriki, je glavni smoter AOhference v Bogoru. To se 3**no vidi, tudi iz vprašanj, ki so ina dnevnem redu kpnfe-feuce; sestava azijsko-afriške konference, ki naj bi bila a-Prila ali maja, azijska vprašanja. &EATO pakt in Fo.rmoza. razvoj mednarodnih zvez in varnosti za kitajsko vmešava-j jo, niso povzročili presenečenje. Azija je pripravljena, ka-'nja, prav tako tudi ne Cuen-kor je bil dejal Nehru, sode-1 lajeve kritike na račun potovati na enakopravni podlagi godbe o vzajemni varnosti če bo odstranjena kitajska nevarnost. Stališče, ki ga bo zavzela konferenca do indijskega predloga, da bi na azijsko-afriško konferenco zaradi ^vse-splošnosti povabili tud, Kitajsko in Japonsko, bo v precejs-.nji merj pomenilo tudi osvojitev ali odklonitev (tkitajske miroljubnosti«, to vprašanje Pa utegne postati tudi kamen spotike na konferenci. shingtonu dodajajo, da obe pogodbi izražata ameriško politiko, ki tudi v prihodnje ne bo spremenjena. Senator Joseph McCarthy, ki je danes dal svojo prvo javno izjavo, odkar se je 7. decembra odkrito sprl z vlado, pa je napovedal, da namerava obnoviti fobudo, da bi ukinili ameriško pomoč “ u AuULCl l v , . kitajske vlade Cuenlaj na za- ; dejal, da bi po njegovem [posedanju nacionalnega odbora; rali Cangkajšku pustiti, da politične posvetovalne skup-ščine Kitajske obtožil Združe-ne države Amerike da «pre-mišljeno ustvarjajo napetost« v zvezi s obsojenimi ameri" gospodarsko sodelovanje aztj- j škimi letalci. Dejal je. da se K ih držav. je v zadnjih šestih' mesecih V zvezi s konferenco petih aržav colombskega pakta v «ogoru sta prispela v Djakar-tq dva predstavnika Združe-b)a za svobodo Severne Afri-k« in predstavnik mohamedanske bratovščine/prva dva, Hussein A it Ahmed in Moha-u E i Jazid. bosta poskušala voseči. da se na dnevni red odoče afriške-azijske konfe-ence vključi tudi vprašanje kmani za neodvisnost v Alži-ru, Maroku in Tuniziji, predstavnik mohamedanske bra-oyščine pa bo predložil udeležencem konference spomeni-o položaju mohamedaiKev v državi Izrael. Zlasti velikega pomena bo stališče držav Colombo konfe-renoe do LR Kitajske. Raču-bajo, da je azijskim državam predvsem potrebna popolna Varnost pred kitajskim posred-“bl. al' neposrednim »mesa-Vanjem, da bi mogle vse svo-J? »oči posvetiti izgradnji, ■evedetj morajo, kakšna poro-tya sta glede tega dobila Ne-■ u m U Nu, in koliko bodo h^jPor.°,',ya vplivala na to, da ostale države osvojite indijsko stališče, da ni ne- napetošt na svetu zmanjšala takoj nato pa je obsodil ZDA in druge zahodne države, da skušajo poglobiti prepad’ in pripraviti novo vojno. Obsodil je pariške sporazume, o Nemčiji in manilski sporazum o ustanovitvi SEATO. Ro njegovih besedah kršijo ZDA ženevske sporazume, ker hočejo Južni Vietnam spremeniti v svoje vojaško oporišče. Predsednik kitajske vlade je izjavil, da je pogodba nied ZDA in Formozo «resna provokacija. naperjena proti kitajskemu narodu in velika ovira za mir na Daljnem vzhodu«. Na koncu je obtožil ZDA. da z jačanjem Singman-rijevih sil' in s koraki v OZN onemogočajo mirno rešitev korejskega vprašanja in delajo vse, da bi ustvarile napadalno skupino tudi na sred. vzhodu. V VVashingtonu še niso sprejeli popolnega besedila Cuenlajevih Izjav, ki jih je včeraj objavila agencija »Nova Kitajska«, izvlečki, ki so jih objavile razne časopisne agencije, v washingtonskih u-radmh krogih, kot poudarja- napade kitajsko celino. členu sporazumov, ki dolo cajo sprejem Zahodne Nemčije v NATO, se ie od 540 poslancev izreklo 289 za ratifikacijo, 251 pa proti. Ko se je zaključilo prvo glasovanje, je predsednik napovedal začetek glasovanja v zvezi z amandmaji, ki sta jih predložila poslanca Ralevvski in Loustanau-Lacau. Palevv-ski je predlagal, naj se izva-janje pariških sporazumov odloži do 1. decembra 1955. zato “® se v tem času lahko znova isce sporazum med Vzhodom m Zahodom; v drugem pred-togU; ki ga je vlada sprejela, pa je zahteval, naj se ratifi-Kacijfcke listine sporazuma o Posarju izmenjajo istočasno 3 uveljavitvijo ostalih sporazumov. Loustanau-Lacau je tudi predlagal odložitev izva> jan j a pariških sporazumov. Ker sta tako Palewski kakor Loustanau-Lacau umaknila svoji resoluciji, je Men-des-France _ umaknil s tem v zvezi vprašanje zaupnice. Resolucijo, ki povezuje posarsko vprašanje z ostalimi sporazumi, pa je skupščina odobrila z dviganjem roke. Proti so mSOiVa.** samo kominformisti. Takoj nato je Mendes-Fran-ce zahteva! ponovno čitanje prvega člena, ki je bil v p»-tek zavrnjeu. Seja je bila prekinjena zb. eno urn, zato ,i.s’.e. 0 ,tem 'zreče zunanjepolitična komisija. Komisij? pa je z 20 glasovi proti 1.9 in 4 vzdržanimi zavrnila načelo drugega čitania prvega člena (ki določa ustanovitev zahodnoevropske zve-zeL ..pričo tega ni teoretično vec snovi za razpravljanje v skupsčmi. Zato da se razprava obnovi, je potrebno, da vlada položi novo besedilo, ki l.o vsebovalo bistvo prvega člena, ali pa da kak drugi poslanec za svoj račun ta člen povzame. Mendes-France pa je zahte- val, naj se seja v skupščini nadaljuje, in si je pridržal pravico predložiti nov načrt zakona, ki naj bi zamenial prvi člen, To je bila edina rešitev. ki je bila po postopku mogeča po enournem ostrem razpravljanju Zaradi novih ugovorov v zvezi s postopkom pa je bila seja skupščine odložena za nedoločen čas. Mfedtem bo zunanjepolitična komisija proučila novo besedilo, ki ga je predložila vlada. Predsedniki parlamentarnih skupin pa bodo na skupni seji določili nov dnevni red skupščine. Medtem pa je vlada postavila vprašanje zaupnice o celotnem načrtu, kakor je bil dr, sedaj sprejet, t. j. brez prvega _ člena. Glasovanje o zaupnici s tem v zvezi bo v sredo ob 16. uri in se bo nanašalo tudi na amandma, ki določa, da se morajo ratifikacijske listine o vseh pariških sporazumih izmenjati istočasno. Za sejo je vladalo izredne zanimanje. Pred poslopjem poslanske zbornice je veliko število policijskih agentov vzdrževalo red. Soja se je začela točno ob napoveaani url in poslanska mesta so bila vsa zasedena. Prav tako so bile natrpane vse tribune in vsi prostori, ki so določeni za tisk in za diplomatske predstavnike. Zasedena so bila tudi vsa mesta filmskih operaterjev. Takoj po otvoritvi se je na tribuni začelo vrstiti 14 govornikov, ki so podali izjavo o glasovanju. 2e v prvih popoldanskih urah pa so se sestale posamezne parlamentarne skupine in s tem v zvezi se je izvedelo, da je glavni ob-bor skupine neodvisnih z veliko večino sklenil priporočati svojim poslancem, naj ne glasujejo proti pariškim sporazumom. V tej skupini je 29 po. slancev, ki so v soboto glasovali proti nemški oborožitvi. Med številnimi govorniki je bivši zunanji minister radikal Yvon Delbos izjavil, da je mnenja, da lahko tolmači glas večine svojih kolegov: «Ce glasujemo proti pariškim sporazumom. bosta oborožitev Nemči.i; in njen sprejem v NATO prav tako izvedeni, toda brez nas. kar pomeni, proti nam. Evropska obrambna skupnost je bila mnogo boljša rešitev. Toda sedaj gre za to, ali se je trčba odreči edini nadomestni rešitvi, ki se nam predlaga«. Zatem je Delbos sporočil. da bo radikalna skupina soglasno glasovala za pariške sporazume, skupščina pristala na sprejem Nemčije v NATO. ne da bi pristala na revizijo svojega stališča glede zahodnoevropske zveze, in je pripomnil, da -o sporazumi nerazdiužljiva celota. Dejal je dalje, da gre za to. ali naj Francija ohrani svoje mesto v atlantskem zavezništvu ali „pa naj se dopusti, da njeni zaveznik to zavezništvo reorganizirajo. Zatem je izjavil, da bo njegova vlada odstopila, če bo skupščina glasovala proti zaupnici. Apeliral je na 350 poslancev, ki so oktobra glasovali za vlado, in s tem odobrili londonska pogajanja ter obljubili, da bodo podprli vlado pri nadaljnjih pogajanjih. Dodai je, da vlada ni na noben način zapustila okvira svojega pooblastila in da je dosegla znatna izboljšanja, kakor na primer britansko obvezo, da bo držala svoje čete na evropski celini, sporazum o Posarju in razpravljanje o oboroževalnem poolu. i zlasti pa o vprašanjih v zvezi Tistim, ki niso odobrili Ion-1 z atomsko energijo. Predvsem donskih sporazumov, je Men des-France izjavil, da ni mogoče pogajati se z zavezniki o novi formuli za nemško oborožitev, in da ne misli, da bi bili zavezniki pripravljen) znova pogajati se. Prav tako pa se Francija ne bi mogla upreti nemški oborožitvi in tudi ne načelu te oborožitv». Omenil je nato. da so francoski zavezniki prepričani, da bodo dane večie možnosti za pogajanja s Sovjetsko zvezo po ratifikaciji sporazumov, in da se on strinja z njimi. Ce Pa se hoče konferenca štirih, je treba prej doseči, da so štiri velesile pripravljene u-deležiti se te konference. Dejal je tudi, da je imela Sovjetska zveza v preteklih mesecih številne možnosti za začetek pogajanj, in da bi sedaj zavrnitev sporazumov pomenila še bolj onemogočiti konferenco štirih. V primeru zavrnitve bo prišlo morda do konference dveh ali treh. toda Francija se te konference ne bo udeležila, ker bo zapustila zahodno zavezništvo. «V primeru zavrnitve — je dodal Mendes-France — bo naš kredit tujini padel na ničlo pri Angležih in Američanih in še nižje prj Rusih, ker bomo država. ki bo prekinila s svojini:^ zavezniki. Sovjetska zveza hoče razbiti zahodno zavezništvo in spravit; Francijo izven njega. Ce SZ želi res sporazum. lahko ima Francija konkretno vlogo z zadevno pobudo. toda samo v atlantskem zavezništvu«. Ko ie Mendes France zaključil svoj govor, je bila seja ponovno odložena na 21.30. ko so je zadnji vpisani govorniki podali izjave o glasovanju. Ob 22.30 pa se je začelo glasovanje, ki se je zaključilo z že omenjenim izidom. so razpravljali o tem. ali naj tudi Francija proizvaja atomske bombe. Niso Pa sprejeli nobenega sklepa, temveč bodo vprašanje predložili na vladni seji. Po mnenju nekaterih članov vlade bi posest atomske-ka orožja podelila Franciji nedvomno večjo moč in s tem ve sestane s Churchillom (če bi francoski parlament zavrnil pariške sporazume), od- Mehki možgani Mož," ki se - običajrus oglasa s svojimi žolčnimi, beležkami v «11 Lavoratoren, in ki si je nadel programski psevdonim eCarnio», je dobil gostoljubje pri «Delun za prevod članka, ki ga je hkrati objavil v «11 Lavoratoren. Opravičuje se, da. je članek ((nekoliko dolg’ in trd«, hkrati pa obljublja bralcem, «da tega ne bo napravil več«. Carnio si domišlja, da je odgovoril na naše pripombe k zadnjemu Vidalijevemu govoru, da je njegov «odgovor» dolg (kar drži) in trd (v čem, nam ni jasno), in da sc ne bo oglasil več (kar nas spravlja v obup). K njegovemu dolgoveznemu čenčanju pa kratko pripombo: Carnio pravi, da «morajo demokrati vztrajati na začasnosti« londonskega sporazuma.. Kakšni demokrati so to, ki postavljajo azbtasnost» na prvo mesto svoje, politične akcije? Poznamo jih prav dobro: to so MSI itt begunska glasila italijanskega, istrskega in dnl-iredentizma. Poudarjanje «začasnosti» n tej prvi lazi novih odnosov i red Jugoslavijo in Italijo pomeni dejansko poskus zastrupljanja, Skozi sito in rešeto teh odnosov, medtem ko ja danes predvsem važno poudarjati potrebo po mirnem sožitju m sodelovanju v, ozračju medsebojnega razumevanja. To potrebo čutijo danes tudi zmerni krogi italijanske buržoazije in v tem. smislu tudi delajo, medtem ko je zn skrajno krilo italijanska buržoazne reakcije (kakor za komtnformovske voditelje) najvažnejša »začasna« stran londonskega sporazuma, in zato naj se določbe sporazuma čim spretneje sabotirajo. To so torej tisti demokrati, ki morajo vztrajati na začasnosti sjiorožuma, na katere se obračata Carnio m Vidali. In to mi povsem upravičeno in utemeljeno imenujemo iredentistični fašizem. Za nas je ng prvem mestu mirno sožitje med Jugoslavijo in Italijo, sodelovanje v duhu sporazuma in medsebojnega razumevanja, ki naj poglablja prijateljske odnnšaje med obema državama, To je za nas osnovna naloga sedanjosti in eno. glavnih dolžnosti vseh resničnih demokratov. Mali polvarjevalec Leninovega dela S tem da so, dasi v izvlečku, objavili uvodnik ■ iz še vedno izhajajočega glasila Kominforma pod naslovom eStalin — veliki nadaljevalec Leninovega del a«, so prj «Delim dokazali, da jih izkušnje zadnjih let niso prav njč naučile. S tem so hkrati dokazali, da niso sposobni misliti s svojo glavo, to je s socialistično glavo, PonatiskOvati tako nekritičen slavospev Stalinu danes, ko si je že ves svet na jasnem glede negativnega vpliva, ki ga je stalinska teorija in praksa tmela tuj notranji razvoj socializma v Sovjetski zvezi m na mednarodne odno-šaje v svetu, in proglašati tega protimarksist.ičnega potuar-jevalca Leninovega.' dela za njegovega velikega nadalje-palca, pomeni više/c ideološke, revščine in politične netaktnosti. V tej kratki beležki naj o-pozorimo le na nekatere značilne poteze stalinske teorije in prakse, ki so v popolnem nasprotju z Marksovim in Leninovim naukom in ki so prevladovale v razdobju med Leninovo in Stalinovo smrtjo. Medtem ko sta Marks in Lenin opozarjala pred nevarnostjo birokratskega aparata, je Stalin krepil prav ta birokratski aparat in spremenil SZ v centraliziran birokratič-ni sistem državnega kapitalizma, proti kateremu so sovjetski voditelji napovedali boj. čim je Stalin umrl. Medtem ko je Lenin zagovarjal stališče da je tajna diplomacija neskladna s politiko socialistične države, je Stalin sklepal s Hitlerjem tajne dogovore o razdelitvi sveta na vplivna področja, kar je v nasprotju celo z malomeščanskim pojmovanjem demokracije. Medtem ko je Lenin opozarjal na nujnost demokratič- nega centralizma v delavski stranki, je Stalin do podrobnosti uveljavil teorijo o nezmotljive mvelikem voditelju in učitelju, pred katerim so se morali hlapčevsko klanjati politiki, znanstveniki, umetniki in celo jezikoslovci! Proti temu «vel.ikemu nadaljevalcuz so sovjetski voditelji ponovno izposlovali leninsko načelo kolektivnega vodstva, čim je Stalin umrl. S tem so vsemu svetu pokazali., kakšno sprostitev je Stalinova smrt predstavljala za Sovjetsko zvezo. Tudi po Beriji — enem glavnih opor in orodij stalinske birokratske oblasti — so udarili, čim je izgubil svojega glavnega zaščitnika. Vse, zaradi česar je «velik», je Stalin uveljavil proti Mar-ksovim in Leninovim osnovnim socialističnim naukom. Bolteri - „11 Piccolo** Do nedavnega je bil Guido Botten novinar pri Alessije-vem «11 Piccolo — Giornale di Triestes; tik pred božičem.; pa so ga odpustili, ne da bi mu dali niti tistih osem dni odpovednega roka, na katerega imajo pravico celo služkinje — kakor pravi z grenkobo on sam. Ozadje te odpovedi je sicer zavito v . tajnost, iz pisma, ki ga je Botteri poslat tedniku «Vita Nuovan, pa se da sklepati, da je odpoved tudi v zvezi s člankom, ki ga je napisal za ta tednik in kjer se je spotaknil ob pisanje dnevnika, pri katerem je delal, v zvezi z znanim škandalom. v Ulici Imbriani. Spričo dejstva, da je v omenjenem komentarju Botteri naslovil nekaj kritičnih pripomb tudi na šefa tržaške kvesture dr. Marzana, ni izključeno, da je odpoved v zvezi tudi s tem. Primer, čigar žrtev je postal Guido Botteri — sicer demokristjan po političnem prepričanju, a hkrati pristaš u-merjenega naprednega krila demokrščanske stranke, ki na vodi Gronchi -— je vsekakor značilen za politično mentaliteto vodstva in uprave tega tržaškega dnevnika, ki namerava — po vseh dosedanjih znakih sodeč — dati postopni poudarek bolj njegovi fašistični preteklosti, kakor pa. splošno iredentističnemu značaju, ki ga je «11 Piccolo« imel do zmage črnosrajčnikov. govoril, da mu o tem ni mo znanega. , ,. Prav tako je predstavnik izjavil, da mu ni nič znanega o teni, da bi Churchill nameraval odpotovati januarja v Washington, bodisi »da francoska skupščina ratificira pariške sporazume ali pa ne«, zato da se s predsednikom razgovarja predvsem o evropskih vprašanjih. Dalje je predstavnik izja-vii, da je državni tajnik Dul-lec stalno obveščen o potoku razprave v francoski skupščini in da ni še nič sklenil glede svojega odhoda v Augu-sto (Georgija) v primeru negativnega glasovanja. Tudi v Londonu izjavljajo, da jim ni nič znanega o kakem Churchillovem načrtu za potovanje v 7,DA Vladi ZDA in Vel. Britanije sta sklenili, da je treba oborožiti Zahodno Nemčijo ne glede na to. čo bodo Francozi dali svoj pristanek. Pobudo za tako stališče . prepisujejo Churchillu. . Dulles je včeraj večkrat te-lefonično govoril . z Eisenho-werjem in z ameriškim poslanikom v Parizu Dillonom, ki ,ie včeraj obiskal Mendes-Francea. V Washingtonu baje že konkretno razpravljajo o spremembi strateških načrtov. Ce bo Pariz zavrnil ratifikacijo pariških pogodb, bodo baje ameriške .komunikacijske centre prenesli iz Francije v Holandijo, težišče ameriških vojaških naporov v Evropi pa se bo preneslo v Španijo in Italijo, ki bosta dobili v ameriških strateških načrtih glavno vlogo Zahodni tisk se obširno ba-vi z ugibanji, ka.i bodo sklenili Francozi. Vodilni ameriški listi izražajo upanje, da bo francoski parlament spremenil stališče, ki ga je zavzel v petek, in odobril oborožitev Nemčije. Z glasovanjem v Parizu se obširno ukvarja tudi sovjetski tisk. ki obsoja ameriški in britanski pritisk na francosko javno mnenje. «Pravda» ugotavlja, da bi bila zavrnitev pariških pogodb samo v korist Franciji, in izraža prepričanje, da bi po taki zavrnitvi spet prišel do veljave sovjetski predlog o ustanovitvi evropskega sistema kolektivne varnosti. Isti list opozarja evropsko socialdemokracijo na «zgodovinsko odgovornost, ki jo ima ob glasovanju o oborožitvi Nenčijcji i»PO->11.Mk»K« I>XEV1 Na današnji dan se j« leta 1855 rodil Stevan Stojkovič-Mokramjac, srbski skladatelj. Umrl je 16. IX. 1914. 1B| f Us*. Danes, TOREK 2G. decembra ■ Ned. otroč.. Zorica Sence vzide ob 7.46 .in zatone tu 16.27. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 9.33 in zatone ob 19.55. Jutri, SREDA 29. decembra ” Tomaž, Vrhoslav OB PISMU DELAVSKE ZVEZE DELAVSKI ZBORNICI Za aktivno sodelovanje vseh delavcev pri akciji za ustanovitev »proste cone" Neutemeljena in sumljiva »zaskrbljenost« voditeljev Delavske zbornice glede ugodnosti integralne proste eone Akcija za ustanovitev proste cone za celotno tržaško področje, ki jo vodi «Odbor za ustanovitev proste cone», zajema vsa področja tržaškega javnega življenja. V božični številki našega lista smo objavili seznam ustanov, organizacij in združenj, ki so pristopile ali izrazile željo po sodelovanju z omenjenim odborom. Gre za skoraj stoodstotni odziv trgovskih, industrijskih, obrtniških in drugih ustanov, združenj in organizacij, ki predstavljajo vefiino v tržaškem poslovnem in produktivnem življenju. Poleg teh strokovnih ustanov se za prosto cono izjavljajo tudi delavci, ki so osebno najbolj zainteresirani za razvoj mestnega gospodarstva, za večjo zaposlitev in za splošno izboljšanje življenjske ravni. Zato smatramo za zelo primerno, da je Delavska zveza poslala Delavski zbornici pismo v katerem predlaga sestanek predstavnikov obeh sindikalnih organizacij za proučitev možnosti enotnega pristopa v «Odbor za ustanovitev proste cone». Namen Delavske zveze naj bi bil omogočiti vsem tržaškim delavcem aktivno sodelovanje v akciji za ustanovitev proste cone. Takoj moramo omeniti, da je Delavska zveza tudi tokrat zašla na ozko pot sodelovanja dveh uradno največjih sindikalnih organizacij, ki pa gotovo ne predstavljata vseh tržaških delavcev. Znano je, da so tržaški delavci organizirani tudi v Enotnih razrednih sin-dikatih, da je ogromno število delavcev, ki niso včlanjeni v nobenem sindikatu, ker so se razočarali nad dosedanjim pristranskim delovanjem Delavske zveze in Delavske zbornice. Ker pa vemo, da so za ustanovitev proste cone vsi tržaški delavci in ne samo člani Delavske zveze in Delavske zbornice. bi morala Delavska zveza, če ji resnično gre za to, da bodo vsi tržaški delavci zastopani v »Odboru za ustanovitev proste cone«, predlagati enoten nastop vseh tržaških delavcev, pozvati vse sindikalne organizacije in vse sindikalno neorganizirane delavce, naj se pridružijo tej akciji. Toda Delavska zveza gre po stranske sindikalne politike, k priznava pravice samo svojim članom in delavcem, ki so včlanjeni v Delavski zbornici. Stališče Delavske zbornice do proste cone pa ni že povsem jasno. Pred časom so v svojem glasilu «11 Lavoro« napisali članek v katerem izražajo dvome glede možnosti zaposlitve brezposelnih delavcev z ustanovitvijo proste cone. »Zaskrbljeni« so, da se s prosto cono ne bodo uresničili naslednji pogoji: 1. dejansko znižanje življenjskih stroškov; 2. dejansko povečanje kupne moči sedanjih plač; 3. povečanje možnosti zaposlitve in s tem dejansko zmanjšanje brezposelnosti. »Zaskrbljenost« Delavske zbornice je popolnoma neutemeljene. če se z ustanovitvijo proste cone nimajo uresničiti gornji pogoji, potem je nesmiselno zahtevati prosto cono. V našem listu in tudi v drugih tržaških listih, predvsem pa v predlogih in načrtih »Odbora za ustanovitev proste cone«, je najbolj razvidna korist, ki naj bi jo imeli z ustanovitvijo proste cone tržaški delavci. Prosta cona bi na industrijskem področju omogočila zmanjšanje stroškov za nabavo surovin, polizdelkov in manufaktur potrebnih v proizvodnji. Dalje bi se zmanjšali stroški za nabavo tekočega goriva in mazil, kar bi hkrati znižalo prevozne stroške. Zaradi možnosti, da bi se nabavke surovin lahko vršile neposredno iz inozemstva, bi se tudi določene odgovarjajoče operacije na mednarodnem tržišču laže o-pravljale in to v najugodnejšem trenutku. S tem, da bi se surovine lahko nabavile na lokalnem tržišču, bi jih mogli tako glede na kakovost kot na količino nabaviti v najprimernejšem trenutku, t. j. ko bi jih v industriji potrebovali, s čimer bi bil odpravljen riziko potovanj in morebitnih padcev cen. Obstoj surovinskih zalog bi vplival na stabilizacijo cen na tržišču, to pa bi z druge strani vplivalo na ustalitev proizvodnih stroškov. Znižali bi se stroški na sploh. Z zmanjšanjem navedenih in še nekaterih drugih stroškov bi se v prvi vrsti pocenila proizvodnja, hkrati pa povečala prodaja izdelkov na samem področju ter okrepila njihova konkurenčnost na mednarodnem tržišču, kjer je treba konkurirati s proizvodi inozemskih industrij, ki delajo z nižjimi proizvodnimi stroški, ali ker opravljajo svojo dejavnost v carine prostem režimu, odnosno uživajo posebne vladne olajšave, podpore in nagrade za izvoz. V takšnih pogojih bi verjet- ustanovitve novih in razširitve ze obstoječih industrij ter zagotovitve inozemskih tržišč bi se povečali zaposlitev in kupna moč. Dvignila bi se življenjska raven za vse sloje prebivalstva, tembolj, ker bi se zaradi odprave carinskih dajatev u-voženi potrošni predmeti prodajali po nižjih cenah, ki so veljavne na svetovnem trgu. Iz gornjega je razvidno, da je »zaskrbljenost delavcev« Delavske zbornice samo zaskrbljenost voditeljev te sindikalne organizacije, ki se nočejo jasno izjaviti za ali proti ustanovitvi proste cone. Zato je danes nujno, da se vse sindikalne organizacije in sindikalno neorganizirani delavci združijo in enotno pristopijo v «Odbor za ustanovitev proste cone«, da bodo pri tej akciji, ki je odločujočega pomena za življenjski razvoj našega področja, vsi tržaški delavci resnično aktivno sodelovali. Danes na Repentabru seja občinskega sveta Danes popoldne ob 14.15 bo na županstvu na Colu prva redna seja občinskega sveta repentabnrske občine v jesenskem zasedanju. Na dnevnem redu, k: obsega skupno 15 točk, je med drugim tudi razprava o letnem proračunu, gospodarskih načrtih štev. 14 in 15, potrditev raznih obračunov itd. Seja je javna in se je občani lahko udeležijo. Openski tramvaj spet redno vozi V soboto zjutraj ob 5.25 je bil zopet vzpostavljen reden tramvajski promet na progi Trst - Opčine. Kot je znano, se je žična vrv. ki vleče tramvajske vozove do Škorklje, komaj po treh mesecih že tako izrabila, da je moralo vodstvo družbe »Malih železnic* promet iz varnostnih razlogov ukiniti in ga na odseku Trst -Škorklja nadomestiti z, avtobusi. V petek popoldne okoli 15. ure so z velikim kamionom in prikolico pripeljali na Opčine nad 7.000 kg težko žično vrv, ki jo je vodstvo družbe »Malih železnic« naročilo v Švici, in sicer v tovarni, ki je zgradila naprave openskega tramvaja. Transport je bil precej težaven, saj gre za en sam kos vrvi, ki so jo na Opčinah naložili na poseben tramvajski voz in jo potem odpeljali do Škorklje. Mobilizirali so vse razpoložljive delavce, ki so v prvih urah predbožičnega večera začeli postavljati vrv na progo. Delali so celo noč in zjutraj okoli 4.30 je bila žična vrv končno napeljana. Eno uro kasneje pa je nova žična vrv že vlekla prva tramvajska voza. ki sta zopet vzpostavila normalen promet na vsem odseku. K URADNIM PODATKOM VLADNEGA GENERALNEGA KOMISARIATA Brezposelnih je mnogo i/eč kol jih navajajo uradni podatki! Tudi podatki o zaposlenih so jasen dokaz vztrajnega nižanja števila zaposlenih v zadnjih letih - Trenuten porast zaposlenih je le posledica sprejema delavcev v preusmerjevolne tečaje stari poti; po poti pri- no prišlo do povečanih pobud ’ glede investicij v nove indu- strije tako od strani domačega kot tujega kapitala. Pri tem je treba upoštevati, da niso redki primeri, ko so se takšne industrije postavile prav na osnovi in s pomočjo podobnih sicer skromnih prihrankov. Nastanek novih industrij bi omogočil u-stanovitev novih dopolnilnih industrijskih in obrtniških dejavnosti manjšega obsega, že obstoječim pa zagotovil delo. Na osnovi že omenjenega znižanja proizvodnih stroškov M smo HaSEtlTEV ISTRSKIH ezulov v fumji Prosluli „Ente Tre Venezie" izročena uprava 5 milijard lir To je tista ustanova, ki je v času fašizma odkupovala slovenska zemljišča na izsiljenih dražbah Finančna in zakladna komi-1 lijard lir za vključitev v pro-• parlamenta je izvodnjo istrskih beguncev ne Tiskovni urad vladnega ko- [ 17.119, 10. decembra 20.641 in misariata je poslal sledeče | 20. decembra 18.867 oseb. Po-uradno sporočilo za tisk: j rast _ brezposelnosti je jasno Po podatkih urada za delo! razviden. ... . o stanju zaposlen,h in neza-1 Ti podatki odkrivajo, da je posle nih delavcev v Trstu i brezposelnost v . zadnjih me. Miljah in Nabrežini za cas od , secl“ izredno ostro rastla, 10 do 20.12.1954 je bilo dne i vendar pa ne vsebujejo vseh 20 t m zaposlenih: v Trstu oseb katere so na Tržaškem 82.668, v Miljah 2.603, v Na- ozemlju v resnici brez dela brežini 1.085, skupaj 86.356 de- j ?n lavcev, to je 599 več kot dne i 19 10. decembra, ko je bilo skup-j P1 no zaposlenih 85.757 delavcev. Po vpisih pri uradu za delo je bilo dne 20. t. m. brezposelnih V Trstu 17.520, v Miljah 1.021, v Nabrežini 326, skupaj 18.867 delavce c, to je 1.774 manj kot dne 10. decembra. ko je bilo brezposelnih skupno 20.641 delavcev. Pri SELAD je bilo dne 20. t. m. zaposlenih 3 279 delavcev, to je za 12 manj kot dne 10. t. m., ko je bilo zaposlenih 3.291 delavcev. To je prvikrat, da vladni komisariat uradno sporoča podatke o zaposlenih in brez-selnih osebah. Te podatke je zaslužka. Tu namreč igra- izredno včliko vlogo nači-črtanja brezposelnih oseb uradnih spiskov brezposel-i nih. V avgustu ie n. pr. do-i bilo od skupnega števila brez-j poselnih zaposlitev le 2.099 delavcev, medtem ko so 2.570 delavcev črtali iz omenjenih spiskov iz drugih razlogov. Iz spiskov namreč črtajo vsakega, ki se redno ne prijavlja in tudi tiste, ki so. dobili začasno pa celo le nekaj dni trajajočo zaposlitev. Ker urad za delo vrši le kontrolo in registracijo nad zaposlitvijo in ne nudi brezposelnim za poslitve, je razumljivo, da izgubi brezposelni po šestih mesecih, ko se neha podpora za brezposelne, vsak interes pri- je le pobila po obrazu in zlomila nosno kost. Sprva se je zdelo, da Kralj sploh ne bo ostal pri življenju, toda zadnja poročila iz bolnice pravijo, da se je njegovo zdravstveno stanje nekoliko zboljšalo in ni več takšne nevarnosti; Amelija Cok pa bo ozdravela v 20 dnevih. Isti večer sta se ponesrečila tudi 30-letni Valentin Rudolf iz Ulice Giulia 13 in 17-letni Bruno Milič iz Ulice ■Strada del Friuli št. 353. Ru- N0V1 UKAZI VLADNEGA GENERALNEGA KOMISARJA Podaljšanje izplačevanja prispevkov delodajalcem za vajence v industriji Odlok, ki zadeva razlaščanje slovenske zemlje p korist aačrtno naseljenih ezulov na slovenski obali pri Stivanu Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal razne odloke, ki veljajo ali bodo veljali od dneva objave v «Uradnem vestniku«. Med temi odloki so: Odlok št. 111, s katerim se podaljša izplačevanje prispevka, predvidenega v členu 1 ukaza ZVU št. 5 z dne 10.1.1951, za tiste delodajalce v industriji in v obrti, ki zaposlijo vajence, italijanske državljane do 31. decembra 1955. Odlok št. 113, ki določa naslednje: dokler se ne bo izvršila razvrstitev osebja bivše ZVU, smejo biti tisti, ki temu osebju pripadajo, tudi če o-pravljajo službo pri državnih uradih ali pri javnih ustanovah, z ukrepom generalnega komisarja premeščeni na službovanje v urade generalnega komisariata ali v njemu podrejene urade, različnih od onih, kjer sedaj opravljajo službo, in to brez škode za njihove prejemke in pravni položaj. Ta odlok je stopil v veljavo dne 23.12.1954. Odlok št. 102, s katerim se podaljša do 31. decembra 1955 rok za dovršitev razlastitvenega postopanja in del za gradnjo zdravilišča Državnega zavoda za socialno zavarovanja. Odlok št. 109, s katerim se rok za dokončanje razlastitvenih operacij in del za razširitev ribiškega področja ob Timavi podaljša do 31. decembra 1955. Odlok št. 95, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje zakonski odlok, s katerim je bil odobren dogovor med Italijo in mednarodnim podpornim skladom za deco, sklenjen v Washingtonu dne 6.11.1947. Odlok št. 97, s katerim se raztegne na Tržaško ozemljem z učinkom 30.11.1954 zakon št. 1045 (predpisi o zaokrožitvi izplačil in izterjav, ki jih opravljajo javne upravne ustanove in zasebniki). Odlok št. 98. s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje z učinkom od 14.11.1954 ministrski odlok, ki se tiče dovoljenj začasnega uvoza nekaterih vrst blaga za določene namene. Odlok št. 99, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje se tiče dolf se je peljal okrog 21,45 po Ulici Strada del Friuli na | ministrski odlok, ki t vojem motorju in je iz ne-, oprostitev od davka na^proiz-znanih vzrokov trčil ob motor, na katerem se je peljal Milič. Motorista sta skupno motorjema zletela na tla: Rudolf si je zlomil desno nogo, Milič pa desno roko. Ozdravela bosta v 50-70 dneh. vodnjo glede postranskih produktov mineralnih clj, ki so namenjeni za pretvoritev V plin za mestna plinska omrežja. Odlok št. v 101 glede izvrševanja mednaro'dnih dogovorov in ukrepov za zaščito označb sira, po izvoru in vrsti. Odlok št. 103, s katerim se razveljavijo predpisi ZVU za stanovske organizacije prostih poklicev. Odlok št. 104, s katerim se raztegnejo na Tržaško ozemlje predpisi za opravljanje poklica doktorja komercialista: odlok št. 105 glede opravljanja poklica računovodje in trgovskega izvedenca. Odlok št. 107. s katerim se spreminjajo nekatera določila ukaza ZVU št. 167 od 6. sep-tembr 1950 (predpisi v prid hotelske in turistične industrije); rok za vlaganje prošenj za prispevek, ki se sme priznati le za tisto opremo in dela, ki bodo dovršena do 30. junija 1956, se določi do 30. junija 1955; priznava se oprostitev od nekaterih davkov za prosilce. Odlok št. 110, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje odlok, ki vsebuje dodatke in spremembe k začasnim predpisom za izvajanje nove carinske tarife. Odlok št. 112, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje zakon, ki določa spremembe tarif nagrad in pristojbin notarjev, notarskih svetov in notarskih arhivov. ( GLEDALIŠČE VERDI) Nadaljuje se prodaja vstopnic' za parter in balkone za prvo predstavo Wagnerjeve opere «Le. teti Holandec«, ki bo za red A v parterju in na balkonih ter za red C na galerijah v četrtek ob 20.30 Ot»ro bo dirigiral Fran-cesco Moltnari Pradelll, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Giigilioda Frazzoni (Senta), Bruna Ro nebi ni (Mary), Giuseppe Zampieri (Erik), Raimcndo Bot-teghelli (pilot), Rolande Pane-ai i (Holandec), Mario Pe'ri (Do-, land). Zborovodja Fanfani, režija Bruno Nofri. ( Stalno dramsko gledališče ) Teatro Nuovo: ob 21. uri uprizori Stalno dramsko gledališče Goldonijevo komedijo v 3 dejanjih »Premetena ženska« za abonmajski red C. 'ČČ+e btotto-ttifoedtiov-aii ? .j Prosvetno društvo »Igo Gruden« v Nabrežini vabi elane in njihove družine ter prijatelje društva na silvestrovanje, ki bo v društveni dvorani. Na sporedu je ples s prosto zabavo, Igra orkester. Za pijačo in prigrizek je poskrbljeno. Naveličan življenja Josip Lazič iz Skednja št. 254 ima komaj 19 let, pa se je že naveličal življenja. Včeraj je vzel brivno britvico in si je prerezal zapestje. Pa mu ni uspelo končati svojega mladega življenja, ker so ga pravočasno zapazili in odpeljali v glavno bolnišnico. O-zdravel bo v osmih dnevih. Pri sprejemu v bolnišnico so opazili, da je bil Lazič, ki je po poklicu uradnik, nekoliko vinjen. Izjavil je, da je hotel napraviti samomor iz osebnih razlogov. do sedaj objavljal urad za de- i J«Wjat^ se na omenjenem u-‘° fv. redn®‘h tn®sbcnem sta- da « P« ga zalto .eve govhtske^ii^ indkistrijske zbbt- , .brezposelnih. Skupno število nice, v statističnem priročniku tržaške občine in v sta- - SKUPŠČINA DKLAVCRV STHUGARNE TOVARNE STROJEV NOVI POGOJI DELAVCEV za rešitev mezdnega spora V kopalnici si je zlomila nogo Ze pred nekaj dnevi je 75-letna Beatrice Ricci por. Cos-si iz Ul. Gatteri 34 padla v kopalnici in si je zlomila levo nogo, toda šele včeraj je poklicala rešilni avto, s katerim so jo odpeljali v glavno bolnico. 2ensko je večkrat prijela nenadna slabost in je nezavestna padla na tla. Tako se je zgodilo tudi zadnjič v kopalnici ko si je starka zlomila nogo. Verjetno pa ni čutila prav hudih bolečin, ker je čakala toliko dni doma. Zaradi njene starosti se ne ve, v kolikem času bo ozdravela, ali če bo sploh ozdravela. avto za- i moremo mimo dejstva, da bi gija rimskega . ... k^n'skr^ačrt*za'uporabo^ mi- morala rimska vlada predvsem li?ard lir namenjenih za .str-. pohiteti z zakonskim, načrti ske begunce v Trstu v okvi-Ua uporabo vseh denarnih Ke 8............ jjr izrednega I sredstev namenjenih trzaške- ru 30 milijard mu področju za omilitev brezposelnosti. Od teh sredstev sta sedaj v programu samo dve milijardi lir tržaški občini, ki jih bodo uporabili izključno za javna dela. ,1 nakazila. Po vladnem načrtu bodo z omenjenimi petimi miUjarda-mi pripravili zemljišče za istrske begunce, zgradili celotna naselja in razne naprave za ribiče. Hiše, zemljišča in ribiške naprave bodo oo-stale po 30 oz. 25 letih last oseb, ki jih bodo zasedle in sicer na nač izplačevanja vrednosti vlože ki« ..»i nega denarja za gradnjo ne- Jutri, 29 t. m. ob 18 ur premičnin m premičnin. se bo sestal tržaški občinski p svet na izredni seji. Razprav- Vsa dela in upJ'a J ljal bo o številnih vprašanjih, fonda 5. milijard l'r J>« vla™ ! k i so na dnevnem redu, o 22 v. i javnih in 13 tajnih odločit- vah, ki morajo biti potrjene Jutri izredna seja bodo zaseaie in „ . lč-in dolgoročnega trz. obcmskeqa sveta tfenrltlActi vlf»7P*! “ tističnem poročilu bivše Z^U. Ta skrb vladnega komisariata se zdi kot napor, da se nudi prebivalstvu vsaj ena razveseljiva vest za božič, ko drugih razveseljivih vesti ni. Vendar pa so podatki o zaposlenih in brezposelnih tudi po teh uradnih podatkih v resnici zelo žalostni. Res je sicer, da se je število brezposelnih precej znižalo od 10. do 20. decembra, kar pa gre izključno na račun preusmer-jevalnih tečajev, kjer so dobili začasno zaposlitev številni brezposelni. Vendar to v bistvu ni nikaka zaposlitev temveč le drugačna oblika pomoči za brezposelne, kot je to tudi uradno ugotovil tiskovni in informativni urad vladnega komisariata v sporočilu za tisk št. 51, ko polemizira z akcijo skupine go- ! jencev iz omenjenih tečajev, da bi se jim priznala božična j nagrada. | -------- sEfšHSi Hoaa Dromeina nezgoda na cesii nroii brezposelnih kot jih torej objavlja urad za delo vsebuje v resnici skoro izključno le tiste brezposelne, ki so brez dela mani kot šest mesecev. Iz istega razloga se na uradu za delo ne prijavljajo tudi mladinci, ki še niso dobili zaposlitve odnosno, ki prvikrat iščejo zaposlitev. Za te urad za delo uradno izve šele takrat ko so prvo 'zaposlitev dobili sami in ko si napravijo delavsko knjižico. Uradni podatki o brezposelnih v uradu za delo so torej zelo varljivi in ne upoštevajo izredno velikega števila oseb, ki so v resnici brez dela in za katere omenjeni urad sploh ne ve. Vendar pa je porast v zadnjih mesecih izredno obsežen. To je tistih 4.000 oseb, ki so izgubile za-posiltev zaradi odhoda anglo-ameriških okupacijskih sil in ki so se redno prijavile zato, da dobe skromno pomoč vsaj prvih šest mesecev. Delavci zahtevajo naj se paritetna komisija najprej sestane in reši spor, nakar bi šele prenehali s protestnim gibanjem v tekočem letu. Ce dnevni led na lej seji ne bo izčrpan, se bo svet sestal tudi v četrtek 30. t. m ob isti uri. Ker je seja izredna svetovalci ne bodo postavljali vprašanj terpelacij in resolucij. in- bo vlada izročila ustanovi «Ente Tre Venezie«, ki bo denar uprav ljala tudi za nadlje in postop na povračila izkoriščala za nove investicije v korist istrskih beguncev. Zdi se, da bodo nova na-sel j a nastal v bližnjih furlanskih krajih na melioriranih zemljiščih Zanimivo je, da je vlada določila denar ustanovi »Ente Tre Venezie«, ki je poznana kot ustanova, ki je za časa fašistične Italije odkupo-1 vala na Primorskem in v j Istri posestva slovenskih in | hrvatskih kmetov, ki so šla na dražbo. Na ta posestva je _ Jgp ______ omenjena ustanova naseljeva-, Ivana Jerertina 50, Pavla Grži la italijanske kmete. Sedaj r.a 1000,Alojz Abram 300, Cilki - v . K.,.,,., i 100, Marija Vidmar 200, t. Ctun pa hoče «Ente Tre Venezie« , )0(| «ngtl Kavkrii 100, Viktor izgnati s svojih posestev v . stoj< ^oo, N.N. 5000, D. Puntar Pevmi pri Gorici slovenske 300 JoS|p pertol joo, L. Guštin- kmete, ki že leta in leta red-|Cic’ joo, I- Bucik 100, O. Mano plačujejo najemnino zajra-olo 200, _G. Silvani 160, Lina Prispevki za novoletno jelko M. Perko 1000, Katica Kofol 100, Ivanka Fosek 150, Marica Parapol 300, Marija Bole 300, obdelovanje zemlie. «Ente Tre Venezie« se sklicuje na nujnost izboljšanja pevmskih zemljišč. Upajmo, da ne bodo izgnali naših kmetov z njihove zemlje samo zato, da jo bodo dali drugim. Zato bi bilo nujno. da oblast pove kje bodo pripravil) zemljišče ce da bodo slovenski kmetje v Pevmi vedeli, da se jih naseljevanje istrskih beguncev v goriški pokrajini ne tiče in da nima nič skupnega z njihovo pravdo z »Ente Tre Ve-, nezit». Ko objavljamo gornji zakonski načrt za uporabo 5 mir Ades 100. Suban 100, Brus 100, Vera Stuka 20U, Prelc 20o, Mo. zeuič 100, M. Hrovatin 100, A CI vardi 100, M. Marši 100. T. 100, C J 1000, Milovnik 100(1, Košuta' 2000, S. G 1000, D. D. 2000, Paniek 1000, Beltram 500, S 1000, Kristina 1000, Vato-100, Kocjančič 1000, Grmeli a’ 'begun-1 h*00- Gt-rdoi 1000, Kukanja 1000 1 Gregorič 500, S. Stoka 500, S:-2000. Falijančlč 500, A C. in brezposelnosti na osnovi desetih dni in to prav tistih desetih dni, ko so sprejeli večje število oseb v preusmeritvene tečaje. Ce primerjamo te podatke s stanjem v oktobru, septembru in avgustu tekočega leta, in zlasti če primerjamo podatke 20. decembra letošnjega leta s stanjem v istem mesecu leta 1953 1952 in 1951, ugoto- vimo, da se je število zaposlenih v resnici krepko znižalo m da stalno in vztrajno pada. 20. decembra letos je bilo tako po uradnih * podatkih urada V.a delo skupno na Tržaškem ozemlju zaposlenih 86.356 delavcev, medtem ko jih je bilo po istih uradnih podatkih v oktobru 86.869 in v septembru 87.453. Padec zaposlenosti je torej jasno viden. Ta padec pa je še močnejši, če upoštevamo stanje v decembru 1953, ko je bilo skupno zaposlenih 87.855 oseb, ali v decembru 1952. ko je bilo zaposlenih 89.058 oseb in v decembru 1951 ko je bilo zaposlenih skupno 91.097 oseb. Opravka imamo torej s stalnim in vztrajnim naraščanjem brezposelnosti, z zniževanjem produktivno zaposlenega prebivalstva, kar vse govori o resni gospodarski krizi in nikjer ni niti najmanjšega znaka, da bi se ta položaj vsaj rahlo izboljševal. Isto sliko nam dajejo tudi podatki o številu brezposelnih. Tu imamo sicer opravka številnimi birokratskimi ma Na božič zvečer se je zgodila nu cesti proti Tržiču huda prometna nesreča. Približno ob 18. uri se je peljal s topolinom 33-letni Edvard Kralj iz Trebč št. 117 skupno s 27-letno Ainelijo Cok iz Trebč št. 6. Verjetno so Kralja zaslepile luči avtomobila, ki je prihajal z nasprotne smeri Kralj je zadel z vozilom ob skalovje,, ki se dviga tik nad cesto. Mimoidoči* so ponesrečencema takoj priskočili na pomoč in so ju z nekim za-’ sebnim avtomobilom pripeljali v tržiško bolnico. Avto ie zelo poškodovan. Kralj si je prebil lobanjo, Amelija pa se Delavci tretjega nadstropja Tovarne strojev so se včeraj zbrali na skupščini, na kateri so razpravljali o arbitražnem predlogu urada za delo za rešitev spora, ki je nastal v mali strugami zaradi povečanja delovnih norm oziroma skrajšanja časa, določenega za izdelavo posameznih predmetov. Ti delavci so namreč zahtevali, naj jim dajo zaradi tega 15-adstotni stalni dodatek, da se vsaj nekoliko ublaži izkoriščanje. Kot smo že pisali, so ti delavci že napovedali več kratkih stavk, ko pa so nekatere zaradi tega suspendirali, so celo vsi delavci Tovarne strojev za ves dan zapustili dolo, delavci v ladjedelnici Sv. Marka pa za eno uro. Urad za delo je predlagal, naj se spor reši z ustanovitvijo mešane paritetne komisije, v kateri naj bi bili predstavniki delavcev in podjetja ter en zastopnik urada za delo. Ta komisija bi morala kontrolirati delovne norme ter na podlagi ugotovitev te kontrole določiti minimalni čas, potreben za izdelavo raznih predmetov. Delavci so na skupščini sicer sprejeli predlog o ustanovitvi take komisije; postavili pa so pogoj, naj se komisija najprej sestane, prouči vprašanje in reši spor; šele potem bi delavci nehali s protestnim gibanjem. To pomeni, da niso delavci sprejeli v celoti predloga urada za delo, po katerem naj bi bil pogoj zst ustanovitev paritetne mtša n e komisije prenehanje vaakego protestnega gibanja. Urad za delo bo ponovno sklical predstavnike obeh strank, vprašanje pa je, ali bo sploh možen sporazum, ker je le malo verjetno, da bo ravnateljstvo CRDA pristalo na imenovanje paritetne komisije, preden se konča mezdno gibanje teh delavcev. Dva nerodna padca Včeraj dopoldne je v gostilni «A1 Persico« v Ul. Udi-ne nerodno nadel 67-letni Maksimilijan Gorjup, ki stanuje v ljudskem prenočišču v Ul. G. Gozzi 5, in si je pri padcu zlomil desno nogo. 7, rešilnim avtom so ga pripeljali v glavno bolnico in pravijo, da bo ozdravel v 60 dneh. Na božični večer pa je padel v omenjenem prenočišču 82-letni Just Malalan, ki se je pri padcu precej pobil in si je zlomil nekaj reber. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in bo verjetno ozdravel v dobrem mesecu. Z motorjem v V prvih jutranjih urah v nedeljo se je ponesrečil s svojim motorjem v Ulici R. Manna 20-letni Gino Guštin iz Ulice Commerciale 153. S svojim vozilom se je zaletel v zadnji del nekega avtomobila in dobi) pretres možganov ter se je precej pobil po telesu Ozdravel bo v 10 dneh Obiski dedka Mraza Odbor za novoletno jelko I. okraja javlja da bo dedek Mraz obiskal otroke iz Barkovelj in jih obdaril v sredo 29. decembra ob 15. uri v prostorih prosvetnega društva. V četrtek 30. decembra ob 14. uri pa bo dedek Mraz obdaril otroke z Grete, Skale sante, Ver-nelija in Skorklje, ob 16. uri pa otroke iz Rojana, sektorja Bel-vedere in centra mesta, in sicer v Ul. R. Manna 29. Istočasno jim bo Pavliha s svojim odrom pripravil veselo uro. Pripravljalni odbor Prekop grobov V prihodnjih dneh bodo prekopali grobove XV. polja pokopališča pri Sv. Ani, in sicer cd 17 do 22. vrste, kjer počivajo ostanki umrlih in pokopanih med 25. nov 1944 ih 15. jan. 1945. Kdor hoče grobove ohraniti in poskrbeti za prenos posmrtnih ostankov svojcev, se mora 9br-niti ma oddelek za pokopališča v Ul. del Teatro 5, soba 43 do 26. februarja 1955. Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Jutri, 29. t. m. bo v prostorih kluba običajni sestanek za zamenjavo znamk od 18. do 21 ure. Odbor vabi člane, aa se’ sestanka udeležijo, ker razpolaga z znamkami, ki zanimajo vsakega člana. Rossetti. 15.30: «Mogambo», A, Gardner, C. Gable. ExcelSior. 15.15: »Kavalirji okrogle mize«, R. Taylor, A. Gardner. Fenice. 15.30: «Uiixes», K. Douglas, S. Mrngano. Naztcrale. 16.00: «Postelja«, D. Adams, M. Carol. Mladoletnim prepovedano. Fiiodrammatico. 16.00: «Sa9ka- tchevvanski raeč: jopiči«, A. Ladd. S. VVinters. Supercinema. 16.00: »Kruh, ljubezen In ljubosumnost«, o. Lollobrigida, V. De Sica. Arcobaleno. 16.00: »Gladiatorji«, V. Mature, S. Hayward. Aitra Rojan. 16.00: «Dve sirotiol«, M Bru, M. Vitale. Capiiol. 16.00: »Rimljanka«, G. Lollobrigida«. Mladoletnim prepovedano. Cris.a io, 16.00: »Mogambo«, C. Gable. Grattacielo. 16.00: «Kruh, ljubezen in ljubosumnost«, G. Lollobrigida, V. De Sica. A In bard a. 16.00: «Vesela četa«, S. Fampanini, V. De Sica. Ariston. 16.00: «Hong Kong«, J-Chandler, E. Keyes. Armonia. 14.30: «Naj gre kot hoče«, B. Hope. Aurora. 16.00: «Dež», R. Hay- vvorth. Garibaldi. 15.30: «Neapelj poje«, G. Rondinella. Ideale. 16.00: «Revš6ina in plemenitost«, Toto. Impero. 16.00: »Dež«, R. Hay- worth. Italia. 16.00: «Mala svetnica«, V. Lisi. S. Marco. 16.00: «Viteštvo na kmetih«, A. Quinn. Kino ob morju. 16.00: »Okrvavljen krempelj«, J. Sheffield. Moderno. 16.00: «Rešila te bom«, G. Peck. Savona. 15.30: «Moški imajo rajši plavolaske«, M. Monroe. Viaie. 16.00: »Patrulja rdečih jopičev«, J. Craig. Vittorio Veneto. 15.15: «Dekl# stoletja«, J. Holliday. Azzuvro. 16.00: «Na smrt prestrašeni«, D. Martin. Belvedere. 16.00: «K ral j Luisia- siane«, B. Hope. Marcono. 16.00: 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Dalmatinski motivi; 14.15 Kulturni obzornik: 14.25 Južnoameriški ritmi in napevi; 17.30 Plesna glasba; 18.00 v. VViMMams: Koncert za dva klavirja in orkester; 18.40 Koncert pianistke Mi rca Sancin; 19.00 Sola in vzgoja -prof. Theuerschuch: Ob zatonil starega in porajanju novega leta; 19.15 Pectra glasba; 20.44 Športi 20.05 Pestra operna glasba: 20.30 Zabavna glasba; 21.00 Radijski oder - F. Barry: «Car mladosti«, komedija v 3 dej.; 22.30 Stnc- tan8 In Gotovac: Dve simforšji ni gliki; 22.48 Plesna glasba; 23.3° Polnočna glasba. . r ic is r i. 11.00 G. F. Lusi: «Pravica» jj} »Izpit«, dva radijska utriok*’ 11.30 Havajske pesmi; 11.45 Komorna glasba; 17.50 Pariški rri fleksi; 20.00 Filmska glasba; 2l-u" Simfonični koncert, dirigira Lu gl Toffolo. KOPE It 7.45, oU 254.6 m ali 1178 kc Slovenska poročila: 6.30, 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30. Hrvaška poročila: vsak dan 20.00. Italijanska poročila: 6.15, l*3 ■ 17.00. 19.00 in 23.00. j. Slovenski pregled tiska: dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 6.50. i. Italijanski pregled tiska: JJ*,, dan Lažen nedelje In poneoe j ka) ob 6.15. a-. 6.40 Jutranja glašba; 7.00 K ledar - vremenska napoved: '■ Jutranja glar.ba; 7.30 Nasveti gospodinje; 11.30 Mladinski oertni oder - S. Prokofjev: JL,-. ter in volk«; 12.00 Parada strov; 14.00 0(1 melodije do « lodije; 14.40 Domači zvoki: vvj. gorenjski vokalni kvintet; *-’• Kulturno življenje na ff in-sktm; 15.10 Jugoslovanski * sambi i in solisti pred krofonom; 15.30 Pisan fporeo glasbenih ugank (odlomki « nih simfonij); 16.00 Tečaj ščihe 17.03 ben,i 19.15 Melodije in Operetne melodije ner: »Parsifal«, na drama v 3 dej Predvčerajšnjim, na dan sv. Stefana, je bilo p Boljuncu živahno, kot je le malokdaj pft naših vaseh v tržaški okolici. Ze zgodaj popoldne so se začeli na trgu zbirati ljudje iz vseh bližnjih vasi, ki so prihajali peš in z motornimi vozili, manjkalo pa ni niti Sterilnih Tržačanov, ki so jih neprenehoma prevažali avtobusi, za to priliko močno ojačeni. Okoli tretje ure je bilo na boljunskem trgu že vse črno ljudi, ki so nestrpno pričakovali začetek tradicionalnega »Lučanja«. Končno so se med ljudmi pojavila domača dekleta z velikimi papirnatimi vrečicami, iz katerih so začela na sredo trga metati pomaranče in jabolka. Otročad se je zapodila za sadeži in ko so imeli eno ali dve pomeranči v rokah, pa so jih začeli metati proti svojim sovrstnikom na drugem koncu. Toda v «boj» Jo posegli tudi mladinci in še kakšen stasejši možak in kmalu je bil ves trg izpraznjen ter razdeljen na dva tabora: ljudje so se umaknili prav do hiš in si poiskali zavel ia v vežah, toda k ljub temu je marsikakšen priložnostni flledalec ujel pomarunčo, ki se je v ueliko veselje okoli Jtojočih razletela na njegovi glavi. Ena stran je metala na drugo, pomaranč če in jabolka so se razletava-la ob zidovih hiš, na trdnem tlaku in seneda na osebah. Kogar je zadela pomaranča, je bil kljub od soka umazani obleki zadovoljen, da ni postal tarča jabolk, ki so marsikakšnemu pustile za spomin na «lučanje« kakšno buško pijoli-časte barve. Končno pa je «municije» le zmanjkalo in tako je bil finale zopet od otrok. Pobirali so koščke jabolk in pomarančne lupine ter z njim obmetavali razne vespiste in ki so vozili čez trg. Toda tudi tega je zmanjkalo in «luča-nja» je bilo konec. Ljudje so seveda navalili v domače gostilne, kjer so jim gostilničarji postregli z dobrotami, ki jih nudi Breg:: predvsem so ljudje hoalili dobA) nino, domač pršut in kruh, ki — vsaj tako pravijo — nima tekmeca v vsej bližnji in daljni okolici. Marsikdo, ki je prvič videl boljunsko ttlučanjeu, pa je obljubil, da bo prihodnje leto zopet prišel, tedaj z nekaj kilogrami pomuranč, da bo tudi i sam posegel v obor bos. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25., 26. in 27. t. m, se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 26 oseb, porok pa je bilo 10. POROČILI SO SE: tehnik Mau-rice Norman Hines in gospodinja Anina Farnetti, delavec Mario Brezigar in šivilja Bruna Kobec, uradnik dr. Luigi Save im bolničarka Vlviana Canctani, železničar Nildo Dondarini In šivilja Marija Černe, uradnik Bruno Turina in uradnica Rosa Raiiola, mesar Aldo Romano in bolniičarka Lucrezla Monaco, uradnik Giorgio Plojer in šivilja Elda Bonlfaeio, barist Berglo S kreme in šivilja Grazlella Barbo električar Dario Starc it) gospodinja Anrva Maria Cibir. pomorščak Renato Fornasaro I* uradnica Ileana Sc a ricci, UMRLI SO: 64-let,na Anina Bud-mtck vd. Gentilli, 72-letni Teo-baldo Pasquali, 72-letna Marija Besednjak vd. Lazar, 58-letna Anna Jerina, 76-letni Santo Na-tolini, 82-lefni MaSSinmHtano po-nadlni, 7-letmi Ermainno Bardei-la, 73-letna Josiplna Polšak vd. Lisjak, 75-1 etni Alfredo Calat, 68-letni Giovanni Guban, 47-let.n Cesare Redolfl, 54-1 etna Cristlna Perigoi por. Chersovan 46-letm Emiiio Miletti, 63-letoj Luigii Ci-vidino. 65-1 etni Josip Jug, 87-1 e*-ni Carlo Dalie Peste, 73-letna Anna Biducaglia, 72-letna Marija Hrovatin vd. Stojkovič, 19-letna Ada Donadel, 66-1 etn a Giorgina Pitacco uor Sbriitz-i Sj-lctas »™r»u Elena Marelli por. Caris, 54-letnt lambreliste, ciins««p*>e' Stallon«, 50-letmi Pie-tro cfulli, 72-letna Angela Mec-ehia par Štolfa, 57-letni Giuseppe Montron«, 55-letni Giorgio Cusma. 16,15' Za vsakogar r*kaJ-Lahka glasba; 18-°° kale loskop; 18.50^. 20.30 R. Wag- -frd« 23.10 Glasba za lahko not. I> 1,0 t II i» * •’ A 254,6 m ali H78 Poročila ob 5.00, 6.00. 7.00. 12.30. 15.00. 17.00. 19 00 in JjDkJ. 11.00 Radijski •punčica Cicibanom - Ela,.p«n orkestraln* z rdečo žogico; 1 * 30 pSto- spered. S. P‘fil- Ta; rska sSta-i ate - E, AdunJČ. T»t«rSka su P. Ramovš: Srherzo; 12.10 20 m 14.00 Za nthrde pev« )5 LJlh- L4’20 ^yPe)5™5 ^Vovenske na-ka glasba. ‘jg |0 utrinki iz h' te^ture^Boccacclo: Iz Decagč- teratui e 2eleJ1 ste . pos ui?£ 1 ~—ionski simfotin'''' k„n.crrt; l“™ Kulturni g|ecj 18.10 P»J?_ Ljubljanski^ VREME VČERAJ Najvišla temperatura 8,9, najnižja 4,3, ob 17. uri 8,3, zračni tlak 1019,1 v porastu, veter z km severozahodni k, vlaga 90 nebo 9 desetin oblačno, J mirno, temperatura morja iu.^- NOČNA SLUŽBA LEKAHN All’Alabarda Istrska UilcaJj De Leitenburg, Ir«, b. ^ 5; Praxmarer, Trg Umta 4, Predini. Ul. T Vecellio 24; Ha raba g 11 a v Barkovljah in Nicoll v £"a:i7T («Trois ga r e on* et une fille») Nada Gabrijelčičeva, ki je R ogerjevo komedijo poslovenila in režirala, je v sobotni (božični) številki Primorskega dnevnika podala tako točno in duhovito kozerijo o vrlinah in slabostih te francoske komedije, da v vsebinskem pogledu nimam kaj dostaviti. Samo še nekaj pripomb s teoretično dramaturškega stališča: v klasični, v »čisti« komediii je slučaju odnosno naključju široko odprta pot, ki so se ga bogato posluževali pisatelji komedij od Shakespearea do Goldonija. Molierova komedija, ki je pravzaprav komedijsko satiričen prikaz človekovih nravi in slabosti ter iz njih izvirajočih dramatičnih zaplet- Ostvaritev starih načrtov o podmorskih predorih V najkrajšem času bodo pričeli z gradnjo tunela pod Rokauskim prelivom in pod Gibraltarsko ožino V blagajni nekega velikega gradbenega podjetja v Parizu se kot neka dragocena relikvija hrani ključ, ki je do danes predstavljal le zgodovinsko zanimiv predmet. Toda zdi se. da ni več daleč dan, ko bo ta ključ dobil zelo velik praktičen pomen. Na tem ključu je pritrjen listek s sledečim napisom: »Ključ vrat, ki zapirajo podkop za zgradnjo tune-nela pod Rokavskim prelivom. Leta 1882». Gradbeno podjetje, ki se je takrat ustanovilo zaradi uresničenja tega načrta, obstaja še danes, dasi se je to podjetje skozi vseh sedem desetletij pečalo s povsem drugačnim delom. Vprašanje tunela, ki bo Anglijo zvezal s celino, je pred kratkim spet stopilo v ospredje. Pred nekaj meseci,’ so se v Londonu sestali tehniki iz glija povezala s podmorskim tunelom z Evropo je sicer mnogo starejši cd omenjenega ključa, ki se hrani s to- - ,likš'no skrbjo. 2e leta 1802 se šest evropskih dežel, da bi je Napoleon pečal z mislijo, razpravljali o tehničnih podrobnostih tega velikanskega podviga. Kolikor nam je znano, ima načrt francoskega inženirja A. Bedevana največ verjetnosti, da ga osvojijo. Ta načrt predvideva tunel ovalne oblike v dolžini 49 km (Ro-kavski preliv sam je širok okoli 33 km), skozi katerega bodo zgradili dvojni železniški tir, avtocesto in pot za pešce. Načrt, po katerem bi se An- Zagrebški Inštitut za elektrogospodarstvo in naloge njegovih laboratorijev V Zagrebu že nekaj - let Obstaja Inštitut za elektrogospodarstvo, ki med drugim razpolaga tudi s štirimi laboratoriji. O tem zanimivem inštitutu je treba spregovoriti nekaj besed. V prvi vrsti se v laboratorijih raziskujejo posamezne naprave, najrazličnejše vrste električnega materiala ter njegove značilnosti, kakor tudi beležijo podatki, na temelju katerih se izdajajo priporočila kaj in kako bi morala proizvajati industrija za elektrogospodarstvo. Vrsta industrij se že obrača na inštitut in ga vprašuje za nasvete ter sodelovanje. Na temeiju raziskovanj v laboratoriju se izdajajo spričevala o kvaliteti. Kar zadeva naprave za električno zaščito. kakor tudi visokofrekvenčne naprave, so laboratoriji preskrbljeni ne samo z vsem, kar je potrebno za njihov pregled, ampak tudi za popravila. Zaradi tega obstajajo v laboratoriju za relejno zaščito in laboratoriju za telekomunikacijo servisne službe za vzdrževanje, popravila in nadzorstvo nad napravami po terenu. V laboratoriju za visoko napetost se vrše meritve glede probojnosti, izolacije, kakor tudi raziskovanje razmer v e-mrežju, do katerih je prišlo zaradi prenapetosti, ali potem, ko je nekje udarila strela. Zraven tega se v laboratoriju nahajajo tudi naprave, s pomočjo katerih se lahko ustvari umetni dež, in sicer za to, da bi se mogli izolatorji preizkusiti v najneugodnejših pogojih. V laboratoriju za relejno tehniko se vrše preizkušnje vseh vrst zaščitnih relejev, in nanj se glede tega obračajo številne velike industrije, ki z njim sodelujejo v zvezi s preizkušnjo relejev, ki so jih dobile iz tvornic. Laboratorij lahko vrši vse popravke najrazličnejših naprav, njegovi strokovnjaki pa so opravili in kontrolirajo selektivnost zaščite celotnega 110-kilovoltnega sistema severozahodne Hrvat-ske, od Varaždina pa vse do Konjščine, Zagreba in Vino-dola. Po proračunu pa še naprej do Matulja In Vlaške, vtem ko bo ureditev zaščita izvršena šele po končani izgraditvi teh postaj. Laboratorij za telekomuni? kacije se ukvarja v prvi vrsti s problematiko visokofrekvenčne telefonije v omrežju visoke napetosti. V laboratoriju imajo poseben aparat za iskanje okvar v kabelskem omrežju, s katerim so si pomagali tudi v Puli, ko so sestavljali načrt kabelske mreže. Najmlajši je laboratorij za toplotno meritve, ki preiskuje instrumente za termocen-trale, dalje pa se z njim preizkuša tudi kvaliteta opeke in vrše meritve v centralah zaradi štednje z gorivom, itd. Vsekakor je zelo koristno, da se človek seznani s temi laboratoriji od katerih imajo korist ne samo številna e-lektrična podjetja, ampak tudi posamezne industrije električnega materiala, ki žele svojo proizvodnjo vskladiti s potrebami elektrogospodarstva. da bi zgradil tak tunel, da bi tako prisilil na kolena svojega zakletega sovražnika. Primer s tunelom pod Rokavskim prelivom pa ni o-samljen. 2e leta 1897 je francoski inženir Jean-Batiste Ber-liez-isti, ki je napravil načrt za zgradnjo tunela pariške podzemne železnice pod Seino — izdelal načrt za zgradnjo tunela pod Gibraltarsko ožino, ki bi povezal Evropo z Afriko. Ta načrt so zavrnili na izrecno zahtevo vojnih strokovnjakov zainteresiranih dežel. Trideset let pozneje je belgijski general Genovois ponovno sprožil to vprašanje, in v začetku je kazalo, da se bo zadeva uspešno končala. V tistem času je v Španiji vladal Primo De Rivera, ki je bil navdušen pristaš tega načrta. A kmalu nato je španski diktator zgubil oblast in s tem je bil tudi ta načrt zavrnjen, ponovno na zahtevo generalov. Toda danes stoje stvari povsem drugače. Sporazum, ki je bil svoj čas sklenjen med ZDA in generalom Francom, predvideva med drugim tudi zgradnjo nekega sličnega tunela med Evropo in Afriko. Pri zgradnji tega «podmorske-ga mostu« med dvema kontinentoma, ki bo položen v obliki kovinske cevi, dolge 38 km, na dno Gibraltarske ožine na njenem najožjem mestu, širokem samo 14,2 km, km, bodo sodelovali v glavnem nemški in belgijski tehniki. . Danes bi bilo težko napove- dati točen datum kdaj se bosta ta dva načrta uresničila; a nekaj je gotovo: ((inženirska revolucija« je pred nami, in morja in oceani, ki pokrivajo VLADIMIR „BARTOL„ ((Mladost VRI Sv,Ivanu)) Tako se glasi naslov našega noveg podlistka, ki bo začel izha;ati v sredini meseca januarja prihodnjega leta. Opozarjamo čitatelje, naj se pravočasno naročilo na PRIMORSKI DNEVNIK, da bodo lahko redno prebirali te zanimive spomine iz dneva v dan skozi vse prihodnje leto 1955. dve tretjini zemeljske površine, ne bodo mogli biti več taka ovira v odnosih med narodi, ovira ki jo danes še vedno predstavljajo, kljub vsemu napredku v ladjedelništvu in letalstvu. Takrat bo mogoče z avtomobilom ali z železnico potovati z enega kontinenta na deugega. Hitrost in intenzivnost prometa bo dosegla velik razmah. Ce bodo uresničili še druge podobne načrte in se bo na ta način ostvarila mreža podmorskih poti, tedaj bo človek mogel s polno pravico reči, da je ves svet v resnici «njegov». Omenjena načrta pa nista edina, ki se počasi a gotovo približujeta svojemu uresničenju. V Sovjetski zvezi se že dela na podmorski cesti dolgi 15 km, ki bo vezala pristanišče Tobogi na potoku Saha-linu s Komorovskim v vzhodni Sibiriji. Le večne .vojne, v katere se je Japonska zapletla v zadnjih desetletjih, so preprečile, da bi se uresničili podobni načrti, ki so bili izdelani v vseh podrobnostih. Japonci so se jim morali odreči samo zaradi tega, ker so za to potreben denar porabili za oboroževanje. Prvi tak tunel, dolg 200 km, bi moral povezati Korejo z japonskim pristaniščem Simonosegi, drugi — v dolžini 30 km — pa bi povezal Simonosegi s Ka-magazeh, tretji pa — Port Arthur s Cang-Tungom (dolžina 150 km). V primerjavi s temi načrti velikanskih podmorskih tunelov, prav tako kakor novi sueški in panamski prekop, ki sta v načrtu, in bosporski tunel, ki mora povezati Evropo z Azijo pri Istanbulu — se prekop pod Rokavskim prelivom in Gibraltarsko ožino zdita malenkostna podviga, katerih uresničenje ne bo predstavljalo nerešljivih ali posebno težkih problemov. Ijajev, je naključju ze bolj nenaklonjena, Ferdinand Roger, avtor komedije «3 + 1», nam prikazuje karakterno dobro diferencirano francosko meščansko rodbino, katere komedijski zaplet sproži slučaj, pravzaprav gola slučajnost: zamenjava aktovk med očetom in sinom in naključno odkritje očetove nezvestobe ir. njegove namere, da zapusti družino, po starejšem sinu Gilbertu. To začetno naključje—, ki sproži poznejši zaplet, je šibka točka te sicer na vso moč lahkotne komedije, ki pa je vendarle v daljnem sorodstvu s tradicionalno francosko komedijo človeških nravi. Roger povrh tega tudi v bistvu ne pozna izrecno komičnih značajev, komična je samo razrešitev zapleta. Človek, gledalec, se nehote vpraša, kaj bi se bilo na pri mer zgodilo, če bi Gil-bert ne bil po naključju odkril očetu namenjenega pisma. Zelo verjetno bi bil oče s svojo prijateljico odpotoval v Švico in za vedno zapustil družino. Kar daje tej lahkotni komediji vendarle neko vrednost, so dobro diferencirani značaji staršev in zlasti otrok, in tipično francoske ostroumno-sti o človeških slabostih, ki pogostoma zadenejo v živo. V tem pogledu je prevod Nade Gabrijelčičeve prožen in do-dro govorljiv, s čimer je naša odrska umetnica poleg svojega igralstva in režiser-stva razširila svojo stvariteljsko amplitudo še za eno področje: prevajanje. Sceno, ki je vsa tri dejanja ista, je Jože Cesar s preprostimi sredstvi, vendar z okusom izdelal. Avtorjev lahkotni modernizem je našel v njegovi scenski priredbi dobro odgovarjajoč okvir, v katerem je lahko režiserka u-spešno razvila ((lahko konjenico« svojih igralcev. Rogerjeva komedija je v enem letu (dveh sezonah) že druga režija Nade Gabrijelčičeve. Ni si moči zamisliti dveh bolj nasprotnih si odrskih del, kot sta Bettijena «antikizirajoča» tragedija ((Zločin na Kozjem otoku» in Rogerjeva bulvarsko lahkotna komedija «3 + 1». Nada Gabrijelčičeva, ki je v Bcttijevi drobnarij. Nagnjenje k intimnosti in obenem dobršen čut za pestrost. — Sodim, da je odkritje režiserke v igralki Nadi Gabrijelčičevi razveseljiva pridobitev za naše SNG. Nada Gabrijelčičeva ima prt določanju zasedbe na prvi pogled malce drzno roko in je že drugič — uspela. Morda ji je prav kot ženski njen instinkt še posebej izostren za odkrivanje novih možnosti v posameznih igralcih. V tem pogledu hodi očitno nova, svoja pota, ki so zanimiva in razveseljiva hkrati. Kreacije posameznih igralcev so kazale v celotnosti predstave lepo medsebojno ubranost. Presenetila je na primer Ema Starčeva z nenavadno diskretno in fino igro. (Se zmerom obžalujem, da nisem videl njene Vase Zeleznove, ki je, ko sem jo prišel gledat, iz tehničnih vzrokov dvakrat odpadla.) Njena mati v tej komediji je imela šarm in prikupnost resnične matere — dame in njena igra je bila kljub zadržanosti sproščena. Tudi malce podčrtana ginlji-vost nekaterih scen ni motila, saj je bila ubrana v splošno zamisel režije. Rado Nakrst je odprl lep del svojih igralskih registrov v vlogi očeta, ki je bil v svoji vzvišeni očetovski nebogljenosti prav tako ganljiv, kakor je bil prikupno smešen v svojem rogoviljenju, ko so mu otroci zapovrstjo stopali na rep. Nakrst je že v več vlogah sorodnih očetov razvil neki zanj kot igralca značilen šarm, ki niha med hrupno komičnimi nastopi in ganljivo milo resignacijo. V tej vlogi mu je dal še nekaj novih, prepričljivih odtenkov. Uspeh režiserkine drzne zasedbe se je pokazal na kreacijah četvorice našega mladega ansambla. Vsi štirje so u-stvarili ostro diferencirane like, ki pomenijo za vse štiri neko novo stopnjo v njihovem igralskem razvoju. Miha Baloh, ki smo ga bili vajeni gledati doslej povečini v vlogah mladostno temperamentnih ljubimcev, je v-stvaril v najslarejšem bratu Gilbertu umerjen in uravnovešen lik «očetovega namestnikov v rodbini, ki je bil pri- drami podčrtala njeno skoraj srčno ganljiv v zavesti svoje antično monumentalnost, je izluščila iz Rogerjeve komedije njeno elčgantho kozerijsko lahkotnost, dala značajem vsakemu njegovo, specifično izrazitost ter šla skoraj malce predaleč v njihovem psihološkem in čustvenem poglabljanju. Toda Nada Gabrijelčičeva ima nedvomno poleg velikega odrskega znanja tudi kot režiserka individualen koncept in izvirno režisersko fiziognomijo, ki se po tej komedij začenja že izraziteje očrtavati. Zaenkrat bi poskušal označiti naslednje značilnosti njene režiserske fizogno-mije: smisel za ostro indivi-dualiziranje in psihološko poglabljanje značajev. Zadovoljiv pregled čez celoto, ki se bo gotovo še strnil. Posebno veselje do karakterističnih, včasih celo 'bizarnih nians in MUHASTA NEVESTA « A ? TLj MAHI AN A, VRNI SE... (karikatura Z. Djumhura iz »Politike«) Razstava jugoslovanske glpdališke umetnosti na kolumbijski univerzi Pred kratkim je bila v prostorih dramskega muzeja kolumbijske univerze v New Yorku odprta razstava jugoslovanske gledališke umetnosti. Na otvoritvi razstave je govoril o razvoju jugoslovanske gledališke umetnosti jugoslovanski delegat pri Združenih narodih dr. Franc Kos. Ta razstava je ena izmed šestih razstav, ki so v programu proslave dvestoletnice tega muzeja. Doslej sta bili v tem programu že dve taki razstavi in sicer norveška in nizozemska. Za jugoslovansko razstavo pa pridejo na vrsto še danska, belgijska in švedska. Material žugoslovanske razstave zavzema fotografije, gledališke plakate, portrete in doprsne kipe vidnejših gledaliških delavcev, makete scen, nadalje lutke lutkovnega gledališča, material dubrovniških letnih iger in po-segno dokumentacijo o izvajanju ameriških gledaliških komadov v jugoslovanskih gledališčih. * * * Beograjski folklorni ansambel »Kolo«, ki smo ga že večkrat imeli priliko gledati v Trstu, se -pripravlja na trimesečno gostovanje po Južni Ameriki. Ta turneja bo trajala tri mesece in sicer od začetka marca, do konca maja prihodnjega leta. Zagrebški folklorni ansambel «Lada» pa se pripravlja na enako turnejo po ZDA. Tudi ta ansambel bo šel v ZDA prihodnje leto. * * * Ob deseti obletnici osvoboditve se v Ljubljani pripravlja večja proslava, ki bo hkrati tretji ljubljanski festival. Glede na pomembnost obletnice bo progra t zelo obširen in bogat ter bo trajal cel junij in julij prihodnjega leta. PO SKSTANKU PREDSTAVNIKOV VLAD, SINDIKATOV IM DELAVSKIH STRANK V nordijskih državah bodo ovedli štiridesetorni delovni tednih V Oslu je bil dvodneven sestanek komiteja za sodelovanje sindikalnih delavskih organizacij in delavskih strank Švedske, Danske, Norveške in Islandije. Sestanku so prisostvovali: predsednika švedske in norveške vlade, podpredsednik islandske vlade in nekaj ministrov omenjenih štirih držav. Komite je posvetil veliko pozornost vprašanju skrajšanja delovnega časa v podjetjih, kar naj bi se uvedlo v vseh nordijskih državah hkrati in sicer po etapah. Doslej so v glavnem delali po osem ur na dan, oziroma 48 ur na teden, predvidevajo pa, da bi delovne ure skrajšali na 40 ur tedensko. Kot so na sestanku poudarili, da skrajšanje delovnega časa ne bo privedlo do zmanjšanja proizvodnje. Poleg tega se je na omenjenem sestanku razpravljalo tudi o notranji demokraciji v podjetjih. Mnogo se je govorilo o tovarniških odborih in komitejih za proizvodnjo kot o telesih, s pomočjo katerih se mora okre piti pravica delavcev do so- J odločanja v upravljanju pod- i jetij. Predsednik švedske vlade Tage Erlander je med | drugim poudaril, da je »važ- j no izmenjati izkušnje o teh^ vprašanjih, ki so tako važna«. »Pokazalo se je, je rekel Er- 1 lander v svojem govoru, da imamo na vse to skupne poglede z neznatno razliko, ki temelji na izkušnjah in značaju«. V poročilu, ki je bilo izdano ob koncu sestanka, je poudarjeno, da se bodo v vseh državah članicah Noi* dijskega sveta takoj vzeli v pretres predlogi o skrajšanju delovnega časa. Posebno je poudarjeno, da je danska vlada že imenovala komisijo, ki proučuje način, kako naj se uvede krajši delovni Čas. Na omenjenem sestanku se je govorilo tudi o razširjenju nordijskega sodelovanja. Prišlo je do popolnega soglasja, da morajo sindikalne organizacije nadaljevati s svojo dosedanjo dejavnostjo glede poglabljanja gospodarskega sodelovanja med nordijskimi državami. Vsi skandinavski časopisi so zelo obširno pisali o tem sestanku komiteja in poudarjali, da se je o skrajšanju delovnega časa prvič razpravljalo na tako visokem nivoju. Pred tem so namreč to vprašanje postavljale le posamezne sindikalne, zveze, ali pa mednordijske sindikalne organizacije, prednjačila pa je v tem nordijska zveza sindikatov delavcev kožne in čevljarske industrije. (moške zrelosti» in odgovornosti pred družino. Njegova dva razgovora z očetom sta bila med najbolj izdelanimi in posrečenimi prizori v komediji. Slane Starešinič kot Michel, ki je nepoboljšljiv repetent in športnik, je bil prisrčno naiven v svoji športni dinamiki in v svojem brezupnem boju s knjigo. Pokazal je dober smisel za karakterno komiko in je v tej vlogi uspešno razširil svojo igralsko amplitudo. Najmlajšega izmed četvorice otrok, Bernarda, je v vsej nebogljeni dobroti in prisrčnosti podal Silvij Kobal, ki pa je pokazal obenem oster smisel za karakterno individualizacijo. Njegov Bernard je kljub rahli komedijski ka-rikiranosti polno zaživel na odru. Tea Starčeva, katere umetniški razvoj se v zadnjem času stopnjuje od vloge do vloge, je ustvarila v Kristini prav tako imenitno individualiziran kot očarljivo prikupen lik modernega in kljub temu «staromodno» naivnega dekleta. Ta igralka ima neko otroško in vendar žensko privlačnost, ki gledalca priklene na njeno igro in ga osvoji. Popoldanska premiera in zlasti večerna ponovitev sta bili polno zasedeni in sta ganili in navdušili občinstvo, ki je prihitelo na obe prireditvi iz mesta in okolice in celo iz oddaljene Gorice. igralsko in režisersko pomeni uprizoritev Rogerjeve komedije lep in pomemben u-speh našega SNG. Čestitati moramo vsem sodelujočim, zlasti pa prevajalki in režiserki Nadi Gabrijelčičevi, ki zaobjema s svojim ustvarjalnim elanom vedno širši krog odrskega udejstvovanja. Vladimir Bartol Prizor iz prvega dejanja komedijo i3 + eiy»» (Foto Magajna) W II TS IK Vremensk» napoved za danes: Suho. deloma oblačno vreme. Včerajšnja najvisja temperatura v Trstu je bila 8.9 stopinj- najnižja pa 4.3 stopinj. TK8T, torek 28. decembra 1951 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 19.00: Šola in vzgoja - prof. Theuerschuch: Ob zatonu starega in porajanju novega leta. — Trst I.: 21.05: Simfonični koncert, dir. L. Toffolo. — Koper: 15.10: Jugoslovanski ansambli in solisti. — Slovenija: 18.10: Poje Ljubljanski kom. zbor. ŠPORTNE VESTI I i ——.— | BREZ PRESENEČENJ NEDELJSKI NOGOMET j Še en poraz Triestine miutiuri Milan si je spel popravil položaj na čelu lestvice; Infer zmagal v Neaplju; ena sama ločka za Juvenlus v Ferrari REZULTATI Bologna - Atalanta 0-0 Genoa - Fiorentina 0-0 Milan - Lazio 3-0 Napoli - Inter 1-2 Novara Sampdoria 1-0 Roma - Triestina 2-0 Spal - Juventus 0-0 Torino - Catania 1-0 Udinese - Pro Patria 2-2 LESTVICA Milan 12 10 1 1 31 7 21 Juventus 13 6 6 1 20 12 18 Roma 13 5 7 1 19 14 17 Fiorentina 13 5 6 2 18 14 16 Bologna 13 6 4 3 24 15 16 Torino 13 7 2 4 18 15 16 Inter 13 5 5 3 16 13 15 Atalanta 13 4 5 4 16 13 13 Catania 13 4 5 4 17 14 13 Genoa 13 3 6 4 14 14 12 Napoli 13 3 5 5 15 16 11 Novara 13 4 3 8 13 19 11 Triestina 13 3 S 5 9 19 11 Udinese 12 4 2 6 14 19 10 Sampdoria 13 4 2 7 15 20 10 Pro Patria 13 2 4 7 10 18 8 Lazio 13 3 1 9 13 25 7 Spal 13 t 5 7 7 18 7 prihodnjo nedeljo igrati v Milanu z Inter... Milan je zopet za točko podaljšal razdaljo med seboj in zasledujočo Juventus. Po pr- Potem ko je Roma premagala Milan in potem ko je Triestina doživela s Torinom visok poraz, nihče ni pričakoval dobrega za Tržačane v tekmi z Romo na rimskem olimpijskem stadionu. Toda končalo se je vendar tako, da se je lahko reklo: saj še ni tako hudo. Pri tem pa ima Triestina skoraj manj zasluge kot pa Roma. To se pravi, da Triestina ni tako dobro igrala kot je Roma slabo igrala. Še celo oba gola. ki so jih dosegli domačini, nista bila plod kakih lepih in duhovitih akcij temveč bolj rezultat naključja. Seveda bi delali krivico, če ne bi drugem polčasu predrugačila. S tremi lepimi goli so igralci -Milana še enkrat dokazali, da jim prvenstvo letos skoraj ne more uiti. Seveda je razlike z Juventus samo tri točke, toda Milan ima še vedno v rezervi se eno tekmo s Furlani iz Vidma; ker bo tekmo igral do- KRAJEVNA TRGOVINSKA IZMENJAVA Z JUGOSLAVIJO ll novembru za 50 milijonov uvoza ier za nad 19 milijonov lir izvoza Med glavnimi izvoznimi predmeti so bili nadomestni deli za avtomobile, traktorje in šivalne stroje ter zračnice Električno luč dobe tudi zadnje hiše v St. Mavru Na današnji seji goriškega občinske ga sveta bodo razpravljali o proračunu Mesečno poročilo Trgovinske zbornice prinaša sledeče podatke o krajevni trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in Italijo v novembru. Uvoz: za uvoz je bilo izdanih 28 dovoljenj v skupnem znesku 54.137.200 lir. in sicer za sledeče proizvode: drva oglje, lesni izdelki, žagan burna. je verjetnost, da se bo raz- j kov in hrastov les. goveje in lika povečala na pet točk. Ju- Rvinjsko meso, maslo, suho ventus je namreč to nedeljo sadje jn ^enjlva. doživela nekaj neperičakova-nega. Brez gola in s samo eno točko se je vrnila iz Ferrare. Domačini so vedeli, da si nimajo v tekmi z Juventus kaj obetati, pa so se oprijeli znanega načina obrambe, tako imenovanega «zapaha». Zanje bi bil uspeli, če bi uspeli rešiti točko; in v tem so uspeli. Brez gola se je končala tudi tekma v Genovi, kjer je gostovala Fiorentina. Tekma je bila lepa in neodločen rezultat je skladen s potekom igre. Fiorentina je tudi letos dovolj solidno moštvo. Tudi Bologna ni uspela, da bi doma premagala Atalanto. Gostujoče moštvo se je izkazalo kot zelo dobra ekipa in v tem je za Bologno nekaj opravičila. Torinova zmaga ni bila lahka, toda tudi en sam gol lahko prinese zmago in dve točki. Catania je igrala dobro, zlasti pa se je odlikoval Danec Karl Hansen, ki je imel na nasprotni strani vrednega part- Izvoz; za izvoz je bilo izdanih 11 dovoljenj v vrednosti 19.354.471 lir, in sicer za sledeče proizvode: nadomestni deli za avtomobile, za traktorje in za šivalne stroje, zračnice in razno drugo blago. Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa je sledeče: od prvega januarja do danes, sprejetih vlog v vrednosti 273.086.649 lir; izvršenih plačil 169.476.969 lir; obvezna plačila za operacije v teku 66.675.089 lir; saldo 36.929.591 lir. zunanjost celotnega poslopja. Obljubljeno je bilo, da bo- j do najprej dokončno uredili j tisti del poslopja, v katerem I bi delovali vsj oddelki, ki so 1 sedaj v bolnici Brigata Pavia, j V ta namen je določenih 58 j milijonov lir. V drugem ob- j dobju bodo nabavili stroje za pralnico, kar bo stalo 7 milijonov lir, V celoti bodo v ; nekaj mesecih porabili za de- j la okrog 100 milijonov lir. S j tem bo Gorica dobila novo osrednjo bolnišnico, ki jo zelo potrebuje. Soldanu priznali dobre igre. j nerja v Moltrasiu. Gledalci, ki jih je bilo okrog j Napoli ima smolo, da tekme 60.000 (zaradi nizke vztopni- na domačem igrišču izgublja. ne!), so imeli vsaj to tolažbo, da niso mnogo plačali, če ze niso tudi mnogo videli. Dobre- (Seveda jih tudi zunaj ne dobiva, če upoštevamo, da je v 13 tekmah le trikrat zmagal). PRVI DAN FINALA ZA DAVISOV POKAL Obvestilo qoriške občine Goriški župan obvešča občinstvo. da so na vpogled od 27. do 31. decembra pri protokolarnem uradu občine (soba štev. 17) dodatni seznami druge serije na davefc nepremičnin in premičnin za leti 1954-55. Na davčnem uradu goriške občine Ul. Crispi 5 pa so občanom na vpogled vse do nedelje tile seznani: 1. dodatni seznami prve serije 1955 družinskega davka za vsa leta od 1952 do danes; 2. dodatni seznami občinskih davkov za ljo, redni plesi vsak teden. 1955. leto. Pri’ I.ACP je bil te dni natečaj na dodelitev naročil za gradnjo ljudskih hiš v raznih krajih goriske pokrajine. V ga nogometa je bilo na tej i -p0 p0j s0 bili v Neaplju Mi-tekmi res malo. Vsekakor 3e j lančani Interja. Gotovo niso trenutno Roma še vedno resen j pričakovali, da se bodo vrnili pretendent za drugo mesto,. domov z obema točkama. Toda medtem ko se Triestina od tek- j neSporazum med branilcem in me do tekme pomika nazaj. In ; vratarjem domačega' moštva je če pomislimo, da bo morala omogočil, da se je žoge polastil plavolasi Sved Skoglund in jo mirno poslal v mrčžo, ko je vratar ze ležal na tleh. Novara si je zasluženo osvo- 7HA Avctraliia 9*0 jila obe toakl- jncdtem,k0 ie'coVici bVdo“"Vad7n“ljudsko (LuM AVSlldllja C.U Pro Patria v V.dmu imela pte-ihi^ z [2 stanovanjl v SVDNEV. 27. - Vse zelje N sre*e' V*8 S0.b'h ^ I (iradiški s štirimi sta- Avstralcev da bi optimizem IreC V naPadu domačini. toda novanj; v Medeji s šestimi Avstralcev, da bi optimizem j 0bakrat. ko se je gostom po- ,,„nnvJ„ Američanov pred finalom » | sre4ilo ,zviti ge napadalcem in Davisov pokal le ne bil tako j{, sledU g0, Zg zelo utemeljen so se danes , m0-(v0 ki je pri zadnjem me-razblinile Finalnim igrami je j gtu, ;e gotovo točka na tujem prisostvovalo več kot J25.000 , ,u JtlQ dragocena stvar, gledalcev; prostori so bili ze , davno prej razprodani. V prvi igri sta nastopila Tra- Silveslrovanje pri „Zlelem pajku" ■ Na Stefanovo so zopet odprli vrata dvorane »Zlatega pajka«, kjer je bila popoldne plesna zabava od 17. do 20. ure, zvečer pa od 21. do 1. ure. Medtem ko so bili na popoldanski zabavi predvsem mlajši ljudje, je bilo zvečer precej Goričanov pa tudi okoličanov, ki so se zavrteli ob zvokih dokaj dobrega orkestra. Kot lansko leto bo tudi letos v isti dvorani silvestrovanje. Da bi se pa preprečil velik naval, sporoča uprava dvorane naj se vsi tisti, ki name-, ravajo pričakati novo leto pri »Zlatem pajku« pravočasno, in sicer do vključno četrtka zvečer vpišejo v trgovini «Vino-lia«. ki ima svoje prostore tik dvorane. Uprava dvorane nadalje sporoča, da bodo v zimskem času. in sicer začenši z nede- I DAROVI tvt , — . j . j Za Dijaško Matico so daro- i\lQt6CQ] ZG zgrodnjo j vali: v blagu je daroval štand- novih ljudskih hiš TOTOCALCIO bert in Hoad. Američanu so j Da so bili nedeljski rezultati zadostovali štirje seti za zrna- presenetljivi, ne bi mogli reči, go: 6:4, 2:6, 12:10, 6:3. Vendar , vendar pa se je nabralo toliko je bila zlasti v tretjem setu | X in 2, da je pravilna rešitev zelo ogorčena borba. Dvoboj1 prinesla trinajstkarjem zopet je traial dobri dve uri. 'lepe denarce: čez 3,300.000 lir. Tudi V.c Seixas ie zmagal i |>anajrtk»rji'IM se bodo za-v štirih setih svojega nasproi-. dovoljili s 145.000 Ur. nika Rosevvalla: 8:6. 6:8. 6:4, 6:3. Po dosedanjih srečanjih med tema dvema igralcema sodeč bi imel več izgledov za zmago Rosevvall. kajti v dosedanjih osmih dvobojih med obema je Avstralec zmagal sedemkrat. ZDA vodijo sedaj proti Avstraliji že z 2:0 in je njihova končna zmaga že skoraj izven dvoma. V dvoje bodo jutri igrali isti igralci kot danes. Zmagoviti stolpec: XX1211X1X1X21 Eno izmed najboljših argentinskih moštev «Newells Old Boys» bo 10. januarja 1955 z letalom odpotovalo v Amsterdam, kjer bo najprej nastopilo. Potem pa bo nadaljevalo svojo turnejo v Belgijo, Fran-'jo, Nemčijo, Italijo in Jugoslavijo. stanovanji, v loljanu večjo zgradbo z dvanajstimi stanovanji, v Turjaku eno s šestimi stanovanji, v Ronkah enako in v Starancanu prav tako stanovanjsko zgradbo s šestimi stanovanji. Skupni stroški bodo znašali 65 milijonov lir. Z deli bodo začeli v kratkem rež 18 vreč krompirja. 20 kg i ohrovta, 10 kg cvetače in 2 kg ; radiča. Marušič J. iz Gorica 300 lir, Reščič V. 2.000, Stepančič D. 3.000, Fabjan Z. 3.000, N. N. 5.000, Ferluga D. 1.000, Klemenčič Zdravko 2.000, N. N., Trst 10.000, N. N., Sovodnje 1.000, N. N.. Dol 500. v veseli družbi nabrali 5.500 lir. Vsem darovalcem se najlepse zahvaljujemo. Na zadnji seji občinskega u-pravnega odbora je bilo določeno, da se bodo občinski svetovalci sestali ponovno danes ob 18. uri v občinski dvorani na Korzu Verdi. Na dnevnem redil nadaljevanje razpraVe o občinskem proračunu za leto 1955. Upravni odbor je razen tega razpravljal o raznih upravnih vprašanjih in določil, da se električna razsvetljava napelje tudi v zadnje hiše v St. Mavru. Stroški za napeljavo podo znašali 800,000 lir. Prav tako bodo dobili električno razsvetljavo tudi stanovalci «Mochette», ki leži tik ceste Gorica - Gradiška: tu pa bodo znašali stroški 180.000 lir. nja za postavitev spomenika padlim. Seja bo zanimiva in vabimo občane, da se je udeležijo v čim večjem številu. Goričani na predstavi SNG Na Stefanovo so Goričani I odpotovali v Trst k premieri ! komedije Rogerja Ferdinanda i «3 + ena«, ki jo je režirala j tov. Nada Gabrijelčičeva. Ko-! medija je zelo navdušila gori-! ške udeležence in še posebej ! številne Sovodenjce, ki so se i priključili izletnikom. Želeti bi bilo, da bi SNG čimprej z novo komedijo gostovalo tudi na Goriškem, kjer ima vedno več ljubiteljev. Obvestilo Občinskega podpornega društva Občinsko podporno društvo obvešča vse prizadete dia se zaradi tehničnih ovir včeraj ni moglo pričeti razdeljevanje zimskih podpor. Vsekakor pa ustanova jamči, da bodo delili podpore pred pričetkom novega leta. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 17 - tel. 28-79. Natečaj za prevzem del pri gonški bolnišnici V četrtek 30 t.m. bo natečaj za prevzem javnih del pri dograditvi nove goriike bolnišnice na Sempterski cesti tik državne meje. Za sedaj imajo na razpolago prvi in drugi obrok nakazil za bolnišnico. V načrtu je predvidena tudi graditev posebnega poslopja za termično centralo. Pravijo, da bodo odstranili tudi zunanje stopnišče in uredili glavni dohod v pritličju ter popravili tudi Olioška božičnica in čajanka v Sovodnjah V četrtek dopoldne je bila v prostorih otroškega vrtca božičnica za naše otroke. Ob tej priliki so povabili razen otrok tudi njihove starše in zastopnike krajevnih oblasti- Pod vodstvom marljive učiteljice so otroci izvajali zelo prijeten spored in s tem pokazali, kako živijo in se učijo v otroškem vrtcu. Sledila je najbolj pričakovana točka programa, i n sicer razdeljevanje darov otrokom; naše matere pa so za požrtvovalno delo podarile domači učiteljici v znak priznanja lepo darilo. V torek zvečer pa smo imeli v vasi čajanko, ki so jo organizirale dekleta, ki obiskujejo nadaljevalni gospodinjski in kuharski tečaj. Tečaj vodi domačinka g. Nada Rojc in se ga v velikem številu udeležujejo naša dekleta. Oblastem, ki so se odzvale povabilu na čajanko in med katerimi so bili poleg sovodenj-skega župana Ceščuta tudi zastopniki šolskega skrbništva, so dekleta pokazala z raznimi kuharskimi izdelki svoj napredek v gospodinjski stroki. Zadnja letošnja seja sovo-denjskega občinskega sveta bo v četrtek 30. t. m. Na dnevnem redu bo razprava o občinski trošarini. Med drugimi vprašanji bo tudi proš- MotoGuzzi M ZNIZANE CENE A1RONE TURIZEM 250 ............... 349.000 lir A1RONE ŠPORT 250 . 364.000 » ZIGOLO 98 ccm .......................... 149.000 » Z1GOLO 98 ccm luksuzni ................... 163.000 » CARDELLINO 65 ccm.......................... 99.500 » FALCONE 500 ccm........................... 399.000 » FALCONE 500 ŠPORT......................... 419.000 » GALLETTO 192 štiri prestave .... 289.000 » Franko Trst. TOVORNt MOTORJI ZVRNLJIVI 15 STOTOV DELAVNICA ZA BRUŠENJE CILINDROV BENCINSKIH IN DIESEL MOTORJEV. LA A C I /-ključni predstavni k: WRE AA A51t7l»l TRST - Ul. F. Severo 18 - Tel. 38903 KINO CORSO. 16.30: »Kruh. ljubezen in ljubosumnost«, V. De Sica in G. Lollobrigida. VERDI. 16: «Pohod Kybrov», T. Poiver, panoramsko platno. CENTRALE. 17: «Nikoli ni prepozno«, P. Stoppa in I. Barzizza. VITTORIA. 17: «Bill - West. brat Indijancev«, barvni film. MODERNO. 17: »Vrata' miru«. predvaja DANES 28. t.m. z začetkom ob 18. uri iilm: V aZena za eno noc» Gino Cervi, Gina lollobrigida, Nadia Grey 0 Film, ki ga ne boste pozabili! Mladini izpod 16 let ni dovoljen vstop Magazzini HALICER UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL 44185 JE VAŠA TRGOVINA V njej dobite: OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 lir naprej Bogato izbiro USNJENIH JOPIČEV in TELOVNIKOV. - JOPICE od 2.950 Ur naprej. - VOLNENE HLAČE po 1.350 lir. — Poleg tega dobite pri nas: VELIKO IZBIRO DELAVSKIH OBLEK v vseh barvah in po najnižjih cenah, AMERIŠKE PLATNENE HLAČE, AMERIŠKE JOPICE za delo. NOGAVICE, PULOVERJE itd. POSKUSITE! Televizija za vse TELEVIZIJSKI »PAIMI NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN TUJIH TOVARN po 17 in 21 palcev GALATIC IRRADIG po 17 palcev s panoramskim platnom po 17 in 21 palcev PRODA1A NA OBROKE Višino prvega plačila in obrokov določite sami ANTENA IN VSA TEHNIČNA POMOČ BREZPLAČNO Tvrdka RU6GER0 ROSSONI CORSO GARIBALDI > CORSO GARIBALDI 8 Sestavljena i* najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za S let Zahtevaj!« jo pri »vojem urarju! preden se odločite za "'Ik NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO, OGLEJTE SI NAŠIH 500 RAZLIČNIH VZORCEV TRST UL. GINNASTICA 22 • TEL 95998 Jx Poslini liiisle liro po oajopiliiejšili cenah umnim <1Mrna. Sicer pazijo sedaj bolj na snago v stano-nju in okoli hiš kot svoj Četudi so vodovodi na-Ijam že po mnogih va-i, ni toliko vode, da bi i prosto tekla in bila na :polago po vseh hišah, dat piitisne suša, takoj ade tudi voda Ljudstvo, s erim sem tako polagoma hajal v stik je zelo pri-:no in prikupno. Vsi so zelo zanimali za moje de-ter so radi dajali podat-za katere sem jih pro-in ki sem jih potreboval svoje proučevanje. Vese-> jih je, da sem kramljal likor mogoče podobno ihovemu narečju, da so : razumeli. Saj so bili tu v dveh stoletjih mnogi odlični znanstveniki, posebno Hrvatje in Srbi, kakor bomo pozneje več povedali o tem. Po vasi se je zvedelo za prihod tujca — Slovana in zvečer, ko smo sedeli z domačini pri večerji, je prišlo nekako predstavništvo Vasi pozdravit gosta. Bili so; mlad' župan-učitelj in trije visokošolci; med temi je bil eden. ki študira v Neaplju na univerzi slovansko filologijo, srbščino, hrvaščino in ruščino. Poslušal sem njihov razgovor, a nisem vsega razumel, dasi setrt si pomagal s skromnim znanjem hrvaščine. Oni imajo svoje starejše, dobro ohranjene izraze m novejšim niso mogli slediti zaradi razvoja jezika v prvotni domovini, pač pa so se navzeli kake jezikovne posebnosti od bližnjih itali- janskih dialektov. Tako na primer izpuščajo na koncu besede kak samoglasnik ali ga nadomestijo s polglasnikom. Rečejo n.pr. ja ču po’, namesto poč, moj baci — baca (starejši brat), cita — cit (ženin), šoša — šoš (starejša sestra), ružice — ružic, nebneba, nebo, potem še — gdi maš po’, ja si sta — jaz sem bil. Vpletajo tudi kako italijansko besedo kot Benečani. n. pr. mi se kapjem — se razumemo. Sicer bi se moralo izgovarjati se ne kap-jemo, sa sreje žit, namesto žito itd. (ruski mehki znak velja za polglasnika). V njihovih pesmih se srečajo tudi podobna mesta elizi-je, t.j. opuščajev. Dalje nam pade v oči poudarek soglasnikov med dvema vokaloma, kot je v italijanščini obi-’ čajno in se tu doli v teh italijanskih narečjih še bolj poudarja. Tako se je preneslo tudi na slovanska narečja n. pr. besede; voda, čudo, pada, . homo (idimo) je su, izgovarjajo tu in bi tudi pisali, če bi bilo njihovo narečje tudi pismeno: vodda, čudda, radda, hom-mo, jessu itd. N. pr. v pesmi hommo u ružice, jessu sed-dam godisti, ja greddam, čulla Maria zvonice itd. Seveda se to ne opaža pri vsakem, ki to izgovarja. Navedimo tu za boljše poznavanje tega narečja nekaj drobtinic iz razgovorov, ker celotnih pravljic ali prispodob sedaj nimajo več. Nekoč so jih še imeli, pa so sa s časom in tudi zaradi napredka kot pri nas. izguoi-le. kajti tradicija je izostala. Košilja (srajca). Sejejo lan. konoplje, prede lan, se čini robba. iz robbe se čini košilja. Ovc daje vun, iz vuna se čini broge še eš (in) žup (kamižola). Postole (čevlji) sc činu solom (iz ital. suola — podplat oz. usnje). Sol se čini s kožom od krave. Gornje usnje činu od ovac. Zenska nosi halju eš vesta- lju. Vlasa jessu crne, kostanj, crnjali, bili. Halja noše, sa peru, striggula, sa suš-ša na sunce pa sa štiravaju z gozdja (likalnik). Derva za gorit oggenj, dub (hrast), dubrava (gosd), sa čini derva, čokar do dub (hrastovo deblo). Ne pozabijo našega jezika. Mi govorimo (pa tudi) čičeriamo na naš jezik (ali) na'-neš. (ali) na našo. Ko je neka ženska videla, da se zanimam za • ■ s „ i f i? Glavna ulica v Acquavivl. njihovo govorico, je rekla: Došau vid (t. j. vedeti do-šel), kako rečemo mi slaven-sku. Gredemo u crikvu molit Boga. Ncdiju (kot rečejo naši Brici) .ie mis (t. j. maša hrv. misa). Misa je u osam i pol, deset i pol, zvoni pivu missu. Pop govori misMi. Božič, Vuzem (velika noč). Smo poli van - nam<.M0 smo pošli — smo šli ven. Ja si pašša — jaz sem šel (ven). Poj, zazov onu ženu; onoga ljuda (moža). Ima grozdja, že r (vino) ali tudi žerv, kuhano u kotal, mečemo varit, je več jaki. Tu bt lahko našteli še mnogo zanimivih primerov, ki se tičejo dialektologije, pa se omejimo na te, ker bomo drugod obširneje obravnavali il tudi navedli druga pravila. Navedimo še družinska imena; did, nona (tudi baba). otac, iatja, mati, sjin, ščer, naput (nečak) diden, teta stric, dica (deca), diča-lič (mladenič) divojka. di-vojkica. baco — starejši brat, šoso, — starejša sestra, se-krva, svekar (tašča, tast). Naj še povemo, da svoje glavno mesto Campobasso imenujejo Kamboveš. »Mam vukata d'ufičjo iz Kambove- t ša». tako je rekel mož, ki .ie J imel razpravo in zanjo uradnega zagovornika (odvetni' kai iz Campobassa. S tem bi izčrpali' ta del. Domači prebivalci so. kakor sem se prepričal, zelo občutljivi za . onranitev domačega narečja in zelo skrbijo, da ga doma vsi . govore, posebno mladi. Narečje je zanje nekaka dragocena dediščina njihovih očetov. Tudi če se priženi kak drugo-rodee iz bližnjih vasi ali pokrajine, se poprime domače govorice, kot bi bilo to nekaj povsem naravnega. Narečje se mauči tako dobro, da ga ni kasneie mogoče ločiti od drugih. Temu zgledu sledijo seveda tudi njegovi otroci. Prav mej gostitelj jo predstavljal tak primer. Seveda če pridejo v te vasi že starejše osebe, se t«*« ali pa sploh ne nauče. Tako se je zgodilo, da so celo oficirji iz teh krajev, ki »o služili v raznih vojskah pozivali vojake, naj se trdno oklepajo svojih običajev m govorijo svoje narečje. (Nadaljevanje sledij UdgovoiII' urednik STANISLAV Mfc-NKO - UHEI1N1STVt/. ULILA MONTtCLCHl « t> III. n«a - Telefon »tevllka 93-808 l« 14-838 - r-ojtn) NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. Ijud. repub. Jugoslavije: Izvod 10, mesečno 21° din. . ..... .. ... . . ___________________ * . tKUu nr* založba Slov«* predat 902 - UPRAVA: ULICA 3V. FRANČIŠKA it. 20 - Telefonska Številka 37 338 - OGLASI: od 8. do 12.38 in od t5 ■ 1« — Tel 37-33B — Lene oglasov: Z» vsak nun vliine v tirinl I stolpca trgovski 80 finančno iiD-avnl 100, osmrtnic* 90 lir — Za FLRJ u vsak mir. iirine 1 stolpca t» vse vrste oglasov po din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podrnžn Oortr« Ul. B. Prlliro I t! Tei 33-82 — Rokopisi se u- vračajo PoStnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. založba tuje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 603 . T . 373 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. Z _