*1*. PE PRIMORSKI DHEVHIK ________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI . Štev. 32 (1423) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST sreda 22. februarja 1950 Cena 15 lir Jntri volitve v Angliji Laburistična vlada se ne more nadejati, da bo delavstvo molče prenašalo blokado mezd in plač Težaven položaj širokih množic, na katere pritiskajo posledice razvrednotenja funta šterlinga - Ugibanja o izidu volitev Danes oh 11. uri bo pogrel) Prežihovega l/oranca Pogreb bo na državne stroške - Iz Ljubljane bo krsta prepeljana v Kotlje pri Slovenj-gradcu, kjer bo pokojni pisatelj pokopan stav« <: ■ — Kdor preli-1 ril v svojem govoru velik opti- tiste strani evrop- mizem. Njegovi zaikladničarji tiska, ki cm; rt ra. r* vrv I Va7P»ir» na iznrpmpmhp ! ritan- litvST tiska> ki govore o vo-.... j .na Angleškem, pride do ; .lve ugotovitve: najboljše iein Ifi vidijo in oeenju-dakk-h ?2^ dopisniki gospo-6ti llst°v, torej ekonomi- videz volivne kam-Iti k 'i spočetka sploh kazal, pa tudi sedaj ne rav-39 5'C0no, na globoka nasprot-ta’9 Pnlagoma vro tudi na bri-siavv m °toku. Od poletne j ."“e londopskih pristaniških »vcev je minilo precej me-- ^ toda resnemu opazovalcu .more jz spomina nje mogo-Jil obsežen značaj. Zato se kažejo na izpremembe britanskih rezerv: od 1,35 milijarde dolarjev pred razvrednotenjem, d-a so se dvignile ob koncu 1949 na 1.69 milijard dolarjev. Indeks cen trgovine na drobno da se j-e od 111 v avgustu lani dvig. i{ le na 113 v decembru. Toda mednarodni opazovalci brez izjeme opozarjajo, da ima izboljšano stanje rezerv zlata in dolarjev le začasne vzroke. Navsezadnje tudi ni tako veliko kajti britanski izvoz v ZDA in Kanado je dosegel v zadnjih treh mesecih 1949 mesečno pov-preč je 38,8 milijonov dolarjev, zumm SRLQSNA ZUNANJA POLITIKA «SOCIALISTA» BEVINA JE popolnoma VSEC VOJNEMU HUJSKAČU CHURCHILLU. ■ K.ePrašal, kako se more labu-^ti *rha vlada nadejati, da bo k aVstvo molče prenašalo blo-da ie mezl in Ptau. Res je, j, se je s tem strinjal jesenski rjlgres «Trade Unionov* toda ™Samezne sindikalne organi-k cl)e. ki zvezo sestavljajo, lah-?° Vsak čas stavijo svoje zahte-,e- Tako jih je postavil sindi-mehanične industrije, ki ?ht*Va za 1,8 milijona delav-zvišanje mezde za 1 funt rensko. Druge zahteve P»-k?aJo železničarji in milijon K'Vcev gradbene inoustrije, w5e he morejo odpovedati vu^nizmu izpremenljive lestve L?ezd. Te in druge zahte-iu ;.melje na težavnem položa-DmilL^h množic, na katere tajajo pritiskati posledice “iaS, hvaljenega razvrednote- nVuta šterlinga. CtiS^re so te posledice" - ie 18. septembra lani «• nasproti 40,3 milijonov v poprejšnjem «nesreč’.iem» trimesečju in nasproti 46,4 milijonom dolarjev povprečno v 194'’. Zasluga za skromen napredek gre tcuaj britanskim uvoznim omejitvam za blago s področja dolarja in večji prodaji surovin s funtovega področja (ne iz Anglije!) v ZDA. V bodoče pa se uvoz ne bo dal več skrčiti: od 1947, t. j. od krize, ki je ukinila svobodno zamenljivost funta šterlinga v dolar, je Vel. Britanija skrčila svoj uvoz z dolarskega področja že za 40 odstotkov in uvaža le še surovine, nekatera nepogrešljiva živila in stroje za kapitalne investicije. Po drugi strani odpadejo jesenske sezonske prodaje volne in afriškega kakava, predvsem pa so se ZDA v zadostni meri založile z blagom s področja funta in ne mislijo več na pomembnejše nakupe. Vsemu temu se pridružuje znižanje pritoka dolarjev iz Marshallovega plana. Tako za razvoj britanskih rezerv, ki so bile 31.12. pr. 1. še vedno za 553 milijonov dolarjev pod gladino marca 1948. ki je veljala za »varnostni minimum*, prav slabo kaže. Za angleške volivce so seveda neposrednejša stvar življenjski stroški. Na zunai pri teh ni videti še ogromnih porastov. Njih tretjino tvorijo stroški za živila, ki jih z državno subvencijo drže umetno nizko. Najemnine so maksimirane. Za' tobak in pijače (22 odst. indeksa) tudi še niso dovolili povišanj, ostalih predmetov pa porast cen na debelo še ni do konca 1949 povsem zadel zaradi starih zalog maloprodajah cev Uradni indeks cen na debelo je od 229,5 avgusta lani zrasel na 241 v decembru. Toda sistem velenakupnih pogodb dai - čutiti posledice šele čez čas in to sc dogaja sedaj. Cene tekstilnih surovin in kovin bodo porasle do 40 in tudi 50 odstotkov. Neštevilni predmeti in blago drobne potrošnje že pričenjajo te tedne dražiti. Zlasti obleka, se je z novim letom podražila. Razen devalvacije igrajo svojo vlogo pri tem tudi pene svetovnega trga, ki mno-gokje izigravajo laburistično ((planiranje*. Vse to je protiutež laburističnim ministrom, ki z dosedanjo gospodarsko politiko ne bodo kos razvoju. Prav kakor na tej podlagi ne bo njihovo osrednje sindikalno vodstvo moglo dušiti upravičene zahteve po povišanju mezd in plač. Vse stranke so namreč obljubile vzdržati najmanj dosedanji življenjski standard množic. Utegnejo se znajti pod plazom, ako bi ga skušale ustavljati. Zato ima Prekinitev diplomatskih odnosov med ZDA in Bolgarijo V Sofiji so objavili obtožnico proti bolgarskim državljanom, ki so bili v ameriški obveščevalni službi WASHINGTON, 21. — Vlada , Nota ameriške vlade obtožu- (Nadaljevanje na 3. strani) ZDA je prekinila diplomatske Odnose z Bolgarijo. Ameriški poslanik v Sofiji Domald Heath je v Sofiji izročil bolgarskemu zunanjemu ministru tozadevno noto. Bolgarskemu odpravniku poslov y IVashingtonu je državni podtajnik Thompson izroči! noto, v kateri je navedeno, da jp vlad'a ZDA sklenila odpoklicati svojega poslanika v Sofiji hkrati pa sporočila bolgarski vladi, naj odpokliče svoje predstavništvo v ZDA. Tito sprejel egiptskega poslanika BEOGRAD, 21. -- Maršal Tito je danes sprejel Ahmeda Fat-ti el Akkat Beja, novega egiptovskega ministra k Beogradu. RIM, 21. (ApP) —• V Rim je prispel italijanski minister v Beogradu Martino. Sprejel ga je zunanji minister Sforza. jR bolgarško vladlo. da ni spoštovala. diplomatskih pravil. Skrb za ameriške koristi v Bolgariji je p0 ukinitvi diplomatskih odnosov med obema državama prevzela Švica. To so potrdili y Washingtonu. Skraja so sicer mislili, da bo to nalogo prevzela Anglija, saj je vlada ZDA stalno obveščala angleško zunanje ministrstvo o poteku diplomatske napetosti. V londonskih krogih tolmačijo ta korak ameriške vlade kot uspeh sovjetske vlade, saj se mala Bolgarija nii prestrašila ameriškega zunanjega ministrstva. Angleško postopanje je bilo v podobnem primeru drugačno. Prav v sporu z madžarsko vlado glede zadnjega procesa v Budimpešti je angleška vlada raiči odgovorila z gospodarskimi protiukrepi kot s prekinitvijo diplomatskih odnosov. Današnji bolgarski listi so objavili pod naslovom ((Poslaništvo ZDA, središče zarot in vo. hunstva proti LR Bolgariji* ob. tožniico proti bolgarskim držav- Zakljneek gospodarske konference CCrll^ Plan CGIL more biti sprejet le v celoti 1. j. s strmoglavljenjem sedanje vladine politike Tako so poudarjali glavni govorniki, niso pa povedali, s kakšnimi sredstvi je to mogoče doseči spiičo sedanje klerofašistične vladavine RIM, 21. — Gospodarska konferenca SPLOSNE ITALIJANSKE ZVEZE DELA se je zaključila. Po poročilih tajnika Zveze Di Vittoria in po predavanju prof. A. Breglia, je bilo podano poročilo o melioracijah in o zemljiški preobrazbi, dalje o stavbeništvu, o problemih električne energije, nakar je sledila diskusija, ki je trajala v nedeljo ves dan. Glavni problemi, o katerih se je diskutiralo so bile investicije in nacionalni dohodek. V diskusiji je govoril tudi socialdemokratični ekonomist prof. Battara, ki je dejal da »položaj ni tako grd kakor ga je naslikal Di Vit-torio*. Prof. Battara je pred-lagal, naj se za investicije na-bavi posojilo v inozemstvu ali pa izvede inflacija. Za rešitev krize električne energije pa je predlagal povišanje cene za 2U odst. ter razdelitev potrošnikom gotovega števila delnic električnih družb, kajti na ta način bi se kapital ((demokratiziral*. Prof Batiariiu ie odgovoril poslanec A. PESENTI, ki je dejal. da je Bat tari jevo stabsce v osnovi zgrešeno, Pesenti je med drugim povedal, da danes 41 odst. italijanskih družin razpolaga komaj s 17 odst. nacionalnega dohodka. Ena tretjina družin razpolaga manj kot s 340 tisoč lirami letnega dohodka. To ima za posledico slabo potrošnjo s strani zelo velikega dela prebivalstva, po drugi strani pa razsipanje ostalega dela prebivalstva. Vladajoči razred v Italiji pa ne gre za tem, da bi zmanjšal omenjena nasprotja, temveč jih še veča. To se dogaja zlasti na področju zunanje trgovine, kjer se dela v prid izvoza ter se s tem Hoffman ponovno ugotavlja Neuspeh Marshallovega n •&* lve zahteve za znižanje kreditov načrta - 400.000 rudarjev odločno nadaljuje kljub pozivom njihovega reakcionarnega voditelja Levvisa, naj prekinejo stavko jočih znaša približno 400 tisoč in odločeni so voditi borbo dalje kljub pozivom reakcionarnega voditelja Lewisa in kljub sodnemu ukazu, ki jim nalaga, naj se vrnejo na delo. Njih INGTON, 21. — Danes hta j?Vn‘k Marshallovega na-toriai °*hnan pred senatno in ^ftarno komisijo za zu- ?Kjo« .2adeve zahteval kredit Jt j J “hjonov dolarjev za tret-\:ikn° Marshallovega načrta tekos 1 °Manek 150 milijonov K (p8*? finančnega leta zatrju-ML a oo s tem ((zagotovljena 'otll ®iaga hladne vojne*. Go-0 industrijskem in kme-Silv naPredku EvroPe ob a-Sa . načrtu, vendar ga je fl>0tiarPJiznati, da evropska g°-'jiv- , a združitev ni zadovo-a ter da «je treba predvsem £ko L** življenje medevrop-t.‘a ie1 a?ahjl minister Ache-dobi-j jleval, naj kongres o-hudiova. t Za tretje leto Mar-ter pozval „ Se —-**wvega načrta, ?kakor gospodarsko združijo, Ih , 1 SO bre, .? bre: ^v°:e«a načrta «. S L arshall°vega Vola«!” ’e združile politično NbL DeJal le, da bi se amejultQ združitve, t. j. "la. . tike pomoči, razkro- T'ba zgrldhf13 z 3e deial’ da 3e hkturo i ° evropsko ’ ■ • "at®ri se bodo nem- ške sposobnosti razvijale «V splošnem interesu*. Ugotovil je nato ,da evropski narodi in vlade ne mislijo podvzeti ukrepov za ustanovitev evropske federacije, in to «kljub naraščajočemu interesu evropskih narodov za vprašanje take federacije*. Acheson je nato kritiziral sovjetsko politiko in dejal, da je Kremelj dosegel velike uspehe, ki pa «ne predstavljajo uresničenja njihovih ambicij*. Dejal je, da je naloga »preprečiti stremljenje Kremlja težka*. Marshallov načrt pa je eno od sredstev, ki omogoča funkcioniranje zahodnega sistema. Zahtevani krediti so dokaj nižji od kreditov v tekočem finančnem letu, ki so znašali 4 milijarde in 62 milijonov dolarjev. Toda predvideva se, da bodo nekateri senatorji v kongresu zahtevali nadaljnje znižanje teh kreditov, ki samo obremenjujejo ameriške davkoplačevalce, ne da bi Marshallov načrt imel uspehe, kakršne so si prvotno zamislili. Senator Connally je še poudaril, da je treba te kredite znižati. Ko ameriška vlada skuša utrditi reakcijo v Evropi, s^ mora doma boriti proti ameriškim rudarjem, ki že sedmi teden stavkajo. Število stgvka- geslo je: «Brez delovne pogodbe nobenega dela*. Racioniranje premoga, ki šo ga že uvedli v državi New Vork, se je včeraj razširilo tudi na državo Washington, kjer bo od danes prenehalo delo tudi 32 tisoč kovinarskih delavcev. Danes bo prenehalo delo tudi 13 tisoč rudarjev v Illinoisu, ker niso uspela pogajanja, ki so jih vodili že več mesecev za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Sinoči je sodnik zveznega sodišča zahteval, naj se sindikat rudarjev obtoži, da je žalil sodišče, ker ni upošteval sodnega ukaza. Predsednik sindikata Le-wis pa ni tega obtožen. LAKE SUCCESS, 18. — Delegacija ZDA je včeraj poslala glavnemu tajniku OZN protestne note, ki Jih je vlada-ZDA poslala Madžarski in Romuniji IS. in 10. februarja t, l. Obe noti sta zahtevali od obeh vlad, naj imenujeta svoja predstavnika v arbitražni komisiji, ki Jo predvideva mirovna pogodba z Madžarsko In Romunijo glede izpoinjeva-vanja človečanskih pravic. hkrati slabi, notranji trg in na področju kreditne politike, s protežiranjem privatnih interesov monopolističnih skupin na škodo srednje in male industrije. Zaradi tega je Pesenti predlagal novo orientacijo finančne politike, ki naj bi povečala kupno moč in razširila trg ter špitila srednje proizvajalce. Za dosego tega cilja je treba določiti minimalno mezdo, lej bi predstavljala jamstvo za minimalno potrošnjo. Pri tem je Pesenti poudarjal, da je to zahtevo postavil celo Truman v svoji poslanici meseca julija kot bistveni pogoj, da bi se izognili cikličnim krizam (to capljanje za Trumanom je vsekakor karakteristično za Pe-sentija!) Nato se je govornik zavzemal za tisto možnost finansiranja plana CGIL, ki ga je prejšnji dan razložil prof. Breglia, o katerem smo že poročali ter ponovno poudaril, da je sam Hoffmann, ki dirigira Marshallov plan v Evropi, kritiziral, da v Italiji niso bile velike vsote denarja uporabljene za produkcijsko aktivnost. Iz teh virov je dejal, je mogoče uporabiti 500 do 850 milijard kot za začetek, kar pa je po govornikovem mnenju mogoče doseči le z drugo kreditno in finančno politiko. Dejal je, da so tehnična sredstva za uresničenje vsega tega na razpolago. Bistveno je pri tem le začeti tako, da bi se globoko izpremenila sedanja struktura, ki duši gospodarstvo in da bi se na ta način sedanja politična linija izpremenila. Nato je govoril LOMBARDI, ki je s podatki »Confindustrije* pobijal razlaganja omenjenega prof. Batorija in dejal, da se strinja za prof. Breglio in Pe-sentijem ter poudaril, da gre le za to kako izvesti začetno finansiranje, za katerega je mogoče najti sredstva z obstoječimi in bodočimi prihranki. Dejal je, da treba pobijati nevarnost inflacije ter da za to ne mBnjka sredstev, ker obstaja rezerva 928 milijonov dolarjev v zlatu in v tuji valuti; ti dolarji morajo biti uporabljeni za nabavo tistih dobrin, ki bodo zadovoljile povečanje povpraševanja. To po mnenju govornika dovoljuje emisijo denarja za finansiranje produktivnosti brez nevarnosti za inflacijo t. j. brez nevarnosti, da bi se cene na drobno zvišale. Lombardi je mnenja, da bi zadostovalo 200 milijard lir. Dalje je dejal, da se Italija ne nahaja pred ((ciklično krizo* temveč pred «krizo v strukturi*, ki ne zahteva splošnega povečanja kreditov, temveč le okrepitev gotovih sektorjev. Dalje je poudaril, da je nemogoče sprejeti gospodarski načrt CGIL ter pri tem pustiti sedanjo politiko neizpremenjeno. Omenil je ministra Pello, ki je izjavil, da je pripravljen sprejeti ((sugestije* te gospodarske konference. Lombardi je dejal, da ne gre za ((sugestije*, kajti plan vsebuje celo vrsto ukrepov, nadzorstev, reform itd. Ce se ne sprejme to, se ne more ‘sprejeti niti plana. «Mi ne predlagamo ta ali oni ukrep; delavci predlagajo in se borijo za strmoglavljenje sedanje politike ničnosti*. Govoril je nato prof. Angio-lini z rimske univerze, ki se je. izrazil v prid možnosti finansiranja plana CGIL. Sledilo je poročilo prof. Molinarija. Dejal je da so družbe, ki proizvajajo električno energijo, uresničile samo polovico svojih obljub, ki so jih izdale leta 1946 ter da se je proizvodnja zmanjšala za 10 odst. v primeri z letom 1948. Po njegovem mnenju bi morala produkcija električne energije leta 1953 do- seči vsaj 34 milijard KWh, t. j, vsako leto bi se morala povečati za 2.5 milijard KWh. To bi’ zahtevalo 650 milijard lir stroškov ali 175 milijard lir letno. Vsega tega pa ne more izvršiti privatni kapital, temveč le država, kar bi bilo tudi ceneje in bi zaposlilo 100 tisoč delovnih enot letno v prihodnjih štirih letih. Sledila so tri poročila o gradbenem vprašanju, iz katerih izhaja, da bi bilo potrebno graditi I ^ milijon in 50 tisoč stanovanjskih prostorov letno v teku najmanj 20 jet, za kar bj bilo potrebno 420 milijard lir letno. Zaposlitev bi znašala 400 tisoč enot. Senator g. Roveda je nato govoril o metalni industriji, prof. C. Arnaudi z milanske univerze pa o žalostnem položaju, v katerem se v Italiji nahajajo znanstvena raziskovanja in. ostro kritiziral vlado, ki je zmanjšala kredite za znanstvena raziskovanja ter hoče ukiniti Nacionalni zavod za raziskovanja Ing. Gramigna in prof. Grino-vero sta poročala o kmetijstvu. Njuno poročilo predvideva preobrazbo enega milijona ha v 10 letih t. j. vsako leto 100.000 ha, dalje velika hidravlična dela v poplavnih področjih. Strošek bi znašal okrog 1.000 milijard. zaposlilo bi se 200.000 delavcev letno ne glede na povečanje zaposlenosti v kmetijstvu. O kmetijstvu sta govorila tudi prof. Tabet in Mazzoc-chi-Allemanni in drugi, ki so se vsi zavzemali za kmetijski del načrta plana CGIL. Potem ko je govorilo še več govornikov je tajnik CGIL Di Vittorio v zaključnem govoru poudaril sklepe in konferenco zaključil. liaacm Mihaelu Sipteovu, Živki Rindovi,- Stefanu Kratunko-vu. Nikoli Cenovu in Vasiliju Malcevu. Vsem tem namreč ob. ložnica okrožnega tožilca v Sofiji očita., da so jih funkcionar, ji poslaništva ZDA v Sofiji najeli kot vohunske agente in da so kot taki ameriški obveščevalni službi preskrbeli pod neposrednim vodstvom poslanika Donalda Reeda Heatha politične, gospodarska Li vojaška poročila. Obtožnica pravi, da so se ameriški imperialisti po drugi svetovni vojni začeli vmešavati v notranje zadeve drugih držav. V oCcviru te napadalne po. litike za osvojitev vsega sveta, so izdelali tudi načrt za kolonizacijo Balkana. Ta načrt o kolonizaciji pa je propadel zaradi naglega pohoda Rdeče armade, Vendar pa se Imperiaii. stti niso odrekli svojemu prvotnemu načrtu. 2e med domovinsko vojno so se poslužili G, M. Dimitrova (Gunemeta), ki je nato po neuspehu s pomočjo poslaništva ZDA zbežal y A-meriko. Temu je sledil Nikola Petkov, ki je napravil razdor v bolgarski kmečki stranki in ustvaril po navodilih Mainarda Barnsa, političnega predstavnika ZDA, v Bolgariji središče opozicije, okrog katerega so se zbirali reakcionarji in fcžističnj elementi, ki so skušali s silo zrušiti vlado domovinske fronte. Potejn ko so bili Petkovi načrti prekrižani in je Barns moral zapustiti Bolgarijo, mu je sledil Donald Read Heath. Proces proti evgingelskirii pastorjem leta 1949. je potrdil aktivnost teh tujih agentov. Poslanik Heath se je srečal s Traj-čo Kostovom. Tu pa se je sofijskim informbirojevcem zdelo potrebno, da vpletejo v ia-devo tudi »titovce*, češ da je Kostov bil povezan s temi. Obtožnica na zaključku navaja, da vsf, to dokazuje, kako se ie poslaništvo ZDA v Sofiji spremenilo v središče zarot in vohunstva proti LR Bolgariji. To je zbiralo bolgarske agente, kateri so preskrbovali nato politična, gospodarska in vojaška poročila imperialistom. In med te agente spaoajo tudi zgoraj imenovani obtoženci. BEOGRAD, 18, — Filmsko podjetje «Avala film* bo v kratkem začelo snemati film, ki bo zajemal snov iz trpljenja srbskega naroda pod na-cifašistično okupacijo, ko so leta 1941 nacisti postrelili sedem tisoč srednješolcev v Kragujevcu. Rehabilitirali hočejo zločinca Grazianija RIM, 21. — V četrtek bo vojaško sodišče v Rimu sodilo bivšega fašističnega maršala in abesinskega podkralj« Grazianija. Ta znani fašistični vojni zločinec je sedaj že tretjič pred sodiščem, ker mu je (j0 seso pa tudi to odbila vse preveč Peresna natolcevanja, ko je ha primer izrabil cel0 namišljeno versko preganjanje, da je mogel blatiti cono B. Ob zaključku Gombacei ni določno, povedal, kaj hoče. Vlo. ga Ffoiflte za neodvisnost mu ni všeč, vloga yečine tudi ne. Citiral je Sforzo. kakor da se zavzema za «sta.tu quo», in le ob koncu je povedal, da bi bilo najpametneje, ako bi dobili .guvernerja...Tudi s tega zaključka se je torej dalo sklepati. , dg ie - prišla razprava o STO-ju govorniku prav le v to. liko, da je mogel .nagrmaditi javno kopo laži na račun jugoslovanske uprave. K besedi Se jC oglasil tudi kominformist, profesor Ferlan, ki je z že znanim teatralnim nastopom končno le začel govoriti tucii ■ o splošnem položaju cone A pod angloameriško vojaško upravo. V primeri z ostalimi kominformisti je Fer. lan bil edini, ki je bil prisiljen, da je z dejstvi, oziroma s podatki v rokah, moral dokazo- vati težak položaj, tako gospodarski kakor politični, ki je. nastal tu po zaslugi politike vojaške uprave. Kajpada ne bi ustregel politični liniji svoje druščine, če bi se ne obregnil n& voditelje jugoslovanskih na. rodov z običajnimi psovkami iz informbirojevskega slqvarja. — Potem ko ie dodobra iztresel iz svoje malhe vse še znane kominformisti čne argumente, da je Jugoslavija zašla v imperialistični tabor, je prišel na dan s predlogom o združitvi obeh', con Tržaškega ozemlja, in o imenovanju guvernerja, češ da je to «za sedaj« najboljša rešitev tržaškega vprašanja., ki ne škoduje nobeni od tu žive-aih narodnostnih skupin. Preden Se je oglasil že kom-inforroist Pogassi, je bil krajši intermezzo, katerega je zaigral odbornik »socialist* Dulci, Kajpada ni iz njegovih ust prišlo nič posebnega, kar ne bi že čitali iz njegovih pokojnih «Vo. ce Libera* in «Voce della Sera*. Seveda so leteli razni izmišljeni strupeni napadi na jugoslovansko upravo v coni B. Pogassi pa je i3 enkrat zajel vprašanje Tržaškega ozemlja, seveda skozi kominformistična očala. Tudi zanj je »za sedaj* najboljša rešitev tržaškega vprašanja združitev obeh con z imenovanjem guvernerja. Seveda ni rečeno s tem, da ni boljše rešitve. Skratka za besedami «za.sedaj*, m «trenutna rešitev* se skriva v®a klavrna in revizionistična linija komin-formistov glede ureditve tržaškega vprašanja. Na odkrit način, kot si žele kominformisti, ga je «rešil» kominformistični trabant y Trstu tako imenova-nf' indipendentišt Alberto Paulin. stari konfident kvesture, ki je že vrgel v javnost željo, da bi tudi tržaški kominformisti prosili SZ, naj pristane na tristranski predlog, dc bi se spet vrnila Italija. Da bi govor bil bolj učen in trden, je Pogassi ves čas trosil imena najrazličnejših' časopisov, med njimi .tudi našega, in političnih osebnosti ter jim pripisoval členke, oziroma izjave, ki naj bi dokazale, da je tudj Jugoslavija tista, ki želi razdeliti Tržaško ozemlje, oziroma priključiti si con0 B, Trst Pa izročiti Italiji. Stvar pa ie bila že tako neumna, da, so Je Pogassi ju smejali celo njegovi novi prijatelji iz italianossime »večine* v. občinskem svetu. SPOMINSKI DNEVI 1810 se jerodilve-„ liki poljski skta-tfateij in pianist A -5V j, FREDERIC OHO V-.Zs' Poleg števil i «3% *' s n*h instrumental f, Ai ’ * *3nih del je napisal ' i A' - naravnost razko - 'šen spored kla- virskih skladb. Bil je romantik nežne narave z neznansko čustveno občutljivostjo. 1813 je umrl izumitelj podmornice Robert Fulton. je izšel Prešernov Sonetni venec kot samostojna slovenska priloga nemškega časopisa v Ljubljani. (ko še ni bilo fašizma) so bili požgani prostori jugoslovanske biblioteke v Voloski. je bila bitka koroških parti. zanev ob Dravi pri Miklos-hofu. 1944 je padel partizanski pesnik in borec Karlo Destovnik — Kajuh. 1944 je padel akademski kipar Janez Weiss-Belač. 1134 1921 1943 PRESKRBA PREŠERNOVE PROSLAVE - PRAZNIK KULTURNE Slovencev Tržaškega ozemlja s slovenskim POVEZAVE zaledjem V razdobju med obema vojnama je bilo slovensko ljudstvo, ki živi na Primorskem, nasilno odtrgano od svojega matičnega naroda. pa ne samo, da je jnoralo to ljudstvo živeti izven svoje narodne skupnosti, odvzeli so mu tubi vsako možnost, da bi se miselno in čustveno razvijalo tako, kot se je razvijal ostali slovenski narod, da bi prevzemalo kulturne dobrine, ki si jih je narod na oni strani moje ustvarjal. Onemogočili so slovenskemu ljudstvu na Primorskem, da bi preučevalo svojo preteklost, da bi se seznanjalo z mislijo tistih mož, jel so na prelomnicah našega zgodovinskega razvoja svojemu narodu kazali novo smer, ki so narodu povedali v takih razdobjih novo besedo, često nasprotujočo prejšnjim. Oneino. gočili so našemu ljudstvu, da bi gojilo svoj jezik, da bi ga obogatilo z novo nastalimi izraznimi možnost,mi. Ožilje, ki je vodilo od matičnega naroda k temu delu slovenskega ljudstva, ki je zapadlo najhujši sužnosti, je bilo spodvezano in semkaj se ni mogla pretakati kri, ki bj osveževala naše življenje. In vendar s«no bili mi del tistega na. roda, kot je prebival po drugih deželah naše domovine. Go, vorili smo isti jezik, imeli smo iste interese, čutili smo v sebi ista hrepenenja ki iste potrebe, ista je bila naša miselnost in isto naše čustvovanje, isti je bil naš značaj, isto je bilo naše trpljenje v preteklosti in isti: odporna sila nas ie ohranila. V dobi najhujšega trpljenja pa je marsikaj tega, kar so slovenskemu ljudstvu pove-dali njegovi največji duhovi, med nami šlo v. pozabljenje. Vedeli smo sicer, da smo imeli može vodnike in preroke, prepričani smo bili, da se onstran meje marsikaj dogaja, do jedra vsega tega pa nismo mogli. Vendar kaj malega smo si le z muko prisvojil- in to prizadevanje nam je pomagalo, da smo bih ob času podviga vsega našega naroda pripravljeni in da smo sledili klicu svobode, ki je imela priti. Ko v tem mesecu proslavljamo Prešerna, proslavljamo v njem velikega vidca, ki je trdno veroval, da bo njegov narod neikoč svoboden in ki je v svojem času pomagal kovati njegovo svobodo. Obenem pa ga proslavljamo tudi zato, ker hočemo tudi mi iz Trsta in Tržaškega ozemlja sprejeti vase na. šo kulturno tradicijo, ker hočemo danes in odslej vedno živeti isto življenje kot ga živi ves naš narod. V tem duhu so se vršile vse dosedanje letošnje Prešernove proslave. Prikazale so našemu ljudstvu pomen Prešerna za politični in kulturni razvoj Slovencev, za razvoj jezika, za razvoj naše razgledanosti po življenju in svetu, za pojmova. nje lastnega bistva. Prikazale so njegov občečloveški in človečanski pogled na življenje, njegov kulturni in politični program, trnjevo pot njegovega življenja, njegovo prizadevanje za svobodo, njegovo ra'-no pot v življenju. V LONJERJU V sredo 8. februarja so sklad, no in iskreno proslavili Prešernov spomin Lonjerci z lepim, pestrim sporedom, ki je. poslušalstvo povezal s Prešernovo umetnostjo in mislijo. Ves spored je izvajalo lonjersko društvo z lastnimi močmi, kar je zelo razveseljivo in kar nam jamči, da so se, zares poglobil; v naio kulturno tradicijo in da se dobro zavedajo tudi naše sedanjosti. »SIMON JENKO* IN »VOJKA SMUC* V torek 14. t. m. je bila lepa in prisrčna. Prešernova proslava Pri prosvetnih društvih «Simon Jenko* in «Vojka Smuc* v Ulici R. Manna 29. Prešernov duševni lik je prikazal tov. dr. Josip Kosovel, ki je v svoje predavanje zajel tu-di recitzcijske točke, tako da je postai0 prednašanje pesnikovih pesmi bolj živo. Prešer- novo misel in čustvo so1 tolmačili z recitacijami pesnikovih pesmi mladi ljudje, srednješolci in visokošolci, Sonja B'er-jančičeva. . Lidija Kobalova, Marijan Obersnel, Anica, Jelka, Saša Kosovel, Ugo Margon, Sonja Pahorjeva ter tudi odrasla članica ED «Vojka Smuc* Dra. ga Pahorjeva. Iz njihovih ust je lepo zvenela PrešemoVa beseda, in je prišla do veljave njegova misel, kar pomeni, da so jo recitatorji sami zares doživeli. »OTON ZUPANČIČ*, kIVAN CANKAR* IN »FRANJO MARUŠIČ* 18. februarja s0 se zbrale k lepemu domačemu slavju društva «Oton Zupančič* od Sv. Marije Magdaleno, «Ivan Can. kar* od Sv. Jakoba im «Franj o Marušič iz Rocola. Proslava je bila zasnovana tako, da so poslušalci odnesli s seboj pravi vtis o veličini Prešernove umetnosti in o njegovem vplivu na vse, kar se je pozneje Pr* nas dogajalo do današnjih dni. NA PROSEKU - KONTOVELU Preteklo nedeljo, 19. februarja, je tudi Prosvetno društvo »Ivan Vojko* 5 Proseka-Konto-vela proslavilo našega največjega pesnika. Uvodoma je domači pevski zbor zapel dve pesmi, sledil je govor o Francetu Prešernu in njegovem delu, nakar je moški pevski zbor izvajal koncertni program. Resnično se človek razveseli, ko vidi, kako se po kominformov. skem viharju naši pevci spet združujejo in še z večjo vnemo dvigajo našo pevsko kulturo. Zbor šteje trideset pevcev. Zapel nam je celo vrsto narodnih in umetnih pesmi. Pod vodstvom marljivega in požrtvoval. nega tov. Čermelja zbor prav lepo napreduje. V nedeljo je nekatere pesmi tako lepo in občuteno zapel, da so. poslušalci vztrajno zahtevali ponovitev. Posebno so jih ogrele pesmi: «Na oknu* (to pesem je moral zbor ponoviti), »Bolen mi leži*, »LuCipeter ban« ih «Buči morje*. K lepo izvedeni proslavi moramo domačemu prosvetnemu društvu iskreno čestitati, prav tako zboru in pevovodji. Upamo, dg zbor ne bo zapustil začrtane poti, temveč da bo vztrajno in marljivo nadaljeval s svojim delovanjem. Od Prosvetnega društva «Prosek-Kon-tovel* pričakujemo, da prične čimprej z intenzivnejšim delom tudi v mešanem zboru. Saj so pred leti imeli na Proseku in Konto-velu prav dober mešan zbor in mislim, da tudi pevk ne manjka. Dvorano so domačini in drugi prav lepo napolnili. To je dokaz, da ima prosvetno društvo zaslombo najširših množic, Vidi se, da treznost in volja do dela le n; zapustila naših ljudi. , »SREČKO KOSOVEL* IN kPINKO TOMAŽIČ* Kot že drugod sta tudi pro- svetni društvi «Srečko Koso- čali pozneje. vel* in »Pinko Tomažič* z zdru. ženimi močmi proslavili spomin na Prešerna z lepo prireditvijo dne 20. februarja v dvorani v Ulici S. Vito. Predaval je tov. dr, Andrej Budal, ki je jasno prikazal, da so Prešernove pesmi globoke in pedane v umetniško dovršeni obliki, da stremijo njegove misli po svobodi, dovršenosti, po pristnosti čustva in izraza, po napredku. Prikazal je, da so njegove misli ie vedno sodobne in da sp se tudi v preteklosti mladi rodovi razvijali v duhu njegove poezije in da so njegove pesmi še vedno sveže in vedno lepše ter da sc, tudi naš rod vsega tega živo zaveda. Nastopili so domači pionirji in recitatorji. Spored je dopolnil zbor «Slavko Škamperle* s Prešernovo ((Zdravljico* in ((Zapuščeno* ter s šestimi pesmimi, ki so bile primerne za to proslavo. Se mnogo spominskih slovesnost; bo isi o njih bomo poro- J. K. Razdeljevanje ječmenovega drožja. Sreda 22. t. m. od št. I—30, četrtek od št. 31—65, petek od št. 66—100, sobota od št. 101—140, nedelja Domjo in Oreh, ponedeljek od št. 144— 190. torek Gropada in Padriče, sreda od št. 191—270. Druge vasi pa med tem po vrstnem redu. Razdeljevanje kuriva. Z jutrišnjim dnem bodo pričeli razdeljevati kurivo po znižanih cenah na prednostne živilske nakaznice za brezposelne, upokojence in uboge. Vsak bo lahko dvignil pri mestnih proda-jalnih ali 25 kg drv ali pa 15 kg oglja. Cena za q drv znaša 800 lir, za q oglja pa 1.600 lir. Prešernova proslava v Barkovljah Prešernova proslava v Barkovljah bo v petek 24. t. m. ob 20.30 y prostorih prosvetnega društva (Frzinklovo). O velikem pesniku in njegovem < delu bo govoril tov. prof. Benulič. Tovarišica Vera Remčeva bo recitirala «Uvod h Krstu pri Savici* in »Lepo Vido*, tovarišica Olga Zniderši* ((Povodnega moža*, mezzosopranistka Pina Dolesova bo zapela Vilharjevo «Nezaikcnsko mater«, basist Mi-la« Pertot Michlovo »Pevcu* in Vilharjevega «Momarja», domači pevski zbor pa bo zapel Hubadovo «Pod oknom* in Pre-mrlovo »Zdravljico*. Po prireditvi bq otvoritev obnovljene društvene knjižnice. — Bodite točni! II. rajon: Ukmar Silvana 200, Zamperlo 100, Ipersi 100, Jodina Ludmila 50, Vitussi Emilia 50, Sforzina 100, N. N. 200, Leopissa 100, N. N. 100, Stella 50, N. N. 200, Bernetti Car-men 100, N. N. 100, Robbin M. 50, N. N. 100, Galirr.berti 100, Berni G 100, Jelinčič 100, Ovclarich 100, N. N. 50, N. N. 100, Vatta 200, Ferjančič 50, Ivančič 100, Rutia 50, Poropat 100, Starc 100, Jaklan-šček 200, Gruber Giuseppina 50, N. N. 50, Vattovani Olga 100, Vo-vrini Pietro 100, Radessich 500, Bobier Leopolde 200, N. N. 100, N. N. 200. I. okraj: Martelanc Anica 200, Pegan Marija 500, Jelinčič Anda 500, N. N. 300, Škerlj Zofka 200, Škerlj Stana 200, Škerlj Vida 200, Škerlj Ciril 200, Škerlj Helena 100, N. N. 100, Kozem Rožica 100, N. N. 50, Zega Ivanka 50, Teržič Amalija 100, Urdih Ivana 100, Sturm Jože 200, Hrobat Marija 100, Gec Pavla 100, Germek Hermina 150, Kalin Frida 200, Ura 100, Majcen 100, Lukač Mario 100, R. I. 100, Uršič Anita 300, S. M. 100, Volpi 50, Segi 100, S. M. 250, Moderc Albina 100, Popolini Mario 150, N. N. 1.500, Kalin 500, N. N. 50. SLOVENSKO IV/1 KO D IVO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Jutri 23. t. m. ob 20, «(■ gostovanje v dvorani Pt®1! svetnega društva na KONTOVELU z mladinsko igro Pavla Go11! ^Sneguljčica'' PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO I* CANKAR opozarja vse o®®® nike na redno sejo, ki bo “ nes 22. t. m. Smučarski izlet PDT v Sappado Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 26. t. m. smučarski izlet v Sappado. Vpisovanje za izlet je do petka 24. t. m. do 19. ure v čevljarni Pirc, Ul. Settefontane 3 in v čevljarni Gec v Rojanu, Tra i rivi 3. Ker so snežne razmere na Črnem vrhu še vedno neugodne, se za 5. marec napovedani izlet na Crni vrh odloži oziroma preusmeri (v kolikor bi prejeli poročila o ugodnih snežnih razmerah) na Snežnik. Vpisovanje za na Snežnik se vrši do četrtka 23. t. m. na običajnih mestih. Tečaj za sodnike pri odbojki ZDTV — odsek za odbojko je razpisal natečaj sodnikov za odbojko in vabi vse, naj se tega tečaja udeležijo. Pričetek je danes 22. t. m. na sedežu v Ul. Machiavelli 13 II. qb 19. uri. Šahovski turnir sindikalne sekcije SNG Tatvina na pošti Na glavni policijski .postaji v Trstu je prijavil tatvino svojega plašča, šala in rokavic 45-letni poštni uradnik Quazzolo Carlo iz Ul. Fabio Severo 74. Tatvina se je izvršila 17. t. m. okrog 12, ure. Ko je namreč po končani dopoldanski službi odšel Quazzolo v slačilnico, ni v njej več našel na plašča ne šala ne rokavic. Utrpel je okrog 40.000 lir škode. Motociklist povozil kolesarja Včeraj ob 14.20 popoldne je avtomobil Rdečega križa iz Milj pripeljal v tržaško bolnico 15-letnega Marchia Alfreda iz Milj, Ul, S. Francesco 15. Deček ima več poškodb po vsem telesu ter so bo moral zdraviti v bolnici od 8 do 40 dni. Poškodbe je dobil Alfredo malo prej na miljski cesti. Po njej se je peljal s svojim kolesom. Naenkrat se je v njega od zadaj zaletel motocikel št. TS 0373. Trčenje je bilo tako močno, da je Alfreda vrglo s kolesa na cesto s tako silo, da je le po srečnem, naključju ostal pri* življenju. V noči od 19. na 20. t. m. so neznani vlomilci s ponarejenimi ključi prišli v delikatesno trgovino v Ul. Ugo Foscolo, ki je last 37-letnega Milling Do-nata iz Ul. Udine 29. S seboj so odnesli 2 ali 3 zavoje surovega masla po 1 kg, 12 kg surovega masla v zavojčkih po 10 dkg ip 40 kg prekajene slanine- Vrednost ukradenega blaga znaša 30.000 lir. Naši gledališčniki so organizirali v okrilju svojega sindikata šahovski turnir, za katerega se je prijavilo 8 igralcev, med njimi tudi ena ženska. Razpisali so knjižne nagrade, sestavili tabelo in se ob prostem času z vso resnostjo lotili igranja. Ker razpolagajo samo z enim šahom, je bil turnir sicer nekoliko zamuden, imel pa je to dobro lastnost, da so se okrog mize obeh igralcev vsi udeleženci turnirja ob napakah tega ali onega učili. Turnir se je srečno približal h koncu z izjemo dveh iger in je dal .sledeči rezultat: prvo mesto si je osvojil član tehničnega osebja Ferdo Kckošar, ki si je od 7 možnih točk nabral 6 in pol. Delil je pol točke (mogoče iz kavalirstva?) z Ver6 Remčevo. Drugo in tretje mesto s 5 točkami si delita Jože Babič in Jože Sedmak. Na četrtem mestu s 4 in pol točkami je Remčeva. Za peto mesto bo še borba med Modestom Sancinom in Radom Nakrstom, prav tako pa tudi med Fišerjem in Cesarjem za sedmo mesto, vendar bo tu po vsej verjetnosti popustil Cesar, ki se tolaži s tem, da bo prvi od zadnjega konca in ki zaradi tega tudi že nekaj zahteva (najbTže Vidmarjevo knjigo, da se bo učil). Sicer pa bi to knjigo zaenkrat še vsi potrebovali, saj so še začetniki in kažejo samo dobro voljo in veliko ljubezen do te lepe igre. V splošnem je ta turnir uspel in jih je že tudi opogumil, da bi se kot moštvo spoprijeli z drugimi šahisti. Pravkar so napovedali dvoboj novinarjem na osmih deskah. Kaj če ni to prenagljeno? Na vsak način bo izid boja zanimiv, ker novinarji tudi niso kar tako. Match bo v ponedeljek ob 13.30. Musorgskega opero «Soro. činski sejem* je gledališče «Verdi» predvajalo večinoma med stavko. Bilo bi torej skoraj popolnoma nepotrebno prinašati poročilo o predstavah, ki so že precej za nami, če ne bi šlo prav za slovansko opero, za katero smatramo, da je vendar u-mestno, da prinesemo poročilo našega glasbenega kritika. Predstava M. MU S ORGSKI: „SOROČINSKI SEJEM“ Pivcev, izmed katerih je edino basist Renato Capecchi v vlogi Cerevika zadovoljil tako pevsko kakor igralsko ter podal slovanske i stilno izvrsten lik ukrajinskega opere v Trstu je jamreč dogodek preko katerega naš časopis ne more, ne da bi izrekel svoje sodbe. Lanska uprizoritev sProdane nevesten nas je opozorila, da si ne sinemo obetati od predstav, ki ne spadajo v tukajšnji železni gledališki repertoar, pre-velikega uspeha. Tako tudi o predstavah Musorgskijeve opere sSoročinski semenju ne moremo trditi, da so nas zadovoljile. Tako dirigent kakor orkester in solisti so se potrudili, da bi bila uprizoritev na višini, vendar so Musorgskijeva operna dela Za tukajšnji ambient še vedno trd oreh. Celoten vtis je kvarila tudi slaba izbira kmeta, kakor si ga je Po Gogoljevi noveli zamislil skladatelj. Bolje komično kakor pevske sta se predstavila Agnese Dub. bini kot Kivrija in Giuseppe Nessi v vlogi popovega sina. Skoda da gledališka uprava ni mogla dobiti za vlogi Grička in Paraie boljših pevcev kakor sta Clnra Pet reli a in Glauco Scarbini, kajti čeprav arije in recitativi niso ravno dolgovezni in naporni, vendar zahtevajo od pevca dovolj izvežbanosti, dosti več kakor pri drugih operah, ki so sicer boli obsežne, pa so zato za pevca bolj spevne in laže izvedljive. Dober lik cigana je izoblikoval Vito Fu-sca, dasi sc je pevsko v drugih prilikah že bolje izkazal. Zborovskemu dirigentu Robertu Benagliu, ki je sicer dober strokovnjak pri svojem poslu, takrat ni uspelo uvežbati zbora tako popolno, kakor smo pri njem sicer navajeni. Llasti v začetku l. dejanja nas je motila premajhna zvočnost in razgibanost zbora, ki mestoma tudi ni bil ritmično povsem v soglasju z orkestrom. Zbor ima pri Musorgskem tako bistveno vlogo, da že najmanjša neskladnost zbora z ostalimi izvajalci močno ovira. Dirigent Antonino Votto, ki je vodil predstavo se '■> zares potrudil tn to se je najbolj izkazalo pri orkestru, ki je zvesto sledil taktirki in se z', uti pri simfoničnem inter-mezzu «Noč na goleni brdti* izkazal kot izboren orkestralni sestav, Ne moremo pa istega trditi o sceni in koreografiji. Zlasti scena I. dejanja je bila precej ponesrečena, ker je nudila P rimalo razmaha živahnemu vrvenju vaškega semnja. Scena čarovniške noči pa je bila povsem napačno predstavljena Namesto da bi bila organično navezana na celotni dramski potek, je bilg trgana iz celote in prikazana kot samostojen vmesni komad, kakor da bi bila vstavljena samo zato, da zadovolji publiko, ki si želi med opero tudi nekaj baletnih točk — kar še zdaleč ni bila skladateljeva zamisel. Pa tudi'balet sam je bil ponesrečen in ni prikazal pošastne, grozotne čaromiiške noči, kjer naj se zberejo pošasti, čarovnice in demom in katerih vršenie pre-kmz jutranji zvon in pastirjeva piščalka. ' V splošnem lahko rečemo, da je manjkalo do končne izdelanosti in pravilne stilne postavitve še precej in sc bo treba v bodoče vodstvu in izvajalcem temeljiteje poglobHi v Musorg-s ki je uo operno ustvdrjanje. .— r ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 21. februarja 1950(9*7 't v Trstu rodilo 9 otrok, UBrf je 6 oseb, poroke pa so le tri. Poročili so se: dijak Romitp in dijakinja Ofelija ti. pek Viktor Martini in Josif Vr dinja Aliče Verginella, ut! itet: l, u . Andrej Lugnani in g o spod'1’* Marija Spadaro. J limrli so: 74-letni Framčif Achelli, 73-letni Alojz Mora#J 60-1,etna Klara de Stark, 5 76-letni J°' letni Gregor Zidar, 64-letoi irvvo ITahrinni JO*« tore Fabricci, Zerini. Nočna služba lekafl v mesecu februarju Biascletto, Ul. Roma EU' A 52-18; Depangher, Ul. sv. 1, tel. 94-115; Manzoni, UL tefontane 2, tel. 90-965; N*, chio, Ul. Ginnastica 44, » 95-417; Rovis, Goldonijev 8, tel. 80-09; Harabaglia v kovljah in, Nicoli v $kei imata stalno nočno službo. in TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8000-8050, pirnati šterling 1580-1600, 668-672, telegrafski dolar ""I 683, švicarski frank 1®®' . fpancoski frank 172-174, ski šiling 22-22.5, zlato (Oddaja na srednjih 240 m ali 1250 SREDA 22. 2. 1*** o- 6.45'- 6.30: Jutranja glasba; x ročila v ital. in objava spor.. ( 7.00: Napoved1 časa . P01’®^. p slov. in objava sporeda; 7-*5' tranja glasba. 12.00: Opoldanski koncert; Zabavna glasba; 12.45: P°r?f. ital. in objava sporeda; 13-OT' in poved časa - poročila v sl® objava sporeda; 13.15: gti’ koncert sopranistke Bianke u ■ man in tenorista Nonija 2® -13.45: Gospodarski pregled G ^ venščini); 14.00: Igra veseli * tet: 14.30: Pregled' tiska in f a čila v ital.; 14.45: Pregled tis** ; poročila v slov. 17.30: Aktualna politična 'L; šanja (v ital.); 17.45: Rk®,^ glasba: 18.00: Z našim ljn^'«*) (v ital.); 18.45: Komorna S‘„j( 18.45: Poročila v hrvaščini! 7j||l Glasbena medigra; 19.15: Pory v ital.; 19.30: Napoved časa ročila v slov.; 19.45: SlovenS^j. rodne ob harmoniki; 20.00: ski obzornik (v slov.); 20.15- ^ sela ura (v Ital.); 21.00: P°ic,,r) morni zbor iz Trsta; 21.30: zabavni orkester; 22.00: Zlrb g jugoslovanskih narodov (V n\U, ščini); 22.20: Iz ruske simf®!! f glasbe; 23.00: Zadnja por®e!f t ital.; 23.05: Zadnja por®0h,j sicv.; 23.10: Objava sporedaf3-Plesna glasba; 23.30: Zaklj«®' KINO 16.00: ((Pismo trenj Rossetti, nam*. Excelsior. 16.30: »Cvetlice V Kg'-ku», Greer Garson in J. Grain, L. Darn**^ Pidgeon. Fenice. 16.30: »Slavna kafl-Ann Blych, .S. Tufts. Filodrammatico. 16.00: 9 P1 gre na vojno* B. llope . Lamour. Alabarda. 16.00: «Smrt®nCS dvoboj* J. Bennet. jj(< Garibaldi. 14.30: «Toto doma*. <))•' Ideale. 15.30: ((Osvajalci zaPia». R. Dix. Sledi: ((Deklica sa®! >(. Iiupero. 16.00: (uVfaclpvl®* Pel'x- ' . u|o5['* Italia. 16.00: «Suženj pretc* -Peggy Cummings, R. Col®’{|», Viale. 15.30: »Tropski P Victor Mc Laglen. ae*®., Vittorio Veneto. 16.00: lahko čaka*, Gene T'e | Charles Coburn. Adua, 15.00: «Junaki brez vine* John Wayne. . Armonia. 15.30: »Mornar S'®'p Douglas Fairbanks |n Ma iižarJ*lh O’ Hara. Belvedere. 16.00: «Ki Wilcoton. «0h morju*. 15.00: «VZ t°K stev», sovjetski film. ■ n0tt®| Azzurro. 16.00: «Gianni i® Y f v Hollywoodu». M(' Marconi. ' 15.30: «Zbogo®1 Crips*. G. Garson. Il£ K’ Massimo. 16.00: «Dopis®lr strib II RADIO I* JUB0SL. CONE TRST* valov* Meild.v La® iar. H*. Novo Cine. 15 30: «Hijen>» Karlof. radd*' Odeon. 15.30: «Mavričr>n P* ,. Barvani film Walt DiS® h \l‘ Radio. 15.30: ((Singapur* l'r Murray. Savona. 15.00: «Duše v ®Pa", Venezia. »Ljubimec brez Vittoria. 16.00: «viak se Berlinu*. Merle Oberon 10 kvintalov sena in 5 pese P'0' Naslov na upravi Ul. sv. Frančišk« ' Trst, 950 * - primorski dnevnik 22. februarja 1950 Jutri volitve v Angliji (Nadaljevanje s J. strani) 'saka svoj recept: laburisti re*evati položaj z na-podržavi j en jeni (indu. ia ni ’ cementa, sladkor- tivr*- Vode iW, konserva-davkmPaT °Wiubliajo znižanje jaio d' Ijat)uris'ti jim odgovarja n* so S P°?kuiali 'lani, pa ipi„^-i?re mešnjavo poveču-^oJ beralei. ki so se to pot Postaviu feci kaj več in so toda 400 kandidatov ba:n ^em vPrašanjem izogi-snjL- Predlogom o odpravi sposne vojaške dolžnosti tatn? ??J-a °. voliVnem rezul-Do NajPrei navedemo vest ska £^ono™ski» liniji: london-zala ^ zadnje dni poka- ki bi hm prav onih PaPiriev, zar-ii.i? Pr.vi žrtev nacionali-vladp v P°ilitike laburistične PaPiri^ar0Čila za nakup teh nejših ^ so Prisla iz najrazlič-di česar »krajev, zara- 8ltšv» ^,®:.da računajo an-ChUrrKllF°^F®^ne na zniago loda t ^ konservativcev. Nit; Viga ne more nihče reči. možne £nerjave s 1945 niso >ivi4 oW®|-so se od tedaj vo-2ana °fr,?zJa zelo izpremenila. mentn ltev sedežev v parla' 10 slT pa le važno ravno štev! ilh iT v, Posameznih okrož-Voi‘ne ce:i°tna večina glasov. vedn'!ileriških P030!!1- ki je v Po ,arQdnem pogledu egoistič-PrPn, -®njen in zaradi tega tudi Sritam® nekdanji položaj Vel. hanije Američanom ftlordln0"imperialislidni Ponos torvm P°slednjega «veiikega» si nV Churchilla in intere- s° Pop°V/-*1 .im°vitih pristašev nesa n j ze starega medvoj-Zadrorfejsednika v to njegovo fileti,-; 'Olivno borbo z veliko > * i?- Churchill je vedel za toda strani laburizma, to- PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 30la - I. - TEL. 70 0 Istrskega okrožja & ie hi hotel dotakni- ? «ah' X sam ne ve ali no-Ežks odgovora r-j e’ imj- tudi' f 1 „_____0_________ felaritva3-3' da. celo bodoči vtetHeWLnghje. Zato se je kot oa?'"3ktat Politik, ki ve, kaj niodij i ' duši tare množice. Politik, ki ve, kaj s** ___ _ ....m V Rdinhn^t' vs« na to karto: Pripravi- Shu je dejal, da je h. at K sestati se s Stali-P°mor , hi bil izvoljen, da prionu Pomirjenju med ve-% *• In v poznejšem radij-% ,?°voru je zavrnil Bevi-Vo|ivm. • žeš da ie to njegov tiču,-‘ . ja očitno ne ' zmore več 1 ■kov oboroževanja, ki pri- M vplivati s svojimi- stroški Preskrbo Angležev. Povezal n Vprašanje mednarodnega merjenja z vprašanjem ob- in rešitve Anglije: tudi . rt zadnji uri računa edino-Pelta ko hi obnovil vsaj nekaj Slii nje moči toryjevske An-Ča . Ih kakršni koli poti. Mor-Pihtudi za ceno začasnega po-\?Pja. Čohanje je sedaj, kako bo-Vs^Sleške množice sodile o tplu, tem. Edinole volivni re-Po . Po dal odgovor. Nedvom-5f. up lahko pričakujemo, da ''ri°stj.|P°litična diferenciacija Me ki, namreč da bodo tiste LaaSleškem ljudstvu, ki v^vib. edino dosledni socialni l„PP?iktJ!iti, dosegle izvolitev 'r*Hj Pd 100 kandidatov, ka-‘ j? angleška komunistič-na volitve. Lanska Č^Vič,. edino dosledni j honsi.hstif dosegle izvolitev 100 kandidatov, ka-h,- Parti? Ihgleška komunistič-, ha volitve. Lanska Je k on Stavka, razpolože- ^W!^sa «Trade Unionovi) iv di položaj dežele in svetu. zlasti vse večia 2atov 'acijn ameriških sindi-č^lejt^ .to bi kazalo, da bo /Ptian0 ljudstvo prej ali slej ’sPlendi®. zavrglo vsiljeno ]• stf!Da isclation» in pričelo -ePju ^ v mednarodnem živ- sv, pVez načela «sacro egoi-h °sPodarski razvoj v 1 har\a 9tokrt mu to narav- k n^onh in zabavo ?n0nxil)naslovom «7 nostrl co-°hiauljaj0 včerajšnje «e hiijp e in demokratične „.ntactn„ ,notiZie» naravnost h^ipus oaieritja itatia- st.fitin tržaških priimkov. Ta ?Pi ,so vsekakor po eni Poi Pnučna ,ke'r nam j* e ?°kazujejo, kakšne oJ ljudje in kak- sff*i*nLdemokratje Pišejo v h' Pl ,-f ?. tržaškem popoldan-h!”1 ni' .‘‘tonskem šovinista. Z *n tn j, Po drugi strani Pn' kar h° ritia zel° zabav-o^dbn m,° takoj dokazali z .?-enjen nekaterih odstavkov L°SS4n;aJlanka. Poslušajte: l is furin p-^bARO - priha-(cestnt e°a ,>’ «Cos-m označuje tiste-ča ‘£a zaZ!i°Je [zdeloval: izde. (cestajo). Seve' ?nnskerjn^ Priimek «Cos» fur-je nnU-t,oro tudi tedaj. ka_ In^NFn^no «KoS». z i krstu ,* Je ladinska ob-e°a._imena Daniel in lu^ogaL !c'1Je“ analogno kot itd Prilmki «Bandeur> Iv*1 Jun,*' “EI-LER/,, - izha- tiF.lle>rw (mn- zvezi :eua uEllern (mo-z uElerev, Ede- navo---, v nekaterih ! "oonutoinl1 c thia (klopčič). O- U,Jai* napisan»°r’ tudi « ^ Ce smo se kdaj znašli pred resnimi, odgovornimi, a plemenitimi in zato hvaležnimi nalogami, ki bodo preskušale našo ideološko in moralno politično ter strokovno sposobnost, s katerimi bomo polagati trdne temelje bolj kulturnemu, človečanskemu, etičnemu življenju, se to godi v tekočem letu, posvečenemu našemu plansko usmerjenemu gospodarstvu. Kljub temu da smo že poučeni o značaju planskega gospodarstva, se moramo ponovno in čim globlje seznanjati z njegovim bistvom, pomenom in namenom, spoznati moramo njegovo «dušo». Naš plan ni eksperiment, ni slepo posnemanje nečesa pri-ačnega, ampak je naravna posledica, v novi ureditvi in upravljanju našega gospodarskega in ostalega izživljanja; plan je bistveni sestavni del socialističnega gospodarstva, oziroma obratno, socialistično gospodarstvo mora nujno biti tudi plansko gospodarstvo. To pomeni, da zahteva to gospodarstvo (icelega možan, to je take graditelje, ki se zavedajo, kaj hočejo s svojo aktivnostjo. Gospodarski plan je zavestna in smotrna borba novega s starim, je gradnja in usmerjenje vsega udejstvovanja za končno odpravo splošne zmede in vseh njenih družbi škodljivih posledic, ki obremenjujejo delavski razred in vse ostalo delovno ljudstvo. Plan pomeni zmago množic nad glavnimi proizvodnimi sredstvi, pom,eni novo zakonitost v ekonomsko družbenem Življenju. Plan je pot iz modernega kapitalističnega suženjstva v gospodarsko, politično in kulturno svobodo. Ta zavestna demokratična volja ljudstva, ki jo je izrazilo po najvišjem forumu ljudske oblasti, je tudi pri nas stvarnost, Ker je ta ukrep zavesten, je tudi temeljito preučen in zato realen ter slom na pogojih, ki jamčijo njegovo izvedbo. Uresničenje plana je mogoče, ker bo vse na razpolago, ka ■ bo potrebno od materialne strani. Uresničenje plana zavisi od nas, To je ono poglavje, kateremu moramo v interesu nase zgO-* dovinsko utemeljene naloge posvetiti vso pažnj Vsi, ki bodo sodelovali pri nalogah plana, nuj upoštevajo sledeče. Zmotno in zgrešeno bi bilo, če bi gledali na plan samo z njegove strogo gospodarske strar.i. Vsi sektorji kot kmetijstvo, industrija in obrt, grad-be, promet, trgovina, prosveta, zdravstvo itd so sestavni del plana, ki predstavljajo medsebojno povezane in odvisne činitelje ter so zato ena sama organska celota. Dod ljudsko oblastjo ■— socializmom. se gradi sožitje na osnovi vzajemnega sodelovanja, na načelu enakopravnosti, brez katerih ni napredka. Zato je naravno in nujno, če Vidimo v planu velike postavke n. pr. za prosveto. Demokratično gospodarstvo zahteva svojo obnovo, mehanizacijo, racionalizacijo natančno in vestno • vodstvo ter upravo skupne imovine in podobno. Ta prehod je nemogoč brez odgovarjajoče izobrazbe in preobrazbe delovnega ljudstva. To nalogo, ki segi v ideološko in moral-no-politično ter v strokovno poglavje, vršijo naše Ijudsko-prosvetne ustanove, predvsem pa šolstvo. Zato je pomembna naloga prosvetnega sektorja, ki naj vzgaja in izoblikuje nov rod z novimi odnosi do dela in družbe. Glede na to, da je predmet dela mladina, ki je istočasno tudi subjekt, zato je izredno važno vprašanje kakovosti vzgojitelje, Plan zahteva odpravo usedlin kapitalističnega mračnjaštva z vsemi njegovimi posledicami, ki ubijajo vero v lastne sile, veto v razvoj in njegov vzpon. Cc gradimo šole in zadrvzne domove ro ti objekti družbene narave prav takšne kapitalne graditve kot so naši čisto go-' ■— spodarski objekti, na,pr. tvor-niče. Ce skrbimo pri teh za dobre delovne sile, moramo zato enako skrbeti pri prosvetnih kadrih. Razlika je le ta, v kolikor gre pri zadnjih prvenstveno za večjo idejno — politično izobrazbo. Ce nas plan manj ali več zaskrbijo, .sta .zato dva 'razloga: 1. ker premalo gledamo nanj, kot iia celoto, in 2. ker has prehiteva splošen razvoj. Prvega poglavja smo se že dotaknili, zato se ustavimo pri drugem. Plan nas bo plašil, dokler se ne bomo prepričali o njegovi borbeni sposobnosti v ..uspešnem podrejanju materialnih dobrin v korist skupnosti in dokler ne bomo na posameznih primerih videli, da je odličen nadzornik in opomihjeva-lec pri našem delu. Se več! Plan je nekak veto proti našim nedostatkom, pomanjkljivostim, ki smo jih mogli doslej kakor koli potajiti, a so stvarno ovirale uspeh. Plan jz veto proti drobničarskemu,razcefranemu in nesmotrnemu delu, je borec za sistematično in povezama tekmovanje med posameznimi sektorji. Plan se bori proti pretiranemu uživanju na doseženih uspehih. Zato ga lahko imenujemo dobrega zdravnika .in učitelja, ker nas stalno usmerja v samokritiko, in ker je stvarnem — v ustvarjalno kritiko. V plan spada torej tudi spoznanje svojih lastnih napak, med l rt ere spada tudi pomanjkanje rrosobnosti za samoupravo, ker smo v tem ke mladi in so jo do osvoboditve vršili namesto nas tisti,, katerih interesi'so bili nasprotni interesom delovnega ljudstva. Zato smo drug drugemu Potrebni in si moramo pri delu medsebojno pomagati, si svetovati in se kontrolirali. Samokritik in kritik je borec v naprednem smislu in ne zapade poveličevanju ter oboževanju samega sebe, kakor se dogaja v reakcionarnem nastrojenju, pa naj bo to v obliki fašizma ali kominformizma. ■ Njihove porazne posledice v demokratičnem gibanju in tudi njihove oportunistične in delavskemu gibanju, škodljive težnje .vidimo in. čutimo vsak dan, zato se jih moramo varovati, Svoji; delo moramo podrejati lastni kritiki in kritiki drugih ter delati od uspeha do uspeha. Brez poglabljanja v našo problematiko, brez izobraževanja in vztrajnega učenja je to nemogoče. Zato spada v plan tudi dosledno učenje. Le tako in s čutom dolžnosti : ter odgovornosti bomo lahko uspešno uresničevali plan, ki pomeni drugo poglavje naše narodno osvobodilne borbe, proti kateremu bruha'o buržuj-. skj in kominformistični doktri-narci svoje sovraštvo zavedajoč se, da si s planom gradimo skupno z Jugoslavijo trdnjavo, ki bo izbojevala ne samo našo resnično svobodo, ampak bo tudi utrla pot enakopravnim odnosom med socialističnimi. državami. JANKO FURLAN IMliske nogometne tekme za prvenstvo istrske cone Skupina A: Soline - Aurora B na igrišču v Sičjolah ob 14.30; Portoro - Arrigoni B na igrišču v Sv. Luciji ob 14.30; Olimpia -Piran B na igrišču v Dekanih ob 14.30. Skupina B: Nova vas - Seget na igrišču v Novi vasi ob 14.30; Novi grad B - Dajla na igrišču v Novem gradu ob 12. Tehnična komisija nogometne sekcije je kaznovala sledeče igralce: Depaseja Marina (Arrigoni) zaradi nešportnega vedenja; Nemec Bogomil (Strunjan) je prejel opomin Zaradi izpadov proti sodniku, De Grassi Nevio (Strunjan) opomin zaradi nešportnega vedenja. Klub v Strunjanu je pokazal prav tako malo discipline in malo športnega smisla, zlasti vodstvo kluba. Koprski borci bodo opravili letos najmanj 10.000 prostovoljnih delovnih ur Zveza partizanov za mesto Koper je z največjim elanom pristopila k delu za izvedbo enoletnega plana. V to delo bo vložila vse sile, kakor nekoč v času borbe, tako da bo pripomogla k čim hitrejši izgradnji naše socialistične družbe. Tako so pred nekaj dnevi člani koprske organizacije ZP na svojem rednem množičnem sestanku razpravljali o enoletnem gospodarskem načrtu in soglasno sprejeli naloge, ki jih morajo v zvezi s planom izvesti v tem letu. Tako so naši borci sklenili,, da bodo opravili letos na raznih objektih 10.000 prostovoljnih delovnih ur, organizirali dve kulturni prireditvi in štiri množične izvedbe. Z udarniškim delom bodo tudi prispevali k zgraditvi spomenika padlim borcem. Svoj letni načrt pa so naši koprski borci pričeli izvajati predzadnjo nedeljo s tem, da se je 39 članov krajevne organizacije ZP udeležilo prostovoljnega dela pri mestnih kanalizacijskih delih. Prepričani smo, da bodo naši, nekdanji borci tudi v bodoče z vso vnemo zagrabili za delo. Partizani Koprščine so si postavili plan dela za 1950 10 spomenikov in 15 spominskih plošč na mestih, kjer so padli borci in aktivisti Lepo je slediti delu naših tovarišev, bivših partizanov, ko pomagajo pri uresničevanju načrtov za izgradnjo boljšega življenja in dviganju kulturne in politične razgledanosti. Partizan je tudi danes na vseh tistih delovnih mestih, kjer se kaj gradi za delovno ljudstvo - - na položaju s krampem in lepato, na tečajih za večjo razgledanost. med ljudstvom kot aktivist, ko pojasnjuje kako se razvija novo življenje kljub vsem oviram. Čuti kako je nje_ gova navzočnost potrebna, zato se ne izmika oviram in težavam, ampak jih še išče. Ve, da je njegova pomoč potrebna taro. kjer nastajajo razvojne težave. Zadnja okrožna skupščina je sprejela gospodarski plan za leto 1950. Uresničenje tega plana so vse množične organizacije sprejele kot delovno obvezo. Prav tako so tudi naši bivši berej napravili svoj plan dela za leto 1950, da bodo tudi oni podporli z vsemi močmi splošni gospodarski plan. Poročali smo že, da bedo napravili 80.500 prostovoljnih ur, organizirali dve taborjenji, imeli nad 750 množičnih sestankov ir: druge organizacijske sestan_ ke. Danes moramo povedati nekaj več o zadanih nalogah. . V prvi vrsti bodo poskrbeli za izobrazbo invalidov. Poslali bedo na tečaje 20 invalidov in jih potem namestili na odgovarjajoča mesta delai Tudi socialno stanje bedo izboljšali z denarnimi prispevki. V kolikor še ni bilo rešeno vprašanje Vdov, sirot in ivalidov, bodo to rešili stocdstotr.o. V počitniške kolonije bodo poslal; 152 otrok padlih borcev. Za višjo izobrazbo sirot po padlih partizanih bodo poskrbeli s tem, da bodo 10 od teh poslali v višje šole, 8 pa na tečaje. Na obrtniške tečaje b0 odšlo 60 o-trok padlih borcev. Posebno pozornost bodo partizani posvetili postavljanju spomenikov in spominskih plošč padlim borcem in aktivistom. Spomenike, ki bodo pričeeve-like .odločne volje do največjega žrtvovanja in privrženosti stvari delavskega razreda, bodo postavili y. Marezigah, Laborju, Sv. Antonu, Vanganelu, Cežar-jih—Pobegih, Pomjanu, Borštu, Babičih, Kopru in Koštaboni. Spominske plošče bedo postavili na mestih, kjer so žrtvovali svoja življenja partizani in ak_ trvisti v Kopru, Škocjanu, Šmarjah, Poljanah (na cesti proti Kcštabcni). na Križišču pri Pučah, v Lukavini, Sv. Petru v dolini, Pcdbezljaku, pri Sabadinih, v okolici Topolovca, pr; Sv. Tomažu, med Laborjem in Borštom, y Dekanih, na Škofijah, na Maliji in Sičjolah. Poleg, tega bodo poskrbeli za odpravo nepismenosti. Vso pomoč bodo dali že ustanovljenim obdelovalnim zadrugam in pomagali tudi pri ustanavljanju noVih. O svojem delu bodo poročali na stenčasih, v listih in radiu. Napisali bodo v ta namen 500 r.aznih člankov. To je v kratkem le nekaj izmed vsega dela, ki ga bodo par-tizani koprskega okraja izvršili v tem letu. Sprejeli so če veliko drugih obvez notranjega in u-pravnega značaja. V vsgm so napovedali tekmovanje partiza-zanom bujskega okraja. ODGODENi SIMULTANKA velemojstra Milana Vidmarja Šahovski velemojster profe-cor Milan Vidmar, vrhovni razsodnik V šahovskem dvoboju reprezentance Združenih .držav Amerike proti reprezentanci ERL Jugoslavije, ki se je pred nekaj dnevi zaključil z zmago Jugoslavije v razmerju 11 in pol proti 8 in pol in ki je direktor novo ustanovljenega Znanstvenega instituta za elek-triško gospodarstvo v Ljubljani, bo moral v drugi polovici te. ga meseca odpotovati po službenih poslih y Beograd- Zaradi tega je bilo treba šahovske prireditve, ki rraj bi se vršile konec februarja, odgoditi. Velemojster Vidmar bo tako odigral simultanki v Kopru in Piranu šele sredi marca. Za obe simultanki je tako v Kopru, kakor tudi V Piranu in Portorožu že sedaj veliko za- Goslovanje SNG v Kopru „Sneguljčica" Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo v soboto 25. februarja ob 17. uri igralo v obnovljenem gledališču v Kopru Pavla Golie otroško igro {{SNEGULJČICA«. Prodaja vstopnic na dan predstave pri gledališki blagajni od 10 do 10.30 in eno uro pred začetkom predstave. nimanje. Proti velemojstru bodo nastopili najboljši šahisti Istrskega'okrožja razen tov. Dr. Berginca, ki. bo disciplinski vodja simultanke V Kopru. Nastopilo b0 tudi 5 šaliistov iz Tr_ sta. Velemojster Vidmar bo tudi predaval o zanimivih doživetjih in izkustvih iz svojega bogatega šahovskega življenja. Opozarjamo, da bo konec tega meseca izšla v Ljubljani njegova nova knjiga: 50 LET OB ŠAHOVNICI. Vozni red avtobusov na progi Koper-Trst ODHODI IZ KOPHA: ob 7. in ob 11. uri, s KRIŽIŠČA PRI DEKANIH ob 7.15 in ob 11.15; PRIHODI V TRST ob 8. ob 12. uri. ODHODI IZ TRSTA: ob 15. in ob 18. uri, s KRIŽIŠČA PRI DEKANIH ob 15.45 in 18.45; PRIHODI V KOPER ob 16. in 19- Ufi- ' , Avtobusi imajo v Kopru zvezo v Portorož, Buje, Novi grad, Umag in Grožnjan. Nedeljski vozni red Vozni red ob nedeljah na progi Koper - Izola - Portorož • Umag: Odhod iz Umaga ob 5. in pri* hod v Koper ob 7. Odhod iz Kopra ob 16 in prir hod v Umag ob 18. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 Veliki dogodek in mejnik preteklega in sedanjega dela Mladina se vneto pripravlja na svoj drugi kongres v Italiji Borbena slovenska mladina na I stojna mladinska organizacija Goriškem pod Italijo se z nagli- j slovensko mladine v Italiji. mi koraki približuje svojemu velikemu prazniku — drugemu kongresu Od prvega kongresa Zveze slovenske mladine v Italiji, ki je bil 29. avgusta 1948, je poteklo že precej časa, in od takrat pa do danes so se življenjski pogoji tukajšnje mladine v marsičem izpremenili. Takrat je bila že zapečatena usoda slovenskega ljudstva, ki je z mirovno pogodbo pripadlo Italiji, takrat je bil že objavljen zločinski kominformistični dokument — resolucija, katere nameri je blatiti Jugoslavijo in vse, ki se zavzemajo in borijo za pravilnost odnosov med komunističnimi partijami in socialističnimi državami. Vsi ti dogodki so že dajalr posebno obeležje času, v katerem se je vršil drugi kongres ZAM. Dandanes pa se razvija mladinska borba v če težjih pogojih. Na eni strani se v miadin. :ke vrste vedno močneje zaganja vladna ja reakcionarna italijanska oblast, ki, dosledna v svoj; raznarodovalni in protislovenski politiki, postopoma uničuje pravice slovenskega neroda, tepta pogodbe, ki jih je podpisala, in pljuva na slovesne obljube o pravicah slovenske manjšine pod Italijo. Na isti liniji odklanjan.ja narodnostnih pravic pa so se znašli tudi goriški kominformisti, ki očitajo slovenski mladini ’ nacionalizem in kdo ve kaj še po dobro znanem pregovoru; reci mu, da ti ne reče! Skupna fronta protislovenskega delovanja, ki teče od kle-rofašisHČnih tako imenovanih italijanskih strank Pa do kom-informističnih ({intemacicvnali-stovii, ne more omajati prizadevanj in priprav mladine za čim boljši izid drugega kongresa. Mladina se zaveda resnosti položaja ter ii postaja vedno bolj jasno, da se v borb-; za svoje pravice ne more nasloniti niti na. ene niti na druge, kajti tako eni kakor drugi so njen, največji sovražniki. Zato bo že nadalje utrjevala enotnost mladinskih množic v ZSM, ki je edina in resnično samo- Ta enotnost se utrjuje na terenu pri konkretnem delu za izvedbo nalog, ki čakajo popolne recitve pred samim pričet-k°m kongresa pri tem se. pri mladini razvija zdravo tekmovanje v zvezi z razdeljevanjem mladinskih izkaznic. Vzporedno s tejn pa se razvija tudi‘vpih sovanje novih mladincev v organizacijo. -i Posebno pažnjo posveča mladinska organizacij« pri .preje-manju novih članov. V ta namen je bil sprejet sklep, naj se v mladinske vrste pritegnejo vsi tisti mladinci, ki so z letošnjim letom prestopili prag 14. leta ter tako postali polnoletni za sprejem v organizacijo. Po podatkih, ki jih imamo trenutno na razp.0iago jg.razvidno, da je predkongresna' de. lavnost zajela predvsem Jarn-lje, Doberdob, Steverjan O-slavje in.če nekatere vasi, čeprav ne smemo izgubit; izpred oči rezultatov, ki so bili dosežem v drugih vaseh Važno mesto mladinskega de. lovanja ;e čitanje mladinskega trnka ter se preko njega seznanjati o najvažnejših problemih 1 Se pojavljti jo na svetovnem mladinskem področju Pri tem je nujno poudariti, da se moi.g mladina zanimati 2g življenje jugoslovanske mladine, ki vlaga nadčloveške napore v izvedbo petletnega plana. Naročati se mora na mladinski list «Glas mladih«, ki ie verno Zrcalo dela in življenja goriške mladine v borbi za svoje pravice. Z izpolnjevanjem teh nalog se mladina naglo približuje dru! gernu kongresu — velikemu dogodku in mejniku preteklega in sedanjega dela. ulici; manjši potroški za mesec februar; prispevki duhovniškim plačam; poročilo o delu mestnih straž v letu 1949; imenovanje županovega zastopnika v upravnem svetu trgovske akademije v Gorici; plačila za zdravstveno službo v januarju; vzpostavitev prodajalne tobaka v bližini letališča, in razno. Izjava Glavni odbor Zveze slovenske mladine v Italiji je na svoji izredni seji dne 20. t. m. ugotovil, da so vse obtožbe proti članu glavnega odbora ZSM tovarišu Butko-viču Alojziju iz Sovodenj neupravičene, in zaradi tega sklenil, da se njegova izključitev iz glavnega odbora ZSM prekliče. GLAVNI ODBOR ZSM Za uzakonitev slovenske šole Kakor vidimo iz zgoraj navedene resolucije je ukrep go- Dnevni red prihodnje seje občinskega upravnega odbora Občinski upravni odbor se bo sestal v četrtek 23. t. m. ob 18. uri. Dnevni red te seje je sledeč; Poročilo župana; zgraditev bencinske črpalke' v Ul.1 Duc« dLAosta; zamenjava zem- ____________________ Ijišč s tvrdko Rossi na Tržiški j dil; na goriški sodniji tudi 60- DAN PRIZIVOV PRED OKROŽNIM SODIŠČEM Zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni prodajalci nepristnega oljčnega olja Pred časom je prišel pred goriško kazensko scdnijio 42-letni Linardoni Marino iz Trsta, ker je julija 1947 leta s svojim avtomobilom povozil v Gradiški Lorenzcnija Ivana in mu povzročil razne telesne poškodbe. zaradi katerih se je Lcrenzoni moral zdraviti 60 dni. Okrajno sodišče ga je po zasliševanju prič in na počflagi drugih dokazov oprostilo, ker n; zakrivil dejanja. Toda proti oprostilni razsodb; je javni tožilec vložil priziv na goriško okrcžrvo sodišče. Včeraj so ponovno proučili obtožnico proti Lenardaniju in ga ponovno oprostili, in sicer s formulo, da ni zakrivil kaznivega dejanja. * * * Nato je predsednik dr. Suich pregledal priziv, ki ga je vložil 47-letnj trgovec Celso Ore-ste iz Podgore proti globi v znesku 32.000 lir, ki mu jo je naložila goriška sodnija, ker je v svoji trgovini prodajal mešano semensko olje za pravo oljčno. V prizivu se je Causer skliceval na to, da je prodajal oljie v dobri veri tako kakor ga je prejel od svojih prodajalcev iz Vidma. Oprostili so ga zaradi pomanjkanja dokazov. m * m Na isto globo zaradi istega prestopka so pčed časom obso- letnega Dreossija Jožefa iz Ul. Don Bosco 21. Tudi ta je svoj priziv utemeljeval s tem, da ni mešal oljčnega olja s semenskim in da ga je prodajal takšnega, kakršnega je kupil. Tudi njega so oprostil; zaradi pomanjkanja dokazov. * * * Ker' je v Delavski zadrugi v Stražicah prodajal mešano semensko olje za oljčno je prišel pred časom pred sodnike tudi trgovski pomočnik Causer Srečko iz Ul. Beltinzona. Obsodili so ga na 40.000 lir globe. Toda tudi Causer je vložil priziv, ki mu je včeraj sedišče ugodilo in ga oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Ni uspel s prizivom Septembra lani je mehanik Venturolj Humbert iz Gradiške popravljal svoj motor. Ko je zaključil z delom, je ičl na cesto in ga poskušal, če dobro teče. Zdirjal je nekaj sto metrov po glavni cesti, ki pelje iz Gradiške v Gorico in sp je nato obrnil. Toda čim je napravil nekaj metrov je zavrl pred njega tovorn; avtomobil. Ker mu ni prestajalo časa. da bi se ustavil, se je zaletel v njega in se prevrnil ter precej pobil. Na kraj nesreče so prišli orožniki, ki so ugotovili, da je nesreče kriv voznik kamiona 38-letni Castellan Sergej iz •M | V Apačah je vzklilo novo življenje... (Del (Nadaljevanje in konec) Istre na severu) «No, sedaj mi pa povejte odkrito, kako vam kaj gre in kako ste se odločili za preselitev v te kraje?« — Vidali (pa ne oni iz Trsta), ki se je čutil s tem počaščenega, se je nekoliko odkašljal in začel: «Svoboda je našla nas Istrane precej nepripravljene, vsaj kar se 0°• spodarstva tiče. Ze naši stari so bili tesno povezani s Trstom, kjer so s sezonskim zaslužkom nadomestili to, kar jim ni mogla dati skopa in kamenita istrska zemlja. No, in ko je okraj v Sežarii pozval ljudi za naselitev v te kraje, smo izročili našo zemljo tamkajšnjim obdelovalnim zadrugam in krenili na pot«. «Kako ste se znašli v začetku, na kakšne težave ste naleteli?« sem ga prekinil. Vidali Se je popraskal za ušesom, kakor da se nerad spominja za-čethiiških težav in je nadaljeval: »E, n; bilo lahko, net Mi smo prišli večinoma praznih rok. Nismo imeli ne živeža, orodja in ne semena. Pa smo krepko pljunili v roke in se zarili v zemljo kakor krti. Tukajšnja ljudska oblast nam je priskočila na pomoč, dokler nismo prišli do lastnih prvih pridelkov. Zaradi nerazumevanja mnogih prvih kolonistov in zaradi pomanjkanja poljedelskih strojev niso bili uspehi najboljši«. uMa, kar daš tukaj v zemljo, razen fig, vse ti zrase«, nas je prekinil Ražman. uZačeli ‘ smo misliti o zadrugi toda nastala sta dva tabora«, je nadaljeval Vidali. nZma-gala je. večina in smo jo res ustanovili. Nekateri so usto-pili le iz špekulativnih razlogov in so začeli izkoriščati skupno imovino. Mi smo jih razkrinkali na množičnih sestankih ter jih prisilili, da so se umaknili iz zadruge. Posledica takega čiščenja je bila vidna prav na vseh sektorjih dela, zlasti v le. tošnjem donosu. Z enotnim in načrtnim obdelovanjem zemlje smo dvignili hektarski donos žitaric od 16 - 25 stotov na 1 ha, medtem ko znaša donos privatnega sektorja 10 - 15 centov na 1 ha«. ((Kako pa. goveda, prašiči?« je pripomnil stari Ražman, ki se je čutil prizadetega, ker ima ravno on na skrbi zadružno živino. «Ja, v začetku nismo imeli niti za mleko. Danes smo zredili poln hlev lepe živine in prašičev tako, da oddajamo raz-\ tukaj bomo začeli tam na zimo, nim zavodom hektolitre mleka. Tudi traktor imamo, ki rije kakor tank. Tule Živko ga vodi, ki je končal traktorski tečaj«. «Prcd hišami vidim polno perutnine, ovce in prašiče. Čigavo je to? Meni se zdi, da ima marsikateri še več, kakor je imel doma«, sem jih hotel podražiti. «E, e, to pa spada k hišici» je vpadel živo Rakar. — ((Vsak ima svojo hiio in do 1 hektar zemlje. Kako sem hotel rediti pri Poletičih dva prašiča, dve kravi in ovce, če pa nisem imel sam kaj jesti? Samo jabolk imam več, kakor vsa Istra. Res je, ni grozdja in fig, zato pa raste vse drugo. Po krompirju sejemo ajdo ali re-po, po pšenici korenje in zelje. Pa kako zraste!« «Ma ja!«, je vpadel Ražman, ekdor se pošteno trudi ima vsega, samo privaditi se je treba tej zemlji in ljudem. Naši otroci bodo še boljše živeli«. uKaj pa kulturno . prosvetno delo? Doma ste radi peli, igrali in...« — uKaj nismo«, je zopet prišel do besede Vidali: «Tudi ko ne bo več toliko dela na polju. V sosednjih Apačah, kjer je tudi dosti Primorcev, imajo že lep pevski zbor ter dramsko družino, ki nastopa ob raznih prilikah. Najprej moramo pokriti zadružni dom, potem bo vse drugače«. «Da ne pozabim. Ali je res da prihajajo čez reko grozilna pisma in da so se mnogi tega ustrašili, da so se vrnili domov?« — «Ti misliš verjetno na Pecaka iz Kubeda, ki mu ni dišalo delo«, je skoro jezno odgovoril Jože iz Zabavelj. «Tu-di ruski emigranti so se tolažili celih trideset let, da se bodo vrnili v Rusijo in da bodo uničili sadove revolucije. No, in oni so skoraj vsi pomrli raztepeni po vsem svetu, sovjetski narodi pa živijo in gradijo naprej«. — «Hodi, hodi malo pogledat naše vojake - graničarje. Niti miš jim ne uteče čez mejo!« — je pristavil traktorist Živko, bivši borec. In tako smo nadaljevali pozno v noč. Vsakemu sem moral obljubiti, da ga bom obiskal doma. Drugega dne sem si ogledal zadružne hleve in trgo- vino ter dober del zadružnega polja. Najvišji hrib je krtina na njivi, buča, ali če postaviš klobuk na tla. — «Ma nit; kamna ne najdeš, da bi ga vrgel za psom«, se mi je potožil Ražman. — «Ja, ja,« mi je rekla ob slovesu stara Sušterca, «če je kje bila obljubljena dežela, je to mogla biti samo tukaj«. Pri tem pa je še dodala: «Ma, pur bi' rada bila, pokopana v domači zemlji pri sv. Mihelu v Kubedu...« — «Bejšte, bejšte, mati«, je upadel Edvard, mil ni tudi tukaj naša slovenska zemlja?« Ražman, Jakomin, Rakar Tinetov in mnogi drugi so me prosili, naj pozdravim vse Istrane, zlasti zadružnike z naročilom, naj pridno orjejo skupno polje z južne strani, oni pa ga bodo s severne. Ko se bodo srečali, bo uresničen glavni cilj, za katerega so položili svoja življenja tudi tisoči primorskih sinov in hčera. Odpotoval sem s trdnim prepričanjem, da bodo izpolnili svojo obljubo ter s svojim predanim delom utrdili našo severno mejo. Prebivalci vasi Oslavje so I Slovencev resolucijo z nasled-poslali Demokratični fronti' njo vsebino: Krajevna organizacija Demokratične fronte Slovencev v Oslavju ogorčeno protestira proti ukrepom vlade, ki so naperjeni proti slovenskim osnovnim in srednjim šolam. Odločno zahtevamo, da vlada uzakoni slovenske šole po predlogih DFS, ki so označeni v spomenici. Vsaka druga rešitev bi pomenila tudi kršitev člena 15 mirovne pogodbe. Oslavje, februar 1950. Sledi 81 podpisov. riških šolskih oblasti o prepovedi obiskovanja slovenskih osnovnih in srednjih šol s strani slovenskih učencev in dijakov globoko odjeknil v našem ljudstvu, ki prav dobro ve. da je sedanja Italija sprejela na | svoja ramena obveznosti o spo,-štovartju načel narodnostnih pravic. Zato popolnoma upravičeno zahteva, da jih tudi oži-votvori zlasti, ker njeno delovanje kaže, da gredo njihove obljube eno, dejanja pa drugo pet. Italijanska vlada je dolžna dati svojim državljanom vse pravice. Po tem, koliko upravičenih življenjskih zahtev bo nudila Slovencem v Italiji bomo sodili demokratičnost sedanje oblasti. Do sedaj bi kljub vsej dobri volji ne utegnili poiskati nitj enega takega primera, ki bi-kazal na to, da nameravajo sedanje oblasti ubrati pravo pot demokracije in nacionalnih strpnosti do narodnostnih manjšin. I*nst, pust... Včeraj je Gorico zavilo pmaz-niško razpoloženje. Toda to pravniško razpoloženje ne' moremo primerjali z onim, ki preveva meščane ob drugih praznikih, kajti razpoloženje zelo sliči razposajenosti in veselosti. Ljudje šegave naravi si voščijo god in veliko zabavo. Pogumnejši pa privlečejo iz dna skrinj za ta praznik pripravljene pustne obleke kričečih barv in najbolj čudnih krojev ter se sprehajajo po uli. cah in s pesmijo ali harmoniko krajšajo sebi in drugim dolg čas in slabo voljo, ki jo je zadnje čase povzročilo dokaj žalostno vreme. Posebno veselje pa je pmst prinesel najmlajšim meščanom našega mesta. Tudi ti maliki so se oblekli v pustne šeme, si nadeli maske ter se podijo po cestah. Mimoidočim se najprej dobrikajo, potem pa jim nasujejo papirčkov za vrat, da imaš precej opravka, preden jih sprabiš izza srajce. Letno overovljenje trgovskih obrtnic Goriško županstvo sporoča, da morajo vsi trgovci predložiti svoje trgovske obrtnice županstvu (Protokolnj urad) za letrio overovljenje. Trgovske obrtnice lahko predložijo tudi preko Zveze trgovcev s sedežem v Ul. IX. avgusta 11-I skupno s kazenskim listom, izdanim največ pred tremi meseci. Rok zapade 28. t. m. Gradiške, ker je baje vozilo obrnil, ne da bi se prej prepričal, če je cesta v bližini presta. Casteliana so prijavili tamkajšnji; sodniji. Na razpravi ga je sodnik oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Toda Ca-stellani. ki sa ni čutil krivega, je vložil proti taki razsodbi na goriško sodišče priziv, v katerem je zahteval polno oprostitev. Toda sodišče je priziv odbilo in ga obsodilo, še na višje sodne stroške. Odpust mu je pomagal S potnim listom, ki mu ga je izdal italijanski konzulat v Zagrebu, se je lanskega oktobra vrnil v domovino 21-letni Siviero Natale iz Polesine. Ko je prestopil državno mejo, so ga obmejni stražniki takoj odvedli v zapor in ga prijavili sodnim oblastem, ker je namreč leto dnj prej zapustil državno ozemlje in šel brez potnega lista v tujino. Zaradi tega so ga pozneje na sodniji obsodili na 2 meseca zapora in 2667 lir glebe. Sevicro je proti tej obsodbi vložil priziv na sodišče, ki ga je včeraj pomilostilo na podlagi odpusta, odrejenega za sveto leto. Grozil je, da mu bo razbil zobe Na pet mesecev zapora in plačilo sodnih strokov pogojno jie bil septembra lani obsojen na goriški sodniji 31-letni Gar-ton Gildo jz Ul. Giustiniani 42. ker je zagrozil ravnatelju urada za delo, ki mu je že dalj časa samo obljubljal zaposlitev, da bo delo že našel, ampak da bo treba nekomu poprej zbiti par zob. Ravnatelj Barbaresco je ob grožnji takoj' poklical policijo, ki je Gartona legitimirala in prijavila sodnim oblastem. GortOn. ki so mu v olajšavo brezposelnost; naložili še zapor, je proti tej obsodbi vložil priziv. Sodišče mu je včeraj na prizivni razpravi kazen potrdilo in odredilo zanjo cdpust za sveto leto. ... Na prizivni razpravi so potrdili tudi kazen 1 leto zapora in 20.000 lir globe, ki jo je sodnija izrekla proti 49-letnemu Brani Viljemu iz Trsta. Brani je namreč aprila 1947 leta odpeljal nekemu Humbertu D’Aco kolo vredno 8000 lir izpred gostilne «Pri Poldetu« v Ul. Du-ca d’Aosta. Tatvina je prišla rta dan, ko je Bran; naslednjega dne prodajal kolo za 3000 lir prav nekemu prijatelju o-kradenega. Priziv je, Braniju priskrbel poleg potrjene kazni še nove sodne stroške. =T— KINO ----------------------- VERDI, 17: ((Koralski otok«, A. Robinson in H. Bogart in L. Bacall. VITTORIA. 17: «Otočje v plamenih«. CENTRALE. 17: ((Tihotapstvo v Šanghaju«. MODERNO. 17: ((Pozabljeni«, I. Mac Crea in V. Lac. EDEN. 17: «Senca Kremlja«.’ PRIMORSKI DNEVNIK 22. februarja KMETIJSTVO)^ okraja Milje - Dolina Hf moramo žal ugotoviti, da se na primer miljska občinska uprava premalo zanima za potrebe okoliških vasi. Vidaiijevsko vodstvo miljske občine pozablja sploh oddaljene vasi in miljske hribe. Tudi za vojaško upravo so ti kraji deveta briga. Za uspešno delo je nujno, da se pri referatu za gospodarstvo pri tajništvu OF vodi točna statistika o našem.' kmetijstvu in le stopi v stike s kmetijskimi strokovnjaki in vaškimi odbori ali komisijami. Najpravil. neje bi pa bilo — kar je dolžnost Osvobodilne fronte, — da se preko svojega gospodarskega referenta poveže z novo ustanovljeno Kmečko zvezo, ki se bavi s kmečkimi problemi in ji z nasveti in vso potrebno pomočjo pomaga v borbi za kmečke interese. Pristopiti mo. ramo torej k stvarnemu delu in tako pripomoči našemu kmetu, da se bo gospodarsko in kulturno dvignil in napredoval, ker bo le z gospodarsko neodvisnostjo ohranil svojo narodnostno ter politično neodvisnost in svobodo. italijansko trgovsko ladjo eTaf nas. Vrgli so v morje več zabojev s pripravami za metanje raketnih izstrelkov. Gasilci so uporabili brizgalke proti delavcem, ki so defilirali v pristanišču in peli elnterna-cionalos. — O 15. februarja so bile objavljene novg omejitve glede potrošnje premoga v New Yor-ku. Zaradi pomanjkanja premoga so morali že ustaviti pouk na mnogih šolah. Tudi v bolnišnicah je začelo primanj. kovati premoga. Nemčiji «Taegliche Rundschau:) je lani konec oktobra očitalo KP Nemčije edoločeno zaostajanje na ideološkem sektorju jrantes, da pa ne bi bilo nesporazuma, kaj misli pod tem, je KP Nemčije «določeno zaosta-ta sovjetski list pisal, da mora Sovjetske zveze ■ • ■ vsem Članom partije popolnoma pojasni. ti»r ■ pri čemer je treba «raz-krinkati vse partiji sovražne elemente in jih neizprosno od. straniti iz Partije.v Po vsem tem, kar smo povedali, ni več težko uganiti, koga razumejo pod «sovražno razpoloženimi nesocialistični značaj zunanje politike Sovjetske zveze. Za stanje v KP Nemčije je bil zlasti poučen članek, objavljen lani 21. septembra. Tudi ta članek znova govori o evelikih ideoloških nejasnostih v naši partiji v vprašanju vloge Sovjetske zveze in politike v so. vjetski okupacijski coni«, potem Pa nadaljuje s temile besedami: