170. številka Ljibljaia v četrtek is7 julija 1905. XXXVIII. leto. 1 ,«j ruk dsD sveder, tslmSi crdelj« in prasnike, t«r »«ijm po poeti prajeman aa avatro-ogrske dežele za vae lete ze K, aa pel leta lt K, sa četrt leta • K 60 h, za ea meaee t K 30 h. Za Ljubljano a poimanjem na dom sa vat ji 24 K, sa pol leta lt K, za četrt leta 6 K, aa en meiM t K. Kdor hodi aam ponj, plafia aa m lete zt K, aa pel leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meaee 1 K »0 n. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor anaSa poštnina. — ojuroebe brea istodobne vpoSujatva naročnine >e ne ozira. — Za oznanile ae plačuje od peteroatopne petlt-vrate pe II h, de ae ae oznanile tiska enkrat, pe 10 h, če ae dvakrat, in pe 8 h, Se ae tiska trikrat ali večkrat. — Dopia) aa isrole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnletvo je s Knaflovih ulicah It. 6, ta sicer uredništvo v I. nadstropju, upravmštve pa v pritličju. — Upravništrs naj ae blagovouje poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne stvari, „Slovenski Narod1' telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. »Poglavje o kulturi1'. V preudarek rj** zaščitnikom in j« krvnikom je priobčil »Učiteljski kvariš« izboren čUntk, v katerem ra-i med drugim: V kulturi je mo6 naroda, in s njtnrnim napredkom narodovim se sporedno množi tudi njegova moč. e kulturno izobražen narod se more avedtti v dovoljni meri svojih pra-ic, svojega narodnega dostojanstva, avedati se svoje lastne avtoritete, r se vse te vrline morejo poroditi ,e v kulturno izobraženem duhu. [Kultura je pogoj moralne meči, ki je neprestana izpod-bujevalka fizične sile, da ta ne omaga pri delu in naporu. Grki in Rimljani so gospodarili celim plemenom, ki so imenovana nareda po številu glav in po fnični moči daleč nadkriljevali, ki so pa za jiroi istotako daleč zaostajali v kul-iri — v moralni moči. T&kisto priča o tem zdajšnja usfeojaponsk« vojna. Gotovo je, da je vzrokov ruskih neuspehov več, endar pa se nad aktivno rusko bi-okracijo in nad ubogam pasivnim iudst^om najbolj maSČuje zanemar-anje in namensko zadržavanje kulturnega stremljenja v prostem ljudstvu, in edino pravo odškodnino za tse žrtve si morejo Rusi pridobiti le na ta način, Če ne zaprejo ušes ter dovoljno upoštevajo nauk, ki se jim sam glasno ponuja: »Osvoboditi ljudstvu potom izobrazbe njegovo dušo!« Ljudstvo brez kulture je slepa mas s, in šeie izobrazba mu odpre pogled. Pa ne samo v moralnem cziru nadkriljujejo kulturni narodi druge, v kulturi zastale, ampak tudi v gmotnem Na podlagi gmotne in strokovne izobrazbe si zna kulturno izobražen narod vsak košček zemlje obrniti v svoj prid in vsako prirodno moč piedonesna uporabiti. Razne pridelke nmeje sam doma pridelati v izdelke in to, kar bi se moralo naročiti drugje, dobi lahko doma, pri doma- čem izdelovalcu in d* n r ne roma t tuje roke, bmp*k ost*ue na domačih tleh. Tako se množi imetje domaM nov, imetje domaČe zemlje. Saveda je treba dolgega in vztrajnega dela, preden se dožene pri ljudstvu ta višek kulturne izobrazbe. Ker je torej za obstanek treba toliko moči, toliko energije in Ker ima vsa ta potrebna moČ svoj izvir in svoje življenje v kulturni izobrazbi, mora vsakdo, ki je veren sin in odkritosrčen prijatelj svojega naroda, imeti za sveto nalogo, posvetiti vse moči v to, aa ae narod kulturno dvigne. V dosego vsakega namena pa je treba gotovih sredstev, in kot sredstvo v dosego prej označene naloge mora biti šola, ljudsko šolstvo, ki pa se mora dvigniti s svojega sedanjega nivoja na veliko višjo stopnjo popolnosti. In zopet pravimo: Komur je na srcu narodova bodočnost, mora delovati z vso vnemo zapovzdigo šolstva. V ta namen bi biio treba, da se šole razširijo, da se enorazrednice pomnože v večrazrednioe, da se odpravijo nezdravi, vlažni, temni, majhni in zatohli šolski prostori, da se pre-delajo učni načrti v smislu zahtev praktičnega življenja. Pa to ša ni vse. Pozabiti pri tem ne imejo nas učiteljev, šo-loizvrŠevalnih faktorjev. Nihče ne mere dognati skrajne popolnosti v izobraibi, pa tudi mi ne, dasi bi jo rabili malone najbolj; ljudstvo namreč zahteva od učitelja, da naj je strokovnjak v vseh mogo čih panogah vede. Četudi to ni mogoče, vendar pa so razmere take, da moramo zahtevati, da se nam daveč splošne in strokovne izobrazbe. Da bo torej učiteljevo delo na polju kulture uspešneje, se mora vsak, komur je mar napredek ljud- stva, potezati sa to, da se učitelj-s L v u odpre pot v univerze. Vsak pa, ki je iz mesa in kosti kakor smo mi, hoče imeti v svrho svojega obstanka svojemu delu primernega plačila. Če trpi pri ovojem delu pomanjkanje, tako, da si mora še drugod iskati zaslužka, izgubi veselje do svojega poklioa, in kjer pa ni do dela veselja, tam tudi ni pravih uspehov. Takšni so vsi vidni ljudje in takšni smo tudi mi. Zato kličemo: Komur je na srcu kulturni napredek naroda, naj skrbi za to, da bo dobilo uČiteljst v4ll%a s 1 u ž e n o plačilo, naj skrhw»s gmotno izboljšanje učite 1 sk e g a stanu. Stanje šolstva, oziroma naroda je tako odvisno od stanja učiteljstva, kot je odvisna rast rastlin od vremena; če je vreme ugodno, je rast uspešna in nasprotno. Ce torej vse rečeno nakratko združimo v celoto, dobimo sledeče izvajanje: Od stanja kulture je odvisno Življenje in smrt vsakega naroda. Uspešno procvi-tanje kuiture pa jo m r, g o če le p o t o m sa n i r a n e ga š o 1 s k e g a ustroja, k čemur je seveda šteti tudi gmotno stanja učiteljstva, ker le na ta način more izobrazba prodreti tudi v maso, in kdor ima srce za narod, je njegova sveta dolžnost delovati vselej in povsod v tem smislu. Vsakdo, ki tega ne stori, kopije grob svo]i do movini; tisti pa, ki dela še celo v nasprotnem smislu, je pa krvnik svojega naroda Vsaka drž ■• v*, ki se ne cgreva dejansko za zgoraj omenjena stremljenja, je svoj lasten gro bo k o p, in država, k\ zavzema culo nasprotno stališče, je sama svoj krvnik. Ia vprašamo: ah je treba iti daleč, da pridemo v tako državo? O i govora ram ni treba zapisati, ker na to lahko odgovori vsak sam. N hče ne more biti tako hudoben, d» bi si upal trditi, da je naš narod kultiviran, nasprotno pa tudi ne more nihče bi .i tako optimističen, da bi rekel: Dopolnjeno je! Nasprotno mora vsak uvideti, kder količkaj pozna naše razmere, da je pri nas na kulturnem polju le vedno mnogo neobdelanega sveta, in da čaka delavcev na kulturnem polju še ogromno mnogo dela, posebno kes smo mi zaradi svoje burne zgodovinske preteklosti kulturno zaostajali in ker gre kultura hitro svo o pot naprej; kdor se je energično ne oprime, zaostane. Vkljub temu torej, da je pri nas tako potreba dobre organizacije na kulturnem polju, je vendar pri nas cela jata ljudi, ki zaslužijo ime narodnih krvnikov. Oni so smrtni sovražniki ljudske omike, razen one enostranske, s katero izkušajo dognati svoje sebične namene. Vsak kulturni pojav hočejo zatreti že takoj v kali in zato napadajo šolo kot prvoboriteljico na kulturnem polju z namenom, jo ali zatreti ali pa jo pridobiti za svoje namene. Imenujemo jih klerikalce. ■ Kjerkoli napravijo ti ljudje kak shod, udrihajo po šol: iu ščuvajo ljud s":vo preti nji Dobro je znana žalostna resnica, da j na Kranjskem več enorazred-ij c kakor p. dvorszrednic in več-r&zrednio in da glede tega daleč zaostajamo za drugimi kronovinami (kakor n. pr. z& Štajersko). Da t ..k nedostatek močno ovira uspešno delovanje šole, mora uvideti vsak, ki ima zmožnost le količkaj misliti in ki ni tako in toliko hudoben, da bi lagal samtmu sebi. Toda stranka, ki ima namen, da se loči od drugih fr&masonskih in anarhistiških strank (ime katoliška stranka) pa tega ne priacava. Glede tega je mogoče le dvoje: ali ae v resnici tako malo na šolstvo razume, da ne more tega spoznati, ali pa, kar je iBtotako megoče, da jo si i zavist, izvirajoča ia hinavske sebičnosti, da laže sami Bebi. Ce je pravo prvo, j i m i kar najodločneje prepovemo, vtikati se v naše zadeve, če je pa pravo drugo, ji povemo, da so kaj takega zmožne le podle in propadlo duše. Pri vsaki priliki kažejo svojo mržnjo do šole in do učiteljst?a. Ce bi se imela kje šola višje ofg&nizo-vat;, kdo je tisti, ki z vsemi močmi nasprotuje temu delu? Duhovnik, ki straši ljudi s stroški, ki ki jih to povzročilo, ki jih hoče dobiti na svojo stran s tem, da jim po svoje dokazuje nepotrebo takega pedvzetja, češ, saj je že dovolj šole, ni absolutno nič prida! Večkrat smo že čitali v »Slovencu« ali »D moljubu«, da zidajo tukaj in tam novo šolo. Aii čitali smo tudi dosta vek, da je to nepotrebno, ker napravija stroške. Vprašamo: V kak namen se pišejo take notice? Očividno v nikak drug kakor v ta, da z njimi bude v ljudstvu zlo voljo nad šolo in otežkočijo učitelj-stvu njega stališče. Ravno tako rujejo zahrbtno in očitno, če v kakem kraju ustanavljajo .ovo šolo; in tako se zgodi, da je v kakem kraju ljudstvo proti šoli in učitelju tako nahuškano, da si ta vkljub svojemu plemenitemu delovanju kot učitelj ni svest svojega živijeoja pred farškimi zaslepljenci, da ga v svoji slepoti hočejo pobiti kot svojega največjega sovražnika. Zdaj pa vprašamo široko javnost in ruercdajne faktorje: Ali niso taki nuj« akačiljudje, ki so osebno nevarni in ki bi jih morali zapreti? Na ta način hočejo zatreti in zamoriti vsak kulturni pojav. Da bi jim delo še uspešneje šlo izpod rok, se zaganjajo z vsemi sredstvi v uči-teijstvo. Denuncirajo ga, kjer in kakor morejo, blatijo ga in obrekujejo, hoteč ga spraviti ob ugled. Zarotili so se tudi, ga gmotno uničiti in ne vztrajajo pri tem (krščanskem) d^lu nič manj kot oela štiri leta. In ni se čuditi njih vztrajnosti, če pojnislimo, da s tem posredno zatirajo in more ljudsko kuituro, in to je v njih prin- Perorisi izza rimskih kulis. VII. »O urbem venalem«, je jokal že pred tolikimi in tolikimi stoletji Ju gurta in njegove besede veljajo danes za Vatikan prav tako, kakor so sijale za paganski Rim pred davnimi veki. Denar — to je prva in poglavitna briga vatikanskih duhovnikov. Papež je v denarnih rečeh doslej nekompromitiran in se v tem ozira ugodno razlikuje cd različnih prednikov. Ali če papež ne bo previden, ga bodo njegovi svetovalci in dvorski naposled še spravili ob dobro ime. V nekaj nerodnosti ae je papeš ■e dal zapeljati. Tako n. pr. je starodavna navada, da papež na veliko soboto nikdar ne daje avdijeno. Po vplivu svojih svetovalcev je napravil letos izjemo. A ne sme se misliti, da je morda sprejel kakega diplomata o zadevi, ki se niti za en dan ni dala odložiti, ali kakega odličnega katoliškega vladarja. Ne! Papež je na veliko soboto dovolil posebno avđijenoo čisto navadnemu spekulantu, Američanu Pier-pontu Morganu, ki se ne odlikuje po ničemer drugem, kakor da ai je z drznimi spekulaoijami pridobil lepe milijone. Ta navadni človek se je kapri-ciral, da mora s papežem govoriti ravno na veliko soboto, ko papeži ne dajejo avdiience in dasi mož niti katoliške vere ni, je dosegel svoj namen. Namesto da bi bil papež ta dan razmišljal o trpljenja in o smrti našega Zveličarja, se je moral pogovarjati s spekulantom Pierpontom Morganom. In kako je ameriški milijonar to dosegel? Prav lahko! Daroval je 100000 lir. Za denar se pač vse dosele. Znano je, da je veliki romanopisce Krnile Zola svoj čas priiel v Rim, da bi videl papela. A niso ga postili čez vatikanski prag in nastavili so detektive, ki so Zolo noč in dan zalezovali in nadzorovali, da bi se ne mogel pomešati med druge romarje in se ž njimi vtihotapiti v Vatikan. No, tako se vedno ne postopa. V tem ko so bila vatikanska vrata zaprta slavnemu pisatelja, so se odprle ne samo ljudem a la Pierpont Morgan nego celo slaboglasni ženski tingel - tangel plesalki Tortajadi. Ta ženska se je v svoji mladosti klatila s sijani, potem je postala plesalka v Šantantih najnižje vrste, odkoder je naposled prišla v Paril, kjer je napravila ne toliko kot umetnica, kakor kot metresa različnih bogatašev svojo srečo. Zdaj je silno premožna in denar ji je pomagal, da ji je bila dovoljena eelo posebna avdijenea pri poglavarju svete katoliške cerkve. Sicer radi verjamemo, da papei ni vedel, kaki ženski je dovolil posebno avđijenoo, ali vedeli so to njegovi dvor-niki, pa so molčali — aa denar. Bj, da, sa denar so v Rima veliko dosele. Neki milijonar v Ameriki, ki jo slučajno katoliške vere, so jo lani poročil. Mol jo hotel imeti, da bodi njegova poroka nekaj prav posebnega, da bodi taka, kakršna ni še bila nikdar nobena v Združenih drŽavah. In res je nekaj posebnega iztaknil. Zahteval je, da mora priti poseben kardinal is Rima v Novi York, da ga poroči, ošabno je re.iel: »Naj velja kar hoče« in — njegova ponudba je bila sprejeta in kardinal Satolli je odpotoval nalašč zato v Novi York, da poroči ameriškega bahača. Da je bil rašun masten, si pač lahko vsak misli. A v Rimu niso samo lakomni, nego tudi natančni. O tem se je prepričal nadškof is Havane. Ta je prišel v Rim in papežu prinesel dragocen prstan. Nadškof je rekel, da je ta prstan vreden 10 000 frankov. Vatikanski gospodje pa tuđi nadškofom nič prav radi ne zaupajo Dali so ta prstan po isvedeneih oeniti in izve-denoi so rekli, da je prstan vreden samo 1200 frankov. No vstikanski gospodje so izkušeni ljudje in si snajo pomagati Pisali so nadškofa ia Rima, naj bo tako prijazen in naj ▼ gotovem denarja plača diferenco mod pravo vrednostjo tega prstana in med vrednostjo, ki jo je on imenoval. Nadškof je moral poseči v žep in odšteti 8800 frankov. Rad tega gotovo ni storil, ali bolelo ga morda ni, saj so najbrže verniki darovali 10000 frankov, nadškof pa je kupil prstan v vrednosti 1200 frankov, da bi kaj profitiral. Te natančnosti ni zameriti vatikanski gospodi. Iz Francije dobiva Vatikan le še prav malo in zato štedi na vseh kono b, slasti pa pri manjših ljudeh. Vsem muzikom in pevcem cerkve S. Maria Maggiore so bile odpovedane službe. Nekateri teh ljudi so služili cerkvi po 25 do 30 let in so zdaj bres penzije in podpore pahnjeni na ulico. Tudi švicarska garda se najbrž odpravi in skrči število papeških orožnikov, ostaneta le guardia palatina in pa guardia nobile, o kateri je kardinal Hohen-lohe svoj čas isustil krilate beaede, da bi ae na kasarni te garde moralo sapisati »Sveto katoliške cerkve žrebčarski depot«. cipu. Skoro gotovo bi nas bili že požrli, aH kar bi se v najugodnejšem slušaju zgodil*), nas prekrstili v svoje mežnarje, še bi ne imeli v zaščitnikih kulture nekaj pravih prijateljev. Prišli pa so sedaj časi, da apeluiemo na svoje prijatelje, da pokažejo svojo naklonjenost v dejanskem zastopanju naših interesov in ■i zato h konou želimo dvojega: Pridno naj se množi število dejanskih prijateljev kulture; zasluženo plačilo pa naj zadene nje krvnike aa njih zadovoljno ubojstvo, ki i njim smrtno greše nad narodom. Vojna na Daljnem V it o tu Japonci — gospodarji Sa-halina. »Daily Talegraphu« se poroča iz Tokija: n osvojitvijo Muke se sme smatrati okupacija Sahalina po Japoncih kot dovršena. Vse važnejše točke na otoku se sedaj že nahajajo v japonskih rokah. Operacije japonskih vojev v krajih, pokritih z nedo stopnimi pragozdovi, bo bile izredno težavne. Teren in slabo vreme Bta bolj ovirala japonsko prodiranje, kakor sicer hrabri ruski voji. Pri zadnjem spopadu severno od Dalina so Japonci uplenili štiri topove in dve mitreljezi. Od takrat so Rasi opustili vsak reden odpor. Tudi Japonci so začasno ustavili vsako nadaljno akcijo, ker onemogočujejo strahoviti viharji, ki divjajo sedaj na otoku, vsako nadaljno prodiranje. Z mandžurskega bojišča. »Novcje Vremjaa poroča iz Sid-jaze: Japonci bo se jeli živahno gibati. 19. t. m. so japonske predstraže skušale prodreti na našem levem krilu bojno fronto, da bi dobile vpogled v naše dispozicije. Vsi ti poskusi so ostali brezuspešni. Naši vrji so pri zasledovanju Japoncev prodrli južno od T aula in osvojili v japonskih rokah se nahajajoče vas, kjer so uničili vse japonske zaloge živil in streljiva. Pri Erdagovu se je prigodii značilen pojav japonske zavratnosti. Japonci so razvili belo zastavo in po ložili pod njo pismo. Neki kozaški oddelek se je približal, da bi sprejel pismo, a Japonci so jeli nanj streljati ter so ustrelili dva kozaka in tri konje Vsh armada doli do zadnjega prostaka se nahaja v mučni negotovosti glede vprašanja, da ii se bo vojna nadaljevala, ali se bo sklenil mir. Dočim so Japonci ustavili is-časno vse operacije, se Huoguzi živahno gibljejo na našem levem krilu, nadlegujoč neprestano naše transporte. Protest ruskih poveljnikov proti sklepu miru. »S(andardu«i se poroča iz Petro grada: Ko se je car vrnil s sestanka s tesarjem Viljemom ¥ Peterhof, je dobil od generala Lineviša brzojavko, v kateri ogorčeno proteetuje proti sklepanju mira is izraža prepričanje, da si bo ruska armada v bodoči bitki isvejevala sijajno zmago. Brzojavka je sestavljena v imena ruske armade in so jo poleg Lneviča še podpisali generali Kuropatkin, Batjanov, Kaul-bara in Renenkampf. Admiral Rožestvenski Ia Tokija se javlja: Admiral Rožestvenski se je moral podvreči težki operaciji, ki se je pa srečno končala. Njegova rana na Čelu ae je morala znova odpreti in iz nje odstraniti košček kosti, ki je še ostal v nji. Sicer je zdravstveno stanje admiralovo povsem povoljno. Pričetek mirovne konference. Iz Berolina se brsojavlja: Po poročilih iz New Yorka se prične mirovna konferenca v soboto dne 5. avgusta v Portsmouthu. Razbit kompromis med Mla-dočehi in agrarci. Dunaj 26. julija. »Slovanska korespondenca« priobčuje iz poslanskih krogov dopis, v katerem se energično dementuje vest, da bi se bil med Mladočehi in agrarci sklenil kompromis za bodoče volitve. V dopisu se zatrjuje, da bi agrarci na sprejeli kompromisa, ako bi jim tudi Mladočehi prepustili vse kmetske mandate. Dr. Heroldin dr. Gregr sta baje decidirano izjavila, da pri bodočih volitvah ne sprejmeta nobenega mandata več. D r. Herold, ker je deželni odbornik, in ker smatra to funkcijo za nezdružljivo z mandatom drž. poslanca, d r. Gregr pa radi svoje visoke starosti. Kakor se kaže, se vname pri bodočih volitvah v kmetski skupini ljut boj med Mladočehi in agrarci. Agrarci nameravajo baje odtegniti svojo pomoč tudi narodnim eocijali-stom, zlasti poslancema Chocu in Fr e s lu. V dopisa se cb konou naglasa, da se bo vkljub temu po volivah najbrže izvedel načrt, združiti vse češke stranke v eno veliko skupino. Permanentni obrtni odsek. Dunaj 26. julija. V današnji seji stalnega obrtnega odseka se je pričela podrobna razprava o zadrugah. O tej točki je poročal poslanec Foerk, ki je priporočal, naj bi se ta del vladnega načrta sprejel neiz-premenjen. Temu se je upiralo več odaekovih članov, ki so zahtevali zakonsko določbo, da morajo k obrtnim zadrugam pristopiti tudi vsa tovarniška podjetja, ki izdelujejo rokodelske proizvode. Vladni za topnik dr. pl. Fried se je izrekel proti tej zahtevi, nakar se je glase *nje o tej točki odložilo na poznejši as. Točka o zadružnih pravilih se je sprejela neizpremenjena. Takisto se je tudi sprejela zakonska določba o združitvi vseh še obstoječih zadrug v sporazumu s trg. in obrtnimi zbornicami v eno zadrugo. Prihodnja seja bo v četrtek dopoldne. Ogrska kriza. Budimpešta 26 julija. Pod župana peŠUnskega komiteta, Be-nickega, so pozvali, naj skliče izredni občni zbor, na katerem naj bi se razpravljalo o včerajšnjem re-skriptu ministrstva notranjih zadev, s katerim ae razveljavlja resiatenčni sklep peštanskega komitata. Benicki je izjavi), da se tudi po njegovem mneniu mora predlož ti generalni skupščini; ker je pa 10. avgusta že itak sklicana skupščina, se bo tej predložil imenovani re skript Do tega časa pa ne bo ničesar odredil, ker se razveljavljenje nanaša na munieipijalni sklep, o katerem sme odločevati munioipij sam. Atentat na sultana Carigrad 26. julija. V poroči lih o atentatu je mnogo netočnosti. Selamlik se praznuje v mošeji Ha midje, ki je obdana z železno ograjo. Eksplozija sb je prigodila na trgu, ki je takisto ograjen in ki ga loči od mošeje cesta, ki vodi v Iidic Kiosk. Eksplozija se ni prigodna v bližini sultana Abdul Hamida, marveč kakih 100 metrov daleč od njega. Dveh eksplozij ni bilo, kakor se je poročalo, in tudi bomba ni bila vržena. Eksplozijo je povzročil, kakor je preiskava dognala, peklenski stroj, ki je bil položen na cestni tiak. O storilcu Še sedaj ni nobenega sledu. Ubitih je bilo 24 oseb, med njimi Beha 13 e j, odgojevatelj princa Se lima in dva sultanova slugi, ki pa nista bila ranjena, marveč sta umrla na srčni kapi vsled strahu. Ranjenih je v cele n 59 oaeb. Carigrad 26 julija. Norimber ški potnik Hoiier, o katerem se je mislilo, da je bi pri eksploziji ubit, je zaprt s sto drugimi v I i d i o -Kiosku. Vkljub protestu nemškega po-Bianika noče turška policija Hoilerja pustiti na svobodo. Dogodki na Ruskem. Petrograd 26. julija. Položaj v Kavkazu je še vedno nevaren, zlasti v T i f 1 i s u. Vojaštvo straži banke in državna poslopja. Po ulicah so postavljene številne straže. Guverner je poklical k sebi vse trgovce in jim ukazal, da naj odpro svoje prodajalne. Ker so se upirali, je prodajalne s silo odprla policija in prodajala blago v navzočnosti trgovcev. Včeraj ponoči se je zopet prigodO atentat. Na trgu se je razpočila bomba in zadela nekega policijskega poročnika in nekega hišnika, ki sta se tamkaj pogovarjala. Oba sta bila raztrgana na drobne kose. Ponoči je redarstvo aretiralo štiri osebe, ki so na sama, da bo izvršile atentat. L i b a v a 26. julija. Ker oblastva tudi s pomočjo kozakov niso mogla ukiotiti upornih mornarjev, je bila pozvana trdujavska artiljerija, ki je dvakrat ustrelila s topovi. Vendar pa ni padel niti eden mornar, ker so artilje-risti streljali v zrak. Oblastvo je uka zalo, naj se vojaki takoj odpokličejo, da bi se položaj še ne poostril. Končno ni preostajalo drugega, kakor mornarje mirnim potom pozvati, naj se vdajo. (Trdnjavsko artiljerijo poslati na mornarja — ta je pa debela I) V i 1 n a 26. julija. Policija je našla pri nekem revolucijonarju, ki ga je are-tovala, 22.000 revolucijonarnih brošur in veliko zalogo orožja. Vladikavkaz 26. julija. Na Vladikavkaški železnici je izbruhnila splošna stavka. Ves promet je ustavljen. Sosnovice 26. julija. Delavci v treh tovarnih so jeli stavkati in izsilili, da se je moralo delo ustaviti tudi v premogokopih „Floru in „Mortimer". Število stavkujočih delavcev znaša 8000. Petrograd 26. julija. Govori se, da izda car Nikolaj 13. avgusta, to je na rojstni dan prestonaslednika Alekseja poseben manifest na ruski narod. Dopisi. Iz Zagorja ob Savi. I. javno telovadbo v letošnjem letu je priredil Zagorski Sokol v nedeljo 23. t. m. Pohitel je v eno uro oddaljeno znano kopališče Medija-Izlake s starosto gospod dr. Tomo Zamikom na Čelu. Zanimanje za to prireditev je bilo že nekaj Časa kar naj živahnejše. Modro poletno nebo, raz hiš vihrajoče troboj-nice, ob strani ogromna množica ljudstva — vse je je burno in navdušeno v nedeljo pozdravljalo Sokola na potu. . . Naprej mu je vozilo in pa sledilo okrog 20 voz z zagorskimi izletniki. Mimo Podšentjurja so narodni izlaški fantje potrkavali Sokolu v pozdrav v cerkvenem stolpu, ki je z njega plapolala velika slovenska zastava. Gdč. Miuka Perličeva, restavraterka v imenovanem kopališču, je fino in okusno okrasila restavracijski vrt in prostor za telovadbo ter mu vdihnila pravi slovenski značaj ... — Nastop Sokolov je bil nadvse točen in — nepričakovan. Pohvalno so se proizvajale proste vaje, izvrstne in lepe so bile vaje na orodju: bradlji, drogu in konju, Sokolom telovadcem je bilo v dar burno, splošno priznanje. — Z zadoščenjem in veseljem pa moramo beležiti, da je v nedeljo prvič in sicer prav dobro nastopilo tudi 13 Sok olic-telovadk s prostimi vajami in z lažjimi vajami na orodju. Neštetim navzočim, ki smo med njimi opazili tudi obilo kmetskega ljudstva, je bil ta nastop nekaj povsem nenavadnega in novega. Veselilo nas je torej, da se je Sokola tako navdušeno aklamiralo. Sedaj so izginili neutemeljeni predsodki, ki so jih nekateri gojili napram ženski telovadbi in ki se je proti njim moral to- liko boriti Zagorski Sokol Dobro uspeli telovadbi je sledil kon si. pevskega kluba „Zagorje", ki je svojim izbornim petjem zopet poka& da mu je slovenska pesem oni^prapor nanj sveto prisega. Glavna zasluga g. pevovodji Janko Levstik, rudniška godba pa je z neumor igranjem pospešila živahno prosto bavo in ples v prostornem restavraci skem salonu, dokler se Sokol ni isj dvignil k odhodu. — Omeniti ^ ramo še, da je na izlet prispelo fj mnogo narodnih gostov iz Litije, Vi1 Trojan in drugih sosednih krajev, h strežba je bila še dosti točna in dobr, Z uspehom I. letošnje javne telovadbi sme biti Sokol popolnoma zadov-lj^' Priboril si je vkljub mnogim nasprot nikom, posebno odkar mu je starog g. dr. Zarnik, zopet zanimanje in Za, upanje naroda. Pazi pa naj, da navdušenje za telovadbo, ki preveg sedaj vse člane, Še večje . . ., obCaol Zato je pa treba tudi neustrašeno agitirati in iti s podvojenimi močmi n, zopetno delo. Želeli bi zlasti, da bi j1 ženski telovadbi pristopilo še več mli dih sil in tudi starejših narodnih dam, saj je to njim samim v korist Nazdar! Iz Kolane. V ponedeljek 2l t. m je pr.redilo košansko uč«t* v tukajšnji šolski mUdini iz 3 razreda irlet v Postojnsko j&mo Slavna jamska komis ia je bla. Ha na nadučiteljevo prošn;o do prost vstop v postojnsko janr-o otrokom in uSiteljsUu N*d poldrag uro smo občudovat' kras to k^ dežele. Prelep je b!l prizor na pl*. sišču. ko je pela mladin* z u stvoru cesarsko pesem. Navdu: »žtvio« klicev na cesarja n konca. Tako navdušenih in do ganjenih otrok še nisem videl Po ogledu jame smo obedovali t . ni g. poslanca Arkota, za n nar zares prav izborno, za lai ^ g. po3;ai:cu DSjvtije >:i-i?narij;? n zahvala. P<~> obedu smo šl: v sko šolo. To sta nam gg. dol. Juvanec in uČ t^!j Stritar kazovala prebogato zbirko uč provala ter delala poizkuse prav spretno. N-dučitelj se umi i zahvalil v imenu mladine za trud io požrtvovalnost. Kr-r je zaČe lo vati, smo se rdpeijali šel* o* 6 n domov. Da je ta iz et ub^i i&ko z borno, se nam je zahvaliti v prvi prvi vrati slavni jamski komisiji i b!*gorodnim gosp. okr glavarjem ci Čelu, katera nam je dovolila t v it 'p v jamo. Okrajni glavar je? pi razveselil mladino se posebno. P ji je namreč »Poročila postojnsse larue« m mnogo krasnih tb-zglt N*v.1ušen.-» je zaklicala iladin«. gorodnemu gospodu: »Z t vio!« znanje in zahvalo tud* gg šolskemu vodu Javaoea in uč-te*|u S -za trud in užitek v šoh. Topl< hvalo pa moramo z-tči md. možem, odličnim prjateljtm ? K sani, in scer gg: pred*<-fcraitiega selškega s«eta Francu F del|nu, Stefaru Hreščaku 8'pu Samsu, Franu Suši> i in Franu Kastelou. Ti možje i ljali šolsko mladino brez;lačr v postojnsko jamo ter žrtvovali dan v razvedrilo mladini. C* priznanje tem vrlim, nesebični žem. Da je pa bila m'\dina nad tb« srečna, se razume. Tudi IJud zlasti starši so iz srca bvaJeini roditeljem in blagim dobrotoil Brat Justin. (Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan) (Dalje.) S svetim strahom stopim v celico in se ogledam po opravi. Postelja, klečalnik, miza, dva stola, nekaj knjig, med njimi brevir velik, kakor Georgesov besednjak, sveče, posoda za umivanje, palica v kotu ter bič v klečalniku — no, bo že, samo da ne bo treba imeti ponoči opeke pod glavo, kar nevedneži sklepajo iz tega, da dajo redovniki mrtvemu svojemu biatu mesto blazine pod glavo opeko. Ker smo ie dopoldne prišli v samostan, sem kosil opoldne v obed-nici ali refektoriju med fratri in patri. Velikanska dvorana je zares ta obed-nica, krasno slikana in kar se v samostanu še bolj ceni: j£ in pije se notri prav po grofovsko, tako da mi moj še civilni sobrat šepnil: »Tukaj ne bomo glada trpeli, sčasoma se bomo Še mi zredili, kakor so se ie drugi!« Fant ima morda prav. Med kosilom sem ae pogosto osrl po patru magistru. Nobene reči ni dosti jedel, pokusil je le parkrat, potem pa ž ioo ali vilice odložil. To* liko bolj mu je vino ilo v slast. Po kosilu nam pove pater ma gister, da smo prosti celo popoldne, ker eksercicije ali duhovne vaje začnemo šele jutri. Lahko, da gremo torej na sprehod, če se komu po ljubi. Ker sta moja tovariša rajši doma ostala, »nego da bi šla gledat ta neumni svet«, kakor sta se izrazila, Bem odšel sam na sprehod. Proti Vretenu me ni mikalo, zato sem se obrnil proti severu proti vasici Veliki log, kakor mi jo je imenoval kuhar, ko sem ga pri odhodu vprašal. Hodil sem precej hitro, ker p.e je pot vila skozi smrekov gozd, in sem hotel priti na piano brž ko mogoče. Ravno sem stopil is gozda in se je pred menoj odprl veličasten razgled na bližnje vasice in na mogočno gorovje, ki je visoko v sinje nebo dvigalo svoje vrhunce, ko zagledam kakih dvesto korakov pred seboj človeka v frančiškanski halji, ki se po kloštersko zove habit. Sprva ga nisem poznal, ko pa pospešim korake, spoznam patra Vigilija. Prav razveselil sem se ga, saj sem vedel, da mi bo povedal is samostana kaj, kar mi bo v korist. Začuvši korake za seboj, obrne se pater Vigilij in videč mene, me vpraša: »No, no, kam pa tako hitro?« »Na sprehod«, odvrnem in ga pozdravim. »Pa tako hitite, na sprehod vendar človek ne leti; se vam kam daleč mudi?« vprašuje pater Vigilij. »Ne mudi se mi ravno nikamor; ker sem pa vas zagledal, pospešil Bem korake.« »Greva pa lahko Bkupaj, če vam je všeč«, reče prijazno. »Če vam morebiti ne bom nadležen?« »Prav nič V Veliki log sera na menjen, do tja je ravno še dobre tri četrt ure; tam nekoliko poaedim, nato pa počasi nazaj«, je pravil. Pot nama je šel hitreje izpod nog, nego sem jaz želel. Pater Vi gilij je bil zelo zgovoren starec, povedal je več, nego bi se spodobilo samostanskemu očetu proti meni bodočemu fratru. Pravil je, kakšen je pater magister, kakšen pater gvardijan, kakšni ostali samostanski prebivale . »Vidite«, rekel je, »pri nas je ravno tako, aakor med svetom; kar človek misli, ne sme kar tako od* kritosrčno rasodeti svojemu sobratu alt soočetu, ker potem se sve vse. Patru magistru se ne sme prav nič saupati, ker on je čuden človek, čeprav je učen. Kar patru gvardijanu sčvnca in kaj ootem. veste 1-sbkc. N kaj imamo hinavcev, drugi 80 silni snedeži, tretjim je samo liter mar, nekateri se radi kregajo, tako da smo vsi op»t*ni s kopico napak. Pa ne sodite me prehudo, če tako govorim. Vi se mi zdite že toliko pametni, da vam smem nekoliko resnio povedati, drugo boste že iz kusili prej ali slej« »Oprostite, pater Vigilij,« posežem mu v besedo, »pravite, da ima vsak kopico napak; a o vsb mora človek misliti, da ste brez njih .« Peter Vigilij se nasmehne in pravi: »To je res, ne kregam se ne, jed in pijača sta mi le toliko mar, kolikor za silo potrebujem, resnico povem v obraz, zato me pa tudi ta ali oni večkrat nekoliko po strani pogleda. Toda do sprehodov imam že pravo strast; nikdar me ni doma, le po noči in dopoldne nekaj časa. de ne kosim vselej v samostanu. Zmerom okrog ljudi kolovrat m, se smejem ž njimi, jim kako originalno povem is samostana — in teh je vedno dosti — in ko smo izpraznili par kozaroev, zapojemo kako narodno pesem. Ljudje me imajo povsod radi in vabijo me zopet in zopet. Danes grem v neko hšo, kjer sem kakor doma Lo čakajte, vi morat m-MiOJ, saj je prejkoce danes prvi krat in zadnjikrat, da sva s are a I prostem skupaj, ker ne boste bitk i iti drugače na sprehod, kot vsi nr vici vkup in s patrom m&gist za hrbtom. Predno boste vi pater, bom že jaz zdavnaj gnil na pokopališču.« Nisem se mogel upirati na no ben način prijaznemu p»tru V . in se mu tudi nisem hotel. Ko sva prišla v Veliki log, pozdravil je vsakdo mojega tovariš, in ta je z vsakim prijazno gov r i in kako šaljivo povedal. Tu je usti« vil deklico in jo vprašal, kdaj se bo omožila, da je zardela do ušos; tam je dobil moža že priletnega, s k&te rim sta se pomenila, kako gre kaj pri kmetiji, če ima srečo pri živini, kdaj odrine mlajši sin k vojakom, zopet drugod se je ustavil pater Vigilij pri otrooib, ki so se igrali ob cesti, in jih spraševal, kako jim je ime, kaj delajo mati, starejši brat io sestra itd. »Sem le pojdiva,« reče pate* Vigilij in savije konoi čedne hiše ni vrt, odkoder se je slišal razgovor »Pozdravljeni!« pozdravi pr" pater Vigilij, komaj da sva saviU okrog ogla (Dalje i* ' Priloga „Slovenskemu^Narodu" št. 170, dne 27. julija 1905. Dnevne vesti V Ljubljani, 27. julija. — Osebna vest. Cesar je po delil deželnemu sodnemu svetniku in predstojniku okrajnega sodišča v Vo-loakem g. dr. Antonu Perisiču vitežki križec Frano Jožefovega reda. — Nekaj za predpust. Stare ^Edinosti« najmlajši ljubljenec, čokoladni »Naš list« Y Kamniku, uganja še vedno svoje burke, prav kakor mali pajac v cirkusu. Da tudi naši čitatelji v teh pasjih dnevih posta nejo vsaj nekoliko deležni razkošja, s katerimi v tako obilni meri svetovni list s kamniške Sutne pita svoje naročnike, hočemo jim podati nekoliko odlomkov iz najnovejšega kamniškega uvodnika, ki bode, kar vemo iz naj zanesljivejšega vira, prisilil vse slovenske državne poslance, da takoj odlože svoje mandate. Samo ob sebi se ume, da se to zgodi na korist *novi stranki«, ki se je, kakor nekdaj Krist v Betlehemu, porodila v malem Kamniku. Ce se še ni porodila, pa se porodi v kratkem, saj Be »Naš list« ie nekaj mesecev nahaja v otročji postelji! Najnovejši uvodnik »nove stranke« se peča s slovenskim vseučiliščem ter obsega sledeča krvava razodetja: „Mi povemo na tem mestu javno, da so varali poslanci ne le drug drugega, ampak ves slovenski narod. Vsaka stranka je hodila — da, celo posamezni poslanci zase so hodili v naučno ministrstvo, vsak s svojim lastnim načrtom, ki so pobijali drug drugega. Eden je dejal tako, drugi zopet drugače, in v ministrstvu so se očitno smejali našim politikom, in dejali, da mi niti sami ne vemo, kaj zahtevamo. In bilo bi res nesramno, da bi skušal kdo izmed prizadetih zdaj celo tajiti to zahrbtno spletkarenje, ki je edino krivo, da nismo dobili svoje visoke šole. Da bi se ne zgodilo to, bi imeli tudi mi Slovenci že letošnjo jesen vsaj eno fakulteto slovenskega vseučilišča. Prav v tem zmiaiu se je izrazil našemu sotrudniku sekretar nekega ministrstva, ki je dejal razen tega še, da nastopajo naši poslanci po ministrskih uradih tako neodločno, tako hlapcev ski, da so v občudovanje in v po smeh vsem prisotnim uradnikom. Ce bi skušal kdo izmed naših poslancev tudi to tajiti, smo pripravljeni povedati še kaj več. In nihče naj ne misli, da nam je to le fraza, s katero ho Čemo morda komu imponirati. Mi ne poznamo razen resnice ničesar drugega, o tem naj so naši nasprotniki prepričani. Edina krivda, da ne dobe Slovenci svojega vseučilišča, so naši poslanci.* Buzarona! Kdo bi si bil mislil, da ima »Naš list« take zveze! Tale ministrski sekreter, ki se razodeva sotrudnikom kamniškega lista, je že sam vreden nekaj cekinov! Ia kar z najdebelejšo vrvjo je preskrbel sotrudnika »Našega lista«, da je v eni minuti vse slovenske državne poslance zadavil. Ti neusmiljeni ministrski sekreter ti! I a v jeseni bi bil! že imeli vsaj juridično fakulteto! V par tednih se da kaj takega doseči, zakaj pa se šole za silo v štirinajst h dneh lahko ustanove! Pa bi Be fa kulteta ne mogla! Dekan ji lahko postane omenjeni ministrski sekretar! Probatum est! — Klerikalno dijaštvo n*j brže pod vodstveno znanega narod nega hinavca dr. J. Ev. Kreka se, kakor smo že zadnjič omenili, trudi na vse pretege, da bi v naši beli Ljubljani uprizorilo črn dijaški shod. pa da bi vrhutega celo triumfiralo — vabi res s krokodilovimi solzim1 k temu shodu slovensko akademiČno mladino, ki se zbira pod praporjem svobode. Pred vsem moramo opozoriti te gospode »Danič&rje«, da se imajo zahvaliti v prvi vrati mrgi-stratu, ki v preveliki tolerantnosti dovoljuje take skrajno provokatorične shode, nadulje pa svobodomiselnim akademikom, ki županstvu napredne Ljubljane ne dado povoda, da bi obžalovalo to svojo honetnoet. Zato nas pa lahko tembolj iznenadi, da 80 Daničarjev vabi več ko 300 dija kov, ki se bore proti klerikalizmu, na shod, ki bi imel nalogo ne samo renabil.tirati nego celo dvigniti kle rikalno idejo v očeh naše narodne mladine. »Skupen shod« — »skupno društvo«, tako so drsne, da ne rabimo hujšega izraza, peščica Dani carjev predlagati danes proavitljeni, več ko desetorni večini. Nam iavabi seveda ta predlog le obialovalen posmeh in ne more naa razburiti dalje. Svobodomiselno dijaštvo se čuti dovolj močno, da samo med sabo ne bi ta takozvane »skupne« točke, brez da bi rabilo le pri eni teh točk zraven tudi klerikalcev. Vredno bi bilo torej, da se res snidejo v Ljubljani vsa svobodomiselna slovenska akademična društva vseu-čelišč te državne polovice, na katerem bi se razne važne točke promotri vale, obenem pa se natančneje preciziralo razmerje proti klerikalnemu dijaštvu, katero ima, kakor se vidi, trdo kožo. Mi klerikalno dija štvo, ki bi rado s tem svojim manevriranjem privabilo nekaj »brusov« k Bvojemu »skupnemu« črnemu shodu, danes zagotovimo, da je k skupnemu postopanju le ena pot. In ta je: »Raspustite svoja društva, ote-rite si prah s svojih čevljev, skesajte se svojih grehov, storite trden sklep se boriti za svobodo in prosvitljenost svojega naroda, potem pa pridite k nam in bomo skupaj.« Drugega načina skupnega nastopa mi ne poznamo, ker nam prepoveduje čast Be vsesti k eni mizi z onimi, ki se bojujejo za nazadnjaštvo in tmino, ker nam to prepoveduje ljubav do našega naroda, katerega svoboda, prcsritljenoat in napredek naj bo ideal vsakega slovenskega akademika. Naj torej stranka, ki ima za te ideale le perfidne psovke pri svojem »skupnem« shodu ie prešteje svojih desetero bistrih glav ter s »slava«klici na papeža Pija X otvori in zatvori ta rodoljubni in velepomembni »skupni« shod v prepričanju, da smatra slovenska mladina svoje načelo resnim. — Kaplanov ni treba več. Neštetokrat že smo ožigosali razmere, ki vladajo po kranjskih farovžih, ali se vselej se je oglasil škofov list in nam vrgel v obraz, da lažemo. Mi bi se za -družinske" razmere gospodov fajmo-strov gotovo ne zanimali, da nismo po Škofu samem in po njegovih priganja-čih naravnost prisiljeni v to. Danes smo zopet v položaja, obelodaniti dogodek, ki ni več slučaj, ampak jasna slika škof-Krek-Sasteršičeve vzgoje kranjske duhovščine. O priliki državno-zborske debate o povišanju kongrue smo mimogrede omenili, da je stališče kaplana na deželi pa tudi v mestu čestokrat nemogoče, ako si ne zna nakloniti prijaznosti fajmoštrove kuharice, oni kaplan pa da se lahko šteje Breč-nega, ako mu knharica njegovega mojstra tupatam privošči prijazno „dobro jutro!" Šmartno pod Šmarno goro je prijazna vasica nad Ljubljano s prijazno cerkvico in še prijaznejšim farov-žem, v katerem je vladal oholi menda že umrli fajmoster Jakob Strupi, kateremu je stala na strani še bolj oblastna, kuharica, pravi pravcati adlatus svojega gospoda. V soboto, 22. julija t. 1. je imela bivša tovarniška delavka Ivana Sever v neki uradni zadevi opraviti v šmartenskem farovžu in želela govoriti z gospodom župnikom, ki naj bi jej potrdil in podpisal neko uradno listino. Ko kuharica delavko Sever zapazi, jej pove, da so gospod bolni in ne uradujejo, lahko pa da ona, ako jc kaj nujnega, opravi mesto njega. Rečeno — storjeno. Kuharica se poda v uradno sobo, sede za pisalno mizo, napiše potrdilo pod pobotnico, podpiše (ponaredi) ime župnika in pod vse to pritisne še uradni farni pečat in reče : ..Tako, sedaj je pa že dobro!" Rei lepo, kajnel Kuharica — župnikov namestnik ! To je slučaj, ki znači, da smo še vselej pisali resnico, kadar smo ožigosali razmere, ki vladajo po kranjskih farovžih. Kaj, ko bi še drugi uradniki malo posnemali zgled Strupijeve kuharice. Kaj bi veliki prijatelj učiteljstva, dr. Šusteršič rekel, ko bi nekoč zvedel, da je kak učitelj poslal svojo kuharico — Če jo sploh kateri ima! — da ura duje in poučuje mesto njega! To bi bilo grmenja, shodov in ovadb! Kako bi bila lepa slika, ko bi „ SlovencevM urednik sedel kdaj radi čas ti k raje pred porotniki, sodil bi pa kak uradni sluga med tem, ko bi sodnik ležal doma v postelji ali pa se zabaval v toplicah! Prav nič bi se ne čudili, če bi naenkrat še sam škof poslal svojega koči-jaža ali kuharico na kanonično vizita-cijo na deželo, oziroma k birmovanju. Pridige bi škofov hlapec gotovo boljše opravil, kakor njegov gospod. Čemu tedaj tolika krdela kaplanov iu drugih priganjaČev, saj se dado kuharice mnogo bolje in ceneje uporabiti. Vsa Čast Župniku Strupiju za povod tej srečni misli! S tem bi cerkev prihranila mnogo denarja in kaplani bi postali odveč ! Ta ideja bi staremu aligatorju s Kamna lahko služila za temeljit referat v državnem zboru. — Toda šalo na stran! Omenjeni dogodek pa ima še drugo stran: tu gre za falzifikat — ponarejanja uradnega potrdila. Dotična kuharica bi tega gotovo ne storila, ako bi ne bila župnikova desna roka in bi jo le zato vporabljal, za kar se spodobi. Orožništvo bi storilo le dobro delo, ako bi se malo zanimalo za to stvarco. Takim ticam je treba peruti nekoliko pristriči. Tudi ugledu Škofa Bonaventure Jegliča bi ne Škodilo, ako bi razmeram v njegovem lastnem hlevu posvečal nekoliko več pozornosti in pustil nasprotno časopisje pri miru, ker sicer znamo priti še tako daleč, da bodo mesto fajmo-Štrov Še maševale in izpovedovale — kuharice! — Škofov bičar. V nedeljo popoldne se je zbralo pred glavnim vhodom škofovih zavodov v Št. Vidu kakih 200 ljudi, ki bi si bili radi ogledali stavbo, za katero so morali toliko prispevati. Tu se pridrvi nekifantalin s navadnim konjskim bičem in sačne udrihati po starih in m 1 a d i h. Le treznosti ljudstva se je zahvaliti, da je ostalo le pri tem, da je množica samo fan-talinu bič iz roke strgala, ritar siv mož je stopil nato v ospredje in dejal: »To je z našim denarjem zgrajena stavba; pravico imamo si jo ogledati.« Ko zahteve ljudstva niao bile uslišane, so udrli ljudje s silo skozi vrata v vežo. Moški in ženske so kričali na ves glas in tako zabavljali, da bi bilo škofa Antona strah, če bi jih slišal. Vprašanje nastane sedaj: Ali bo ljudstvo gospodarilo v škofovih zavodih in bo škof ničla, ali pa bo tukaj škofova bičalna za vse one, ki so s svojimi milodari prispevali sa to stavbo? Anton Bonaventura slabo fura, pa bo še slabše, če bo z bičem podil prod ljudi, katerim so on in njegovi priganjači po prižnicah obljubo vali zlato prihod njost za njihove otroke, ko so jih pestili za denar. — „Deutsche Stimrnen" so priobčile prevod sramotilnega »Slovenčevega« članka o ljudski veselici v korist Prešernovemu sporne niku, ga pozdravljajo s veseljem in hvalijo Škofov list, da tako podlo in infamno pisari. Čestitamo šenklav-škim fej-duhovnikom na tem uspehu? — „Obzorja si razširi" uboga slovenska kmetska para, če gre na Brezje ali na Višarje — pravi »Slovenec« Za poČ'i! — Kako vodi celovški škof svoje delavca za nos. Celovški škof dr. Kabn je imel v Pok-steinu svojo tovarno za žeblje. Da bi dobil za to tovarno dobrih delavcev, je obljubil vsakemu, kdor bi pet let pri njem delal in bi postal potem za delo nezmožen, podporo letnih nekaj sto kron. Dobri pastir je pa zvito pripomnil, da se bodo ti zneski izplačevali le toliko časa, dokler bo obstojala ta tovarna. Delavci so se dali zapeljati in stopili k škofu v službo ter gledali veselo v srečno bodočnost. Naenkrat so pa Škofa prevzele druge misli. Delavci so dobili vsi odpoved, češ, da se tovarna za Žeblje spremeni v papirnico in da se zapre 1. septembra t. 1. Škofu bo najbrž papirnica več nesla nego Žeblji in ker je njegov pohlep po denarju večji nego krščanska ljubezen do bližnjega, mu ni nič mar, da bo toliko družin naenkrat vrženih na cesto. — Pojasnilo I Moški odbor Prešernove veselite nas je, naprosil da objavimo sledeči sklep zaključne seje: Odbor sa Prešernovo vesel o o jemlje računsko poročilo o šaljivem lista »Golj'fiva kaša« na snsnje, izjavlja, da je glede rašunov vse v polnem redu in da niti zabavnega odseka, niti kakega posameznega njega člana ne zadeva kakršnakoli toiadevna graja, konštatuje, da je »O. kača« prinesla vsaj 770 kron čistega dobička in daje zabavnemu odseku absolutorij. — Sajs „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev1' bo jutri v petek 28 t. m. ob petih popoldne v uredniških prostorih »Slovenskega Naroda« in ne, kakor je bilo včeraj naznanjeno, v soboto. Gospodje odborniki naj izvolijo zanesljivo priti k ti seji! — Jugoslovanska umetniška kolonija se je osnovala, kakor poroča »SrDobran«, v Belgradu, v katero so vstopili srbski, hrvatski in slovenski slikarji, člani te kolonije Nadežda Petrovič, P. Vučetić, R Jakopič, F. Vesel, Ivan Grohar, Ivekovič in Vidović odidejo te dni v S i ć e v o , da prouče tam tipe narodnih ornamentov in srbskih motivov. — Za pisatelja Podravskoga je poslala »Zvezna tiskarna« v Celju 10 K. — Iskrena zahvala. Naj bi se spomnili na bednega Po-dravskega tudi drugi zavodi na Štv jerskem. — Velika ljudska veselica pevskega društva ,Ljub-ljanaca katera se vrši v nedeljo, dne 30. t. m. na »Zelenem hribu«, utegne postati, sodeč po bogatem sporedu, velesabavna. Kajti poleg petja in godbe je poskrbel odbor tudi za ples in otroške igre, katere so že pri zadnji društveni veselici pri Koslerju napravile mladini toliko zabave in starejšim izvabile mnogo smehu. Sploh se je odbor resno potrudil s to prireditvijo ustreči vsem razkošnim željam cenjenih posetni kov. Posebna vabila za to prireditev se ne bodo izdajala. — Južna železnica je razveljavila svoj razglas s dne 10. julija 1905, s katerim se je bil vpeljal za goriško postajo šestdnevni dodatni rok in sta se bila i manjšala razložni termin in prosti čas za ležanje blaga v skladišču. — Sodišče v Kranjski gori. Razmere pri poslopju c kr. okrajnega sodišča v Kranjski gori bo se že dvakrat v tem listu popisovale, ali vse šaman. Pred nekoliko časa obrnili bo se občinski možje na gospoda drž. poslanea Pogačnika s prošnjo, naj on na kompetentnem mestu malo po-dresa in povpraša, ako je justičnemu ministru v tej zadevi kaj znanega. Povedalo se je gospodu poslancu, da je ta stvar že dolgo rešena, in da je sa popravo poslopja o. kr. okrajne sodnije v Kranjski gori 20 000 K nakazanih. Zdaj je vprašanje, katera oblast ali kateri referent pa zadržuje to zadevo, in iz katerega interesa? Namen more biti le ta, da bi ubogi uradniki še eno zimo v teh neznosnih, zaduhlih in nezdravih kletih uredovali, ker s tem bi se dotičniku gotovo posrečilo, te zveste, pridne uradaike dušno in telesno uničiti. Ako pride popravljanje tega poslopja še enkrat na vrsto, bi bilo tudi na mestu in že zadnji čas, da bi se tudi novi uradni dvojezični napisi napravili in odstranili stari napisi »k. k. Amtskanzellti »in« k. k. Steueramts-kanzellei«, zakaj tukaj je ljudstvo, ki ne razume, kaj ti napisi pomenijo. Kaj bi pač Nemoi in nemčurji začeli, ko bi se pripetilo, da se na Zgornjem Štajerskem ali kod drugod najdejo slovenski napisi? — Prostovoljno gasilno društvo v Gor. Logatcu prt redi 13. avgusta ob priliki blago-slovljenia nove brizgalne v parku g. knesa Windischgraetza veliko ljudsko veselico. Vabimo že sedaj vsa gasilna društva, da porabijo to priliko in si ogledajo novo brizgalno, ki je najnovejšega sistema in ena največ jih na Kranjskem, poleg tega se pa povesele na tej veselici, ki obeta biti ena najimposantnejših priredb, kar jih je bilo dosedaj v Logatcu. Pri veselici bo sodtlovala godba. Podrobnoati objavimo posneje. — Nesreča. Ubil se je na Mali Bukovici pri Ilirski Bistrici kmet Svak. Padel je raz voza in obležal na mestu mrtev. — Grozovit zločin. V Javorju, mali vasici onkraj Podgrada, se je sgodila včeraj grosna žaloigra. Stari in mladi Miše se nista že dlje časa razumela med seboj. Vzrok je baje bil, da je bil atari sapravljiveo in ni hotel dati premoženja sinu, ki je ožc njen. Zato se je sin strašno maščeval nad očetom. Počakal je očeta na njivi ter mu s srpom popolnoma odresal glavo od telesa. V maščevalnosti je vzel odse kano glavo v roke in jo še enkrat po njivi telebnil. — Velika ljudska vesslica v Gornjem gradu v nedeljo dne 6. avgusta t. 1. utegne biti res lepa prireditev. Pričakovati je sa tukajšnje rasmere veliko število ljudstva. Od vseh strani dohajajo poročila, da pridejo razna društva korporativno oziroma po Številnih deputaeijah. Prihodnjič priobčimo imena naznanjenih društev. Sosednja vas BoŠna je sklenila, da pride vaa vas na slavnoit. Premožnejši kmetje dado v to svrho svoje vozove brezplačno na razpolago. Sploh je v vsej Gornji Savinski dolini veliko zanimanje za slavnost. Tudi okrajna gasilna društva pribite pol-noŠtevilno, pričakovati je to tudi od sosednjih. VeČ naznanjenih društev pride z zastavo. Spored: V soboto zvečer bakljada domače požarne brambe z godbo; v nedeljo budnica; ob 9. uri sprejem Štajerskih društev na spodnjem koncu trga; ob 10. uri sprejem kranjskih društev na zgornjem koncu trga; ob polu 11. uri obhod po trgu in v cerkev, kjer se bere sv. maša. Kosilo po raznih gostilnah. Društva se naj do konca tega meseca javijo pri tajniku, da se jim osignra dobro in oeno kosilo. Tudi posamezniki se lahko javijo. Naznanijo naj se posebne želje. Ob polu 3 odhod na slavnostni prostor. Vstopnina 60 vin., v predprodaji 50 vin. Na slavnostnem prestoru igra celjska narodna godba, pela bodo razna pevska društva, celjski »Sokol« bo telovadil in Bkrbelo se je za razna zabavišča, n. pr. vrti-liak, gugalnica, streljarna, zrakoplov (30 m visok in 64 m v obsegu), zve-rinjak itd. Mlaj za plesanje. Razne igre. Ples. Dame prodajajo v posebnih paviljonih cvetlice, slaščice, kor-jandoli rasglednice, smodke itd. Pošto bodo vodili g. dijaki. V raznih gostilniških utah dobiš pristno vino in izborno mrzlo pivo. Tudi razna jedila se bodo dobivala. V kavarni si bodeš lahko privoščil kavo, čaj, limonado, malinovca in druge take tekočine. Zvečer se zažge na bližnjem griču umetalni ogenj, slavnostni prostor bo vso noč razsvetljen z acetilenako lučjo. Ker bo sedaj ne premrzle noči, se lahko na prostem ostane. Komur pa bi to ne ugajalo, pa gre lahko v trške gostilne. Zabava bode neprisiljena tembolj, ker je slavnostni prostor velik in obsežen. Po veselici, drugi dan se lahko naredijo izleti na Menino h gornjegrajski koči (3 ure), v Logarsko dolino skozi Ljubno, Luče in Solčavo (6—7 ur hoda po ravnem), na Ojstrico, v mozirsko kočo na Golteh (3 ure), na Veliki Rogatec (3 ure) itd. Kdor je že bil kdaj v gornji Savinski dolini, tistemu ne prigovarjamo, bo itak sam rad prihitel v nas krog, če mu le kolčkaj čas in razmere dopuščajo; onim pa, ki še niso bili, pa kličemo: Hajd na veselico in potem na Savin-ske planine! Žal ne bode nikomur! — Slovenskemu dijastvul Odbor za prireditev velike ljudske slavnosti v proBlavo 251etniee »čitalnice«, 201etniee »Požarne brambe« in lo.etnioe »Pevskega društva« v Gornjem gradu dne 6 avgusta t. 1. se tem potom obrača na cenjeno dijaštvo, naj bi isto blagovolilo povelčati našo slavnost s svojim prihodom. Slavna akademična društva prosimo, naj nam izvolijo naznaniti, Če pridejo in v kolikem številu, da lahko imena društev objavimo. — Poboji v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem. Poročali smo v torek, da so se v Ljubnem na Gornjem Štajerskem stepli slovenski in nemški delavci. Poboja so bili krivi Nemoi, ki bo Slo vence napadli s psovkami: ,w i n d isohe H u n de1, »vvindisohe Schvveine« itd. če so Nemci mislili, da bodo Slovenoi na taka krvava žaljenja tiho, so se kruto motili. Poboj bo takoj povzročili Nemoi s svojim brezmejnim taljenjem, kri pa, ki je tu tekla, imajo na vesti nemški listi kot »Graser Tagblatt«, »TagesposU, Marburgerca in Vahtarica, ki dan na dan ščuvajo že itak surove nemške delavce proti Slovencem. Nemška kultura se res pri vsaki priložnosti pokaže in če so Nemoi na tako kulturo ponosni, jih moramo prav od sroa pomilovati! — Napad. 57ietnega kočijaža Jerneja Poljšaka iz Hrenovie pri Postojni je v Reki v nekem hlevu, kjer je spal, neznan lopov napadel in ga na glavi smrtnonevarno poškodoval. — Prijeta tatica. Pred ka-kim mesecem je služila pri neki trgovki v Postojni služkinja Ana Erženova iz Kokre in ji pred odhodom pokradla več blaga, potem pa šla v Ljubljano, popustivši pri oškodovanki poselake bukvice. Ker je Erženova trgovki iz Ljubljane pisala, da naj ji pošlje bukvice, je ta obvestila mestno policijo, da jo eumi navedene tatvine. Osumljenka je bila aretovaua zaradi postopanja in je tatvino odločno tajila. Padla je pa v »soa«. Kmalu namreč, ko je prišla is Postojne, je imel v hiši, kjer je stanovala, op.aviti neki detektiv, in je videl Erženovo, ki je bila v taki obleki, kakršno je bilo ukradeno blago. Ker ni imela denarja, je dala svoji prijateljici Mariji Medle-tovi za bluzo blaga, ta je pa morala pri šivilji plačati sa delo obleke, a končno je tudi ti nekaj poneverila. Ko je detektiv Erženovi vse to pred oiil, je naposled tatvino primala Oddali so jo sodišča. — Neprevidna kolesarja. Včeraj je neki kolesar na Tržaiki cesti sadel Marijo Velkavrhovo, delavko v tobačni tovarni, ter jo na levi roki lahko poškodoval. Biciklist je snan. — Tudi v potnikovo soprogo gospo Albino Dolmčarjevo se je neki kolesar s tako silo zaletel, da jo je na levih lahtih in desnem komolcu lahko telesno poškodoval. — %a stojo 56letnico je prišel pod Ključ. K tozadevni včerajšnji notici imamo popraviti, da se aretovani krojač piše Kančnik, ne pa Kaučnik, kakor se je prvotno po motoma poročalo. — Našel je Vinoencij Pokoren samokres, ki se dobi na magistratu — Koncert „Društvene godbe11 v Gdsski pivarni dne 26. t. m. se ni vršil, ker je gostilničar naznanil kapelniku, da odpoveduje kon eert. Govorica, da ga je godba odpo vedala ali mogoče kaj zakrivila, je torej neopravičena. — Hrvatske novice; — Hrvatski pisatelj slavi svojo 601etnioo v Kamniku. Včeraj je slavil v našem Kamniku svojo 60-letnico ugledni hrvatski pisatelj dr. Franjo pl. Marković. Zasluge, ki si jih je pridobil Marković za hrvatsko književnost, so izredne, saj je pa tudi malo hrvatskih pisateljev, ki bi delovali z uspehom na tolikih poljih literature, kakor on. Marković je pesnik, učenjak, kritik in estetik. Med njegovimi deli je najznamenitejša epska pesem »Koban in Via-sta«. Slovence bo zanimalo, da je Marković zložil besedilo davorije »U boj«, ki jo je uglasbil Zaje. — »Društvo hrv. umjetnika« je poslalo slavljencu v Kamnik brzojavno čestitko in slavnostno spomenico, ki jo je okrasil z umetniškimi akvareli Bela Č;kcs. Dr. Marković je tudi navdušen planinec in je že več let marljiv odbornik »Hrvatskega pla ninarskega društva«. Markoviću so se kot planinarju zlasti priljubile naše slovenske gore, kamor redno zahaja vsako leto, da si ojači telo in okrepča duha. Dičnemu pisatelju in ugled nemu hrvatskemu rodoljubu, ki ljubi s enako ljubeznijo tudi nas Slovence, isrekamo tuđi mi k 60ietnioi svoje najiskrenejše čestitke. • Najnovejše novice. — — Najvišjo železnico; na svetu Jungfrau-železnico so v torek izročili prometu. S prvim vlakom se je peljalo obilno turistov iz vseh krajev. — Ogenj je nastal v že lezniškem vozu, v katerem je bila rakev 8 pokojnim avstro-ogrskim civilnim agentom M u 11 e r j e m, ki je pred kratkim umrl v Solunu in ga zdaj peljali na Dunaj. Vendar je truplo ostalo nepoškodovano, kovinska rakev je bila pa vsa raztopljena. — Strela je ubila med božjo službo protestantskega župnika Z o n-g o j a v Budimpešti. Bil je takoj mrtev. — Rumena mrzlica. Izmed 154 obolelih oseb na tej bolezni v Novem Orleansu jih je 3 4 umrlo. — Nesreča na bojni ladji. Na bojni ladji „A r p a du sta bila VBled smodnikovih plinov dva moža precej težko ranjena. — Dva parnika trčila. Parnik ogrske parobrodne družbe, „S z a p a r yu, je na potu iz Alžirja zadel na francosko ladjo „Chiaffino". Francoska ladja se je potopila. — Štrajk v Belgradu. Štraj-kujocim so se pridružili tudi stavci treh tiskarn. Srbiji sovražni listi vidijo v tem štrajku nevarnost za Petrov prestol in dolže bivšega ministra Paši6a, da je v zvezi s štrajkujočimi. — Lakota na španskem. V provinciji C a d i x so delavci napadli v treh krajih pekarne in pekovske vozove. Beda je velikanska. — Prvi Ženski magister farmacij e je bil včeraj diplomiran na dunajskem vseučilišču. To je gdčna Fr. S c h e i n t. — Zaradi ponarejanja menic so zaprli v B o z n u soprogo vinskega trgovca Pardaschena. Mož je ubežal. — Častnik napadel žur-nalista. V Jaroslavuje napadel častnik M a g e r socijalnodemokratič-nega časnikarja S e e 1 i e b a, ker ga je ta v nekem listu precej napadel Seelieb ima nevarne poškodbe. Mager ga je tolkel z železnim bičem. * Prepir za preblaženo devico Marijo. Avstrijski in ogrski klerikalci so si hudo v laseh Vzrok tega je Mati božja, kar je tako-le prišlo: Pri zadnjem romanju patra Abela v Marija Celje so po-slsli pobožni romarji na papeža telegram, kjer so ga prosili, naj moli aa nje pred milostnim a ltar jem patrone Avstro-Ogrske, da so preblaženo Devico imenovali patron o Avstro-Ogrske, razdrašilo je ogrske pobožnjake do divje nacijo nalne ljubosumnosti. Mstere božje absolutno nočejo deliti s Avstrije! in njihovo budimpeštanako glasilo »Al kotmanv« protestira strastno: »No bene skupne Marije ni.« »Preblašena deviea«, pravi nad vse razburjeni uvodni članek, »se ne sme imeno vati direktno avstro-ogrska.« Vrhu nec jeze ogrskih klerikaloev pa tiči v stavku: »Poleg sv. Štefana je pa trona Ogrska preblaŽeea Devica in ne moremo dovoliti, da bi ljudje, ki so zagrizeni v avstrijsko skupnost oziroma v utrli sanje Ogrske s Av strijo, zmešali že tudi ta naslov device Marije v političen amalzam « Materi božji torej ne kaže drugega, kot da reši sama ogrsko vprašanje, ker razun umirajočega ga ne zna in ne more. * Hoja po vodi. Dunajski li sti poročajo, da je predzadnjo nedeljo neki Kirkmaver z Dunaja iznašel neko tvanno, ki se ne potopi in ki ne Bpušča vode. Kirkm%yer si je napravil iz te tvarine obuvalo in vzel še neke posebne pasove ter eeli dve uri korakal po Donavi, da ga je gledalo celo mesto. Nekaj časa je bilo videti, kot bi se mož potapljal, a ko so ljudje natančnejše pogledali, so videli, da pleše valček, kot bi bil v kakem dunajskem salonu. Ko je končal to svoje čudovito šetanje, ga je oduševljeno pozdravilo dunajsko^ občinstvo. Nekateri so mu ponujali denar, da patentira svojo iznajdbo, večina pa mu je priporočala, naj proti atlantskega oceana odide peš v Ameriko. * Največja bolgarska mesta so: Sofija s 70000 prebivaloi, Piovdiv ali Filipopel s 45000, Varna z 34000, Ruščuk z 29000, Slivno s 25000 in Šumla s 25 000 prebivalci. * Koliko plače dobiva ruski delavec? Kakor poroča ruski list »Novoje Vremja«, niso delavske plače v Petrogradu tako strahovito majhne, kakor bi to radi dokazali razni slovanski sovražniki. So tovarne, kjer zasluži delavec na dan po 3 do 4 50 rubljev (8—12 K), ako je le nekoliko izvežban v svojem poslu. Kdor prav nič ne zna, zasluži po 1 rubelj (2 K 70 v) na dan Ako je pa delavec le količkaj izvežban more zaslužiti na dan po 2 do 4 rublje. Is tega se vidi, da so v Rusiji delavci bolje plačani nego v mnogih drugih civiliziranih državah; vkljub temu jo imenujejo vse vprek barbarsko! * Vzbuditelj k življenju. „Važno za usmrčene!u Tako se glasi o_las, ki »a je že dalje časa brati v ameriških časnikih. Neki mož se namreč ponuja, da proti položitvi 1500 dolarjev to je 7400 kron obudi k življenju vsakega, kogar z elektriko usmrte. Mož trdi, da usmrčenje z elektriko povzroči le navidezno smrt, ker ni noben or^ran poškodovan ali pokvarjen in daje svojim ^naročnikom" popolno garancijo. Ker je smrt največja dovoljena kazen, ta pa se je izvršila na hudodelcu, je slednji po svojem obujenju popolnoma prost. Koliko se jih je že poslužilo te metode vzbujanja k življenju, ni znano, gotovo pa je, da ta moderni Čudotvori-telj ne bo dobil dosti „naročnikova, ker so gospodje hudodelci navadno v slabih gmotnih razmerah. Sodišče še ni imelo prilike, pečati se praktično s to stvarjo. Najbrž se pa dado usmrčeni kai na tihem vzbujati k življenju in žive potem ineognito naprej! Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Vina je zmanjkalo, pa ne pri kaki liberalni sVavnoati, marveč povodom misij o na na Igu. Ko so bili v začetku decembra 1. 1. »pobožni« misijonarji do dobra ostrigli in odrli ižanske ovce, koštrune in backe, bo se bili spravili Čez vino fajmoštra Mauringa. Gospod fajmošter se je gotovo kislo držal, ko je videl, kako izginja rujna kap liica v nikdar polne misijonarske želodce. Naenkrat je bil fajmoštrov sodček prazen, misijonarji so bili pa še vedno žejni. Da bi bili misijonarji enkrat siti, je poslal fajmošter Mau ring h gostilničarju Janezu Svig lju še po stošestnajst litrov vina. Ker ni bilo daoarja ravno doma, žeja v farovžu pa je bila grozna, so Švigljevi ljudje samovoljno odstranili od soda pečat ter natočili po izpovedbi daearja S&verja sto šestintrideset litrov vina. Toženi Jauez Šfigelj, njegov sin in žena so bili oproščeni. — Kje so torej »pohotni pijanci?!« Danes se je nadaljevala razprava proti baronu Codelliju in njegovima uslužbencema R e i n i n g u in ZupancUt ker so 3. t. m. baje poškodovali vrtnarja Franeeta Žtr java. Pričo so samo to povedale, da je baron Codelii res zagrabil Žerjava za vrat in ga prevrnil po tleh, da je baron tudi aam padel, da sta takoj oba vstala in da je Žerjav skočil na vos ter se odpeljal. Ko so bili zdrav niki Žerjava pregledali, niso mogli najti nikake poškodbe. Z osirom nato so bili vsi trije obtoženoi oproščeni. Takoj nato se je obravnavalo o tožbi barona Godellija soper Frančiško Žerjav, ker je v svoji ovadbi radi razžaljenja časti proti baroniei G o d e 11 i j e v i trdila, da je baron njenega moša Franoeta Žerjava težko poškodoval. Žerjavova jO bila oproščena. Telefonska in brzojavna poročila, Trst 27. julija. Istrsko politično društvo je sklenilo protestirati proti temu, da bi prišla italijanska fakulteta v Rovereto, in zahteva, da se mora ustanoviti v Trstu. Petrograd 27. julija. Novi policijski ravnatelj razvija veliko delavnost napram revolucij Dnarni stranki. V neči od 22. na 23. t m je izvršil 221 hišnih preiskav. Aretovanih je bilo vse polno sumljivih ljudi. Pri teh pre iskavah je zasačila policija kakih 2000 revolverjev, več bemb, mnogo materijala za izdelovanje bomb, polno revolucionarnih ofclicev in tudi obsežno korespondenco petro-gradskih revolucionarjev z revolucionarji v Parizu, v Novem Yorku v Londonu, v Genevi, v Stokholmu, v Bruslju in v Londonu. Iz te korespondence izhaja, da so ruski revolucij onarj i dobivali mnogo denarja iz inozemstva. Berolin 27. julija. Vzlic temu, da je ministrski svet odobril Bu-lvginov načrt o narodnem parlamentu, se jsti ne uveljavi. Carje razglasitev tega načrta ukazal odložiti za nedoločen čas. London 27. julija. „Standard" javlja iz Moskve, da je permanentni odsek kongresa zemstev in mest sklenil prirediti vzlic policijski prepovedi več shodovvgu-bernijah obVolgi, da provzroči med preprostim narodom gibanje za ustavo. Varšava 27. julija. V tukajšnjih vodilnih poljskih krogih se sedi, da se že v kratkem uvede avtonomija ruske Poljske. Berolin 27. julija. „ Vorwart3u" se javlja iz Odese: Ko je bil „Knjaz Potemkinu v Odesi, sta bila sprejeta na ladjo tudi dva socijalna demokrata, ki se v Odesi nista več čutila varna. Kakor moštvo rečene ladje sta tudi ta dva socijalna demokrata zdaj na Rumunskem. Mornarji ostanejo tam, ta dva socijalna demokrata pa hoče rumunska vlada izročiti ruski policiji. Rusko-japonska vojna, London 27. julija „Daily Telegraph" poroča iz Tokia: Iz Osake došla brzojavka naznanja, da naskakuje več tisoč Japoncev ruske pozicije ob reki Tumen. Detajli še niso znani. Zahvala. Odbor 3 100-80 101 1E • 101 n 100-6C 1 100-70 11»-3B 119-65 »6 M 96'65 11605 116 25 99-60 101-- 10060 101*60 100-- 100- 100-90 101-90 100-15 100 70 100 26 lOOfiO 100 80 101-75 106 10 107 10 100-50 101-60 100-25 100 60 1 100 05 101- 100 — 101- 100-76 101-75 99 90 99*60 100-- 31825 320 '_'5 J01 05 102 — 190 50 192-50 193 — 295 — 166 76 1*7-75 802 — 810--. 802 — 311 - 266 — 174 — 102 — 108 30 142 - 143-- 26 - 17 20 476-— 483 - 78- 83- 88 25 94 H «6-- 70-- 64 75 66 76 34- 8«-- 61 50 66-50 73 — 77 - 636 — 642 — 86 - 8()20 •73 25 674 25 1682 - 1642 — •61 — 662 — 780-60 781-50 146— 147 665 - •58 50 625 26 526 25 «660 — ««72 — 647 50 648-60 277 — 181- 556 — 669 - 154 50 167 11-36 ll*3t> 19-10 1913 23*48 1355 14*03 117-27 117-4/ •6-50 •b-70 162 76 163-15 4-84 I- Žitne cene v Budimpešti. Dna 27. Julija 1906, TtJruun. Plenica aa oktober . . » 100 kg. K 1610 Pšeniaa „ april 1906 . . Si B oktober . . , terasa „ maj 1908 . . Ovea n oktober . . . „ 100 E rekli v. 10—15 vin. višje. Heteorologično poročilo. /■Uin* uAd morjem »O« S. Srednji vr%tni tl*k TS4-0 M 100 „ „ 1660 100 » m 12*2 100 m . 1160 11-68 Čas opazo' vanja Stanje barometra 26. 27. 9. av. 7. rj. S. pop 737 9 738 7 7370 e Vetrovi Nebo 204 si.svzh. 16 3 280 brezvetr. 8l. j VZhod jasno jasno jasno Srednja vcerajftnja temperaturi: 206'. n;rmale: 19 9\ — Padavina 00 mm. Neutešjjiviui srcem javljaiuo sorodnikom prijateljem in znancem pretušno vest, da je umrl iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, osiroma brat, stric iu očem, gospod Lovrenc Cešnovar trgovec, gostilničar in posestnik danes, v sredo, dne 26. julija t. 1., popoldne ob 4. uri po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu svoje starosti. Pogreb pejde v petek, dne 28. julija ob 5. uri popoldne iz hiie ialosti v Kolodvorskih ulicah 8t »3 na poke paliiče k av. Krištofu 8v. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah 2370 Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijaaea spomin. V Ljubljani, 26. julija 1906. Angela ČeSnovar, aoproga. — Ivan ČeAnovar, brat — Herman 6ei-novar, Frano Čeinovar, nekaka. — Agata Makar roj. 6e>anovar, nečakinja. — Mlol •preltier roj. Kražner, pastorka, Bogn Veemogožnemu je dopadlo našo iskreno ljubljeno, predobro mater, odnosno staro mater in taščo, gospo Fnni Lindtner-PečniR roj. Palle poklicati danes popoldne ob 5. uri v hA. letu njene starosti, po dolgi, težki bolezni, previđeno ■ svetimi zakramenti za amirajoče, na oni boljši svet. Pogreb bo v petek, dne 28. julija ob 6. uri popaldne iz hiše žalosti na Sv. Petra cesti št. 31 na pokopališče k Sv. Krištofu. 2371 V Ljubljani, 26. julija 1906. 9 Anton Lindtner, soprog. Anton §g Pečnlk, c. kr. orožniški nadporočnik, sin. -- Fani Deislnger roj. Pečnik, Marija Pečnik, Ana Lindtner, hčere. — Viljelmina Pečnik roj. Infiihr, sneha. — Milan, Mirko, Viljelmina, vnuki. Učencai gprejme v trgovino z niešauim blagom Ferd. Hlebš v Kranju. Učiteljico Četrtega razreda želi zamenjati službo z ravnoistim razredom, če možno v bližini Ljubljane. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 2331—3 V stalno službo se sprejme z dobrimi izpričevali. Več pove reklamno podjetje W» K. MUĆIČ, Ljubljana, Šelenburgove ulice štev. 6. 2384—1 Liat»novfjeno leta 1842. "čRK05LIK/?rUd, SUKAKJA #J narisov in qrbov ftwj> \BRATA EBERLl L1IIRI1RN71 Miklošičeva cesta 5t. 6. * inn' Igriške ulice št. 6. = Telefon St. 154. — -AJ Stanouon V novozgrajeni hiši v Spod. Šiški št. 228, Nove ulice, se oddajo za 1. november: dvoje stanovanj s po aa sobama in troje stanovanj s po eno sobo, kuhinjo, shrambo in pri tiklinami, kakor tudi s porabo perilnice. Več se izve pri zemljemercu g. Lušinu na Kongresnem trgu št. 14 v Ljubljani. 2S66-1 Fran Kužnik posestnik in mesar Vidmu ob Savi naznanja slavnemu občinstvu, da ima vedno v zalogi izvrstno, prešano, žlebnato strešno opeko i Ffalzzlejrel) in stane 1000 kom. 38 gld. = 76 K. Kdor jo tedaj potrebuje, naj se oglasi pri njem s prepričanjem, da bo s postrežbo zadovoljen. 2367—1 5 kron in več zaslužka na dan! rj^f Družba pletilnih strojev za domače delavce. Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — ~- " x Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. THOS. H. WHITTICK *Sc Co. Trsi, Via Campanile 156. 2309-1 V kafe-restavraniu „pri ZAJCU s na vogalu Rimske in Bleivietsove ceste s se vsak dan toeno postreza z okusnimi jedili in priznano najboljšimi vini, poleg tega pa se dobivajo vsekdar kot posebna specialiteta dolenjski raki in fini cviček iz Gadove peči Toči se vedno najbolj priljubljeno sveže pivo. J*a razpolago je prijazen senčnat vrh Priporočam se za vsestransko blagonaklonjenost s spoštovanjem Avguštin Zajec 2066 5 restavrater. •sa asa Ges. ki. avstrijske državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izr^cd iz TroTmogra, reda. Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. ODHOD 12 LJUBLJANE ju*, kol PROGA NA TRBIŽ Ob 12. ari 24 m pouofci osob; i »lak ? Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomoat, Mo.iakoTO, Ljubno, čer Selsthal v Aus^eo Bolnograd, cez Kleir-Reifling v Steyr, c Line, na Dunaj *na Amstetten. — Ob B. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septerabr i ob nedeljah in praznikik. — O' 7. uri 6 n. tjotr?) osobni vlak v Trbiž, Pcatabel, Beljak. Celovec ? -inzensfesto, Ljubno, Du laj, Cea Selitba v Solnograd, Inoraost, 6ez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen. Marijt m are, Hej. Krancovc vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. eer Amstetten na Dunaj. — Ob 11. .iti 44 m dopoldne oaobni »lal v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, Solnograd, faomost, [Brezine, ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedelj nh in praznikih. — Ob 3. uri 68 ic popoiđse osobni vi tk § Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran-*t£fcfest£ Monakovo, Ljubno, čez BJein Be.fling v Steyr Line, Sudej3vice, Pisen, Marijine vare, Beb. Francove vare, Karlove vare, Prago Ljubljana-Linc-Praga direktni vos I. in II. razr.j, tipsko, na Dunaj Čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobna vlak v Trbiž, Beljak, Fran-*ensieste, Inomoat, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz 1. in II razreda). PROGA V NOVO MESTO IN KOĆK V JE. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m zjutraj osebni vlak v Koto mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m *»ecer t Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA iZ TRBIŽA W> 3. nh i3 m zjutraj oeobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana tokt. voz 1, II. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beijak Ob 7. uri 12 m /ijntraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoidne osobni viak * b&afcja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga Line-Ljub-y&na direktni voz I. in U. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, 6teyr. Paril foiOTo, Curih, Bregena, inomost, Zeli ob jezera, Lond-Gastem, Ljubno, Celovec, omohor. Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, klopca, McnakovCga, Inc mosta, Franzenefesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer oaobni vlak J Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Badejevic Linta, Ljnbna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. ^ri 5 m zvečtr iz Leaec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer jkobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta n Ko6e*ja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. ?**er istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. v KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur * m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči J^o ob nedeljah in praznikih — PRIHOD v LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Jw«am vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 mavečer J* 9. ari 66 m ponoči sam ob .edeljah t praznikih. — Srednjeevropski čas ;e zr. 2 min pret: ^ 2079 AVGUST REPIC i Ljubljana, Kolezijske ulfcs 16 (■v Trnova xaa. izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne j ^Prodaja stare vinske sode. \ po najnlajlla eental*. KAREL JANUS juvelir in zlatar v Ljubljani, v Židovskih ulicah št. 3 @) priporoča svojo veliko zalogo I briljantov in diamantov, | h zlatnine, srebrnine, zlatih I in srebrnih ur ter verižic 9 itd. itd. & — v lattkoTrMtna I popravila in nova dela I? Izvršuje točno in ceno (f vr lastni «I«-1»1^I<-1 I v Rožnih ulicah št. 21. l Ntanov Ijruo Telefon leta 1MSO. Hte%. ▼3 Modna trgovina J. S. BENEDIKT Ljubljana, Prešernove ulice v novi zgradbi Mestne hranilnice** priporoča lepe moške in ženske klobuke fino perilo, kravate, kakor tudi vse v modno trgovino spadajoče predmete. Pri iiana%l p« ri za opreme poseben rnbal. -.^aJ) (*jk_ Za reelno postrežbo in strogo solidno blago jamči že ' mnogo let obstoječa firma. - Gromovit „Živio!" kliče k jutrišnjemu godu gospodu Vikcu Sedeju i = omizje „3«dncta" = Crnetove gostilne v 7rnovem. Učenec iz poštene hiše, s primerno izobrazbo, se takoj sprejme v špecerijsko trgovino v nekem mestu na Gorenjskem. Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda". 2356 —2 Uradnik popolnoma izvežban v zemljiški knjigi, zanesljiv, z dobrimi izpričevali, išče službe v kaki notarski, oziroma odvetniški piaarni. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda**. 2325—3 tvrdke „Puch", zelo dobro ohranjeno, ceno proda lastnik 2324-3 Lovro Sebenik v Spod. Šiški. farni ženo! Za vsako rodovino važno ^ilustrovano knjigo o prerano-cem blagoslovu z otroki raz-^oSHja s prepisi več tisoče v zahvalnih pisem tajno »a^ 90 h v avstr znaenkah/ gospa A. KAiPA Berolin S. W. 220 LibdeDstrBte« U Mladega pridnega 2 donosilca (Zutrager) išče za 1. avgnst kavarna „AUSTRIA". Trgovski pomoćnik 23 let star, vojaščine prost, izurjen v Špecerijski in železninski stroki, Želi do 25. avgnsta premeniti službo. Naslov pove npravništvo „ Slovenskega Naroda". 2348—2 Stanovanje z dvema sobama in pritiklinami išče za novembrov termin mirna stranka. Ponudbe pod „november", poste restante, Ljubljana. 2341 2 Tri prav lepe, po 3 mesece stare, rjave 2315-3 jazbečarje (dakelne) ima po nizki ceni naprodaj grajski lovec Aston Slejlio v Haasbergu pri Planini, Notranjsko. 4 pari če?ljev za samo glr> **> *t> ^ specerij&kl trgovini { v na Sv. Petra cesti štev. 14, 1724-10 Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska cesta št. 13. Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd. Gostilniška in kavarnarska namizna posoda po najnižjih cenah. |£ HLOD Nova tovarna za lesne Izdelke v Ljubljani knpnje skozi celo leto proti gotovini sledeče blode na kubični čevelj franko državni kolodvor Ljubljana: vrsta Smrekove, jelkove in borove od 24 cm. debelosti naprej in -■- dolgosti 4, 5, 6, 7 in 8 metrov........K —"54 —*52 Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 220 iu m 4*40 „ —48 —44 Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej B 1*— —*80 Ponudbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na 767—30 TOVARNO ZA LESNE IZDELKE Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna Šelenburgove ulice 6. Zaloga koles 488 34 in motorjev iz znane tovarne J. Puch v Gradcu. K 'dveletnim JuniMt* oni. [FRANC ČUDEN urar in trgovec v LJubljani Prešernove ulice, nasproti franč. samostana Filialka: Mestni trg, nasproti rotovža. Drugih vrst kolesa od K120 — dalje. -Z enoletnim jamstvom. ===== Velika zalega šivalnih strojev. Cenovni ki zastonj In poštnine prosto. 533 2 učenca z enim ali dvema razredoma realke ali gimnazije, sprejmem za svojo trgovino j z mešanim blagom. 2320 — 3 j Albeit Šešek v Ajdovščini. „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" f»ocfiru*iiica v CELOVCU. Kupuj« In prodaja vae vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, kotu analnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. liiliTr M—i———M Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000"—. Zamenjava li ikskonptu|t izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Vinkuluje in devinkuluje EMl _x-tu m i-m ŠfT ^na. _rJI _i _-__ ' 1 5eli dubiti mesto v kaki hiši kot Ivan Magdic ^ hišnica v I _ i i** ►Ijfiiii, n*v Slareiu trg-u »tov, 2 Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in ■w najboljšega tuzemskega in inozomskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole. U =in bij,! \m\wm ne i lisi 11 mm \ i i priporoča vse - §=[!! 1=1 i i 1=11! mi! m\\ !=HJpi!mH^lIPJll " Ernesl Sert Ljubljana I Dvorski trg št. 3 ii! modno blago zaradi pozne sezone 1904 13 Mfiiiipgg po jako znižanih cenah. =ll!l={m=lll!=illl=l|il=!lll iiiliaii ii da bi imela prosto stanovanje. Ponudbe se prosi pod ,,Št. 100" na upravništvo „Slov. Naroda". 2342 2 lO.OOO hektolitra? viaskih sodo? vsake veličine, pocenši od 5 pa do 70 hektolitrov, prodaja po jako zmernih cenab tvrdka 2225 —7 Alex Breyer i sinovi v Krizevcth na Hrvadkem. Pariška svetovna razstava 1900. Založnik a kr. jjjfc drž. uradnikov. Ljubljana J fcCFOEH pijana Stari trg št. 9 ■ * ^ P" ■■■ "P Stari tre št priporoča svojo tovarniško zalogo 9 ji po izredno nizkih stalnih cenah. Kravate in perilo. 3437- 40 *D0CTEUR HBBBB ZE^otreloščfLri.e za feroja-če in ši^rllie. V % i __ _ J ___irt i Svelownosla«na ustna: voda. ' Dob^vs s« povsod. 1445-24 Trajno mladost m večno lepoto garantira prof. Roubierja prašek „Ab3Xh Senzacijonalna znanstvena iznajdba francoek prof. Roubierja, ki so jo odobrili zdravniki in jo občuduje ves svet, se bo Bedaj uvedla tudi v Av-btro-Ograki. Prašek „Abax" ni šminka, ni cre-me ne lepotilo nego cisti rastlinski proizvod čud .vitega učinka, ki se nndeva vodi pri umivanju in kopanju; njega uporaba je torej jako preprosta Prašsk MAbax" ne daje samo lepote nego zagotav lja onim, A ga rabijo, večno lepoto in daje najbolj propadlemu obrazu in telesu čudovito svežoat, bujen stas in prekrasne teles ne oblike._________________ Celo starejše dame, polne gub, dosežejo s jtraiikom „Ahat" ta čudež. Postarana polt se izpremeni neopaženo, odloči in nad'-me-ti z drugo. V k-aimi <1 no/t k< žu, mlado in enotno, brea najmanjših vrask ali peg In to idealno trt_t. to neprestano mladost dosežemo v tako kratkem času, ca le istežka spoznamo v mladi in prikupni dami ono, ki je bila prej stara in vela Pri vsaki Btaroatt, Vam je obraz poln vrask in peg, če so Vam rdečica in druge nepopolnost:, ki k k« žo, razdrapale polt, poslužite se te dragocene iznajdbe. Rabite pru«ek „AIj»i\ • in postali bodete mladi, lepi in svež«. Ta čudoviti uspeh jo popolnoma i in seči ga je moč v kratkem času. Da dokažemo, da je ta iznajdba popolnoma znanstvena In čudovitega učinka, se zak. zavarovano. zavezujemo, da znesek povrnemo, če bi izostal uspeh Dobivs se v velikih zavitkih po K 5-—, 3 zavitki K 12—, 6 zavitkov K 20 PoSilja proti povzetju ali denar naprej 2 M. Feith, Dunaj, VI., Mariahilferstrasse 45. Stanovanje nse Kongresnem trgu št. 13, v I. nadstropju, obstoječe. iz 4 sob s pritiklinami, se odda za avgustov ali novembrov termin. Več se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št 31. Prva in edina narodna trgovina v kateri gospodje razna konfekcije čisto vse dobe, je .Prva modna trgovina sa gospode1 Engelbert Skušek Pred Škofijo 19. X-0„Toll3.:n.£U pred Škofijo 19. kieparsKB vajence sprejme takoj I*. IVI. EGKER stavbno kleparstvo in vodovodno iii- i laterstvo v Ljuoljani, 2075 -8 Št. 25.593. 2350-2 z dobro vpeljano prodajalno in gostilno j z vsemi potrebnimi koncesijami kakor ' za žganjetoč, prodajo tobaka itd., v prav lepem kraju na Spod Štajerskem, nedaleč od farne cerkve in železniške postaje, se zaradi , družinskih razmer pod prav ugodnimi pogoji proda. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2264-4 Pravkar IzmIos Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 23—84 Ko je bil začel Trdina v 1. letniku „Ljubljanskoga Zvona11 I. 1881. priob-čevati svoje bajke in povesti, jeostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakrftni jih je pisatelj podajal. Snov, siog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga Bir-Bemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove sslse priporočamo z mirno vestjo kot najlepSi književni dar, in sicer: „Bahovi huzarji in Iliri" brofi. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h. s poštnino 4 K 70 b. Verske bajke in Bajke In povesti o Gorjancih. I. brofi. 2 K, 8 poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K.40 h. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja Prešernove ulice 3. I—4 W PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. NAJFINEJŠE TnJf0W g* MRVE ZA UMETNIKE DRP. SCMOEKrtUJn * KO. V DOSSELDORFU FINE OLJN/ITE BARVE Z/l ^"f^Jl^l JE DRfl. SCHOENFELDfl & KO. V DOSSELDORFU (PUŠKA 20 V»M.) - MEClLfl, flPrWT£, BflRVE IH PREDLOGE Zfl ŽO/ILNO 5LIKANJE SLIKARSKI FflriK VEUKO ,ZB,RO ."ffJg^SS LESENIH IZDELKOV fOTKEsitlMC Zfl VŽI -• in dvoje stanovanj s 4 sobami i kliuumi in delom vrta. Povpraša naj se pri Bactftratneoa ekonomatu ob navadnih uradnih arak. Mestni magistrat Ijubiianslr. dne _?2. julija 1906, 2 o N M ca Avtomatske pasti na veliko za podgane gld. 2-—, za mi&i gld. i 20. ujamejo brez nadzorovanja do 40 v eni noči, ne puste duha in se same nastavijo. Past za Ščurke „ErH!••**" ujame na tisoče ščurkov v eni i velja gld. I*20. Povsod najboljši uspeh: Po&ilja proti povzetju «1. ^cIimU«*«*-llitiiift.l II, hur/.liuiiiT_UM*(- • Nebroj priznalnih pisem 2636-1" Ženitna ponudba. Mlad nadnčitelj v lepem krajuj^i se rad takoj oženil z izobraženo ni U denko v starosti od 16 do 26 let. Le resne ponudbe, ako le mogoč* s sliko, naj se pošljejo do 8. avgu*1* pod „Nadućitelj", poste restantt, Ljubljana, glavna posta. 2^ Iidajaielj in odgo?omi"urediiik:;Dr. Iran Taviar. Lartiima m _tk .Nirodna taakara«*.