Lefo VII, šlev. 134. Celfe, sobofa 5. decembra 192$. PoSfnina plačana v gotouinf. Narocninan Za Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: lrtno 240 Din. Posameznn stevilka I Din. Ezhafa v torek, fcelrtek In soboto. Redakcija in upravai Strossmayerjeva ulica 1, pritl Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Podpis locarnskih pogodb. V torek so bile v Londonu pod- pisane locarnske pogodbe. Radi žalo- vanja po umrli kraljici Aleksandri se ta za svetovni mir tako važni akt ni vršil na tako svečan način, kakor je bilo prvotno nameravano. Angleška vlada je za ta svečani tiogodek dala na razpolago veliko dvorano v Dow- ning Streetu. Približno 200 novinarjev iz vseh držav sveta je prišlo v Lon- don, da prisostvujejo podpisu locarn- skih pogodb. Nebroj kinematografskih operaterjev je delalo celo uro, da se bo mogel svečani akt pokazati v sliki vsemu svetu. Pred poslopjem se je, ko se je bližala ura podpisa, zbrala velika množica ljudi, da vidi prihod inozemskih delegatov. Chamberlain, Briand in Luther so stopili skupaj v dvorano. Sledili so jim dr. Stresemann in ostali delegati, Scialoja za Italijo, Vandervelde za Bel- gijo, dr. Beneš za ČeškoslovaSko in Skrzynski za Poljsko. Z ministrskim predsednikorn Baldwinom na čelu je vstopil nato ves angleški parlament. Ko so vsi delegati zavzeli svoja mesta, je nastala grobna tiSina. Cham- berlain otvori s pozdravnim govorom v francoskem jeziku sejo, prečita po- slanico angleSkega kralja, ki obrazlaga delegalom veliko zadovoljstvo angle- Skega kralja radi uspeha konference v Locarnu. Chamberlain pozdravlja nato vse delegate ter izjavlja, da je ta dan najlepši dan njegovega političnega živ- ljenja, ko se zaključi delo sprave zlasti z Nemčijo, ki sedaj zopet šteje vse narode za svoje prijatelje. Na kratko obžaluje Chamberlain, da Mus- solini ni osebno prišel v London. V svojem govoru zlasti podčrtava locarn- ski duh, ki prepreči ponovitev take svetovne nesreče, kakor je bila sve- lovna vojna. Chamberlain je govoril hitro, toda monotono. Njegov obraz je bil miren, vendar pa se je na njem opažala njegova močna notranja raz- burjenost. Na povabilo Chamberlaina pričrie govoriti nemški dižavni kancelar dr. Luther v nemškem jeziku in izvaja: »Popolnoma pravilno je povdarjal zu- nanji minister Chamberlain, da bo tre- ba tudi na tern potu spravljivosti pre- mostiti še mnogo težkoč. Vsi pred- sodki se morajo odstraniti, nezaupanje mora izginiti. Vsi narodi se morajo združiti za bodočnost. Zaradi tega je potrebno, da izgine vse, kar ima svoj izvor v posledicah vojne, ki sedaj niso več upravičene. Dejstvo, d* trpijo deli moje domovine še vsled posledic voj- ne, mora ravno tako izginiti kakor nezaupanje.« Za tern se vrstijo govori drugih delegatov. Nastopi Briand, za njirrt Scialoja, Vandervelde, dr. Beneš in Skrzynski. Vsi govorijo francosko, tiho in monotono, kakor bi vršili nalogo, ki ni ravno važna. Ko je poljski delegat Skrzynski končal, je prišel trenotek podpisa. Sir Cecil Hurst izroči zaključni protokol državnemu kancelarju dr. Luthru ter ga povabi, naj podpiše ta važni do- kument. Za Luthrom podpiše dr. Stre- semann, nato Briand in Scialoja. Za Anglijo podpiše najprej Baldwin. Akt podpisa vseh listin traja približno 10 minut. Po ceremoniji podpisa povzame besedo Briand ter izjavlja med drugim: Locarnske pogodbe so povzročile med narodi močno gibanje zaupanja, splo- Sen interes in veselje. Locarnske po- godbe so plod drugega duha, kakor je bil dosedaj običajen. Na mesto duha previdnosti in nezauoanja je stopil duh solidarnosti. Z našimi podpisi smo po- trdili, da bomo imeli mir. Sedaj se bomo mogli brez vsake bojazni z lju- bezniio posvetiti vzgoji svojih sinov, ne da bi se bali, da bodo naši postali žrtve vojne.« Obrnjen k Luthru in Stresemannu je Briand izjavil: »Meni nasproti sedijo moji nemški kolegi. Sem dober Fran- coz in tudi vi ste dobri Nemci, toda vsi skupaj smo tudi dobri Evropejci. Hočemo biti nacijonalni, toda nočetno ločitve narodov ter odklanjamo vse zapreke med nami. Narodi, ki so se medsebojno tako kruto borili, vedo najbolje, katera pota vodijo do miru. Zagotoviti morem v imenu velike ve- čine francoskega naroda, da je vojna za vedno onemogočena in da je mir za vedno zajamčen. Odločen sem, da hočem že jutri uporabiti vsa sredstva, ki mi jih dajejo na razpolago te po- godbe proti vojni in za mir. Vidim za- četek velikega dela obnove Evrope.« Z veliko napetostjo so navzoči poslušali ta miroliuben govor franco- skega državnika. Briandu je odgovoril dr. Stresemann, ki je predvsem pov- darjal, da je imela vojna za posledico, da se je ustvarila skupnost med na- rodi. Ako bomo poginili, bomo poginili skupno. Ako hočemo napredovati, ne moremo tega doseči brez sodelovanja enega ali drugega. Locarnske pogodbe so pričetek pravega miru, za katerega je tudi večina nemškega naroda. Davčna preobremenitov Slovonije. Na davkoplačevalcih Slovenije bre- meni najtežje in uprav katastrofalno vojna doklada na vse neposredne davke in še posebej na dohodninski davek. Na to ogromno breme s pri- veski bodi omejeno sledeče razmotri- vanje, ki ga prinaSamo po »Slov. Narodu«. Po svojem ustroju je imel dohod- ninski zakon od 25. oktobra 1896 na- men popolniti ostale neposredne davke na zmeren način po skrajno zmerni lestvici od 0.6 odstotkov do cca. 4V2 odstotka, katera zmernost naj bi po- speševala napovedno moralo davko- plačevalcev. Vsaka doklada na odmer- jeno dohodnino je bila po motivih in besedilu zakona izključena: na tern načelu tudi predvojna novela od 23. januarja 1914 ni ničesar spremenila. Šele svetovna vojna je na ta jasni in dobrodejni riamen novega davčnega sistema kvarno vplivala. Najprej je uvedla brezparlamen- tarna avstrijska vlada s cesarskim ukazom od 30. decembra 1915 dokla- de k dedinskim pristojbinam v višini 30 do 60 odstotkov. Kmalu na to je izšel cesarski ukaz od 16. aprila 1916, ki je nam prinesel izredni davek na vojni dobiček za leto 1914. do 1916. od 6 do 35 odstotkov, odnosno 3 do 45 odstotkov, odStevSi od čistega do- hodka največ K 10.000. Ta cesarski ukaz se je pozneje uveljavil tudi za vojni leti 1917—1918. Podčrtavamo, da je bil ta davek zakonito prost vsake doklade. Že leta 1916. pa je uvedla ne- parlamentarna vojna vlada s cesar- skim ukazom od 28. avgusta 1916 [ posebne vojne doklade k neposrednim davkom in sicer k zemljarini 80 od- stotkov, k obči pridobnini 100 odstot- kov, oziroma 60 odstotkov, k pridob- nini 20 do 80 odstotkov, k rentnini 100 odstotkov in k dohodnini s po- sebno lestvico 13 do 120 odstotkov. Podčrtavamo, da se je ta vojna doklada glasom čl. I. uvedla izrecno »z ozirom na izredne razmere, ki jih je povzročila vojna« in da se ta do- klada ni imela vporabljati za predpis nadaljnjih doklad avtonomnih korpo- racij. Ta doklada je imela torej ve- ljati kot izjemno državno vojno breme avstrijske države. Prišel je preobrat in prišel je ko- nec svetovne vojne. Javnost je priča- kovala, da bo izrazitim vojnim dobič- karjem zakonito naložena primerna oddaja premoženja. Beograd pa je od- ločil drugače! Po dolgem odlašanju se je razglasil zakon od 6. aprila 1920 0 davku na vojne dobičke. Kot vojna leta so se določila leta 1914. do vštevši leto 1919. Plačalo se je po kronski lestvici od 30 do 80 odstot- kov, oziroma 30 do 90 odstotkov od prebitkov. Temu zakonu je sledil na- daljni zakon na vojne dobičke od 17. februarja 1922, ki je proglasil tudi še leto 1920. kot vojno leto, odstotke plačljivega davka pa nekoliko znižal. Vsled tega zakona so smeli sma- trati prečanski davkoplačevalci vojno stanje z letom 1920. kot definitivno končano in sicer tembolj, ker je bilo že z »Uredbo 0 pravni likvidaciji sta- nja, povzročenega po vojni I. 1914. do 1920. od 21. junija 1920 vojno stanje z vsemi dotičnimi cesarskimi ukazi in naredbami avstrijske vlade izrečeno kot likvidirano. V tern času je bila tudi zakonito ustanovljena relacija 1 : 4 med krono in dinarjem in sicer v izdatno obubo- Žanje prečanskih krajev, brez koristi za državo, katere finančna uprava je takrat zamudila najugodnejšo priliko za veliko notranje uržavno posojilo po nizki obrestni meri v svrho potrebnih investicij in brez haska za dinar, ki se nikakor ni dvignil, kakor se je v Beogradu pričakovalo. Istotako je bila sprejeta v tej dobi Vidovdanska ustava, ki je izrekla jasno in očito, da imajo vsi državljani brez razlike bivaližča tudi v davčnem oziru enake pravice in dolžnosti. Vsem tern dogodkom nasproti na- stane torej vprašanje, kako je prišlo do tega v resnici nepojmljivega dej- stva, da je naša finančna uprava Še nadalje — in to le v prečanskih kra- jih! — pobirala izredno visoko vojno doklado od vseh predpisanih davščin in še posebej od osebne dohodnine do 120 odstotkov v Sloveniji. Vojno stanje je bilo z našim lastnim finančnim za- Mr. G.: Pecija Petrovič: Vragolije. (K gostovanju zagrebške drame.v celjskem mestnem gledališču v torek, dne 8. t. m.) V torek, dne S. t. m. gostujeta člana zagrebškega gledališča ga. Dimi- trijevičeva in g. Maričic v treh eno- dejankah Pecije Petroviča, ki bo pred predstavo predaval »O erotiki v iite- raturi«. Petrovič je star znanec celjske gledališke publike, saj je rnestno gle- dališče vprizorilo že večino njegovih del. Rojen je v Otočcu 1. 1877. Gim- nazijo je absolviral v Gospiču, nakar je Studiral na gozdarski akademiji v Zagrebu, kjer je bil promoviran za inženirja. Zdaj je gozdarski svetnik v Zagrebu. Napisal je knjigo novel »Is- pod naših brda« ter drame »Rkač«, »Ruška«, »Solza«, »Duše«, »Mrak«, »Gozd«, »Stojanda« in komedije »PIo- ha«, »Vozel« in »U naviljcima«. Nje- gova najnovejša drama je »Zemlja«, katere premijera bo tekočo sezono v Zagrebu. S komedijami, ki se vprizore dne 8. t. rn. v mestnern gledališču, sta za- grebška umetnika ga. Dimitrijevičeva in gosp. Maričič prepotovala vsa večja mesta naSe države zajedno s pisa- teljem Petrovičem in sta žela povsod največji vspeh, tako od strani kritike kot od strani publike. V naslednjem podajamo kratko vsebino vseh treh s finim humorjem pisanih enodejank. 1. U naviljcima. (Naviljci = se- neni plasti.) Neke mesečne noči se najdeta On in Ona na pokošenem travniku v sve- žih senenih kupčkih. Ona ima moža v Ameriki, je lepa, zrela, življenja željna, on komaj sedemnajst let star, dobro razvit, močan, a naiven, čist in še ne- dotaknjen .... Ona, premagana od misečne noči in od bližine mladega, močnega, zdravega fanta, ga pričenja zapeljevati v vroči želji po uživanju ......On je ne razume in ko ona spozna, da je ves njen trud zaman, ga zapusti s preziranjem in zaničeva- njem . .. • Smrzle« (zmrznjenec), sikne vanj in odide. 2. Čižme. Mlad zakonski par brez otrok. Žena si Čimdalje bolj želi otroka in sicer sina. A zaman. Neka starka ji razodene skrivnost, da bo dobila sina le tedaj, če se ji posreči, da si njen mož v temni, ljubezni polni noči obuje »čižme« . . . Ona poskuSa... in zdaj se vrste najbolj komične scene druga za drugo .... V vseh igrajo glavno vlogo »čižrne«, ki jih mož v odločil- nem trenutku — posodi svojemu pri- jatelju, ki gre v Dalmacijo kupovat vino .... 3. Rod. Silna nevihta je zalotila neko noč vdovca Nikolo pri vdovi LjujL Oba sta krepka in zdrava. Dež in nevihta prisilita Nikolo, da ostane pri njej . . , A ona se ga boii, zato noče, da bi nočeval pri nji. Šele, ko se ji je na- lagal, da sta si v sorodstvu in mu ona veruje, mu dovoli, da ostane . . . . V silno komičnih scenah postaja ona vedno bolj Ijubeznjiva . . . noč in bli- žina moškega vplivata na njo ... in že hoče zrušiti vse rodbinske vezi med sabo in med njim .... tedaj v naj- kritičnejšem trenutku strašno zagrmi . . . Vsega je konec: ona kot pcbožna Žena vidi v tern straSni opomin Boga, da naj se varuje greha . . . , Pripominjarno, da so skorai vsa Petrovičeva oderska dela prevedena v nemščino in češčino ter so žela zlasti »Vragolije« v Pragi velik uspeh. Carl Ewald: Erna in Ana. Živela sta dva brata. V vsej de- Želi sta bila to najponositejša, najlepša in najpoštenejša človeka. Ljubila sta dve sestri, ki ste bili najlepši od vseh žena v tistih časih. Erna je sličila sinji vijolici, Ana pa se "je razkazovala svetu. Lepota teh dveh sester pa je za- mamila tudi odličnike iz sosednih dr- žav, ki so ju vzljubili in jima padli pred noge. Prišli so kralj, vojvode, kraljeviči, vitezi. Prišel je pa tudi sloviti kovač iz glavnega mesta, ki je koval naj- imenitnejše orožje. Prišel je tudi pe- vec, ki je romal od mesta do mesta in si polnil mošnio s kupi zlatnikov. Vse je ljubezen do obeh sestra ranila do srca in vsakemu, ki je katero od obeh zagledal, je bila zapisana njegova usoda. Kdor je zasnubil Ano, mu je ta kratko odvrnila: »Gospod, ljubim dru- gega in nisem več prosta!« Ob teh besedah so ji oči blestele in v njenem sm.ehu se je odražal po- nos, kajti hotela je, da vsi izvedo o njeni ljubezni. Isto je odgovarjala Erna, samo, da je ona zardela in povešala oči. Bilo ji Stran 2 iNOVADOBÄc Sr.'v 134 konom s potekom Ieta 1920. izrečeno kot končano, z veljavno našo uredbo pa izrečeno kot likvidirano, cesarski ukaz iz Ieta 1916., izdan izrecno z ozirom na izjemno vojno stanje («eve- da avstrijske države!), je postal sam v sebi brezpredmeten, in finančnemu ministrstvu v Beogradu ni niti na kraj pameti prišlo, kako vojno doklado uzakoniti za srbijanske oblasti, ustava je določila enake dolžnosti za Srbijo in za »preko« — in vkljub temu je vsaj za Slovenijo odredila naša finanč- na delegacija davčnim oblastim pred- pis in pobiranje vojne doklade preko 1. 1920., kakor jo predpisuje in pobira še danes, sedmo leto po končani vojni in peto leto po likvidiranem vojnem stanjuJ (Konec pride.) Politika* p Skupščlna — odgodena. Po dolgih in precej burnih parlamentarnih sejah povodom razprave o proračun- skih dvanajstinah, je nastopila v po- litičnem življenju utrujenost, ki je tudi glavno obeležje zadnjih dni v Narodni skupščini. Nekoliko živahnejše zani- manje je zavladalo v opozicijskih kro- gih radi nastopa Stjepana Radiča ob priliki nedavne razprave o brodarskem sindikatu v ministrskem svetu. Opo- zicija je temu incidentn pripisovala precej važnosti, zlasti pa se naglaša nerazpoloženje, ki se je pojavslo v krogih radikalne stranke naprarn Radiču in ki še bolj otežuje položaj vlade. — Precejšnje zanimanje je zavladalo tudi za poročilo preiskovalne komisije o aferi Thurn-Taxis proti bivšemu mi- nistru pravde dr. Edi Lukiniču. — Vlada je v sredo sklenila, da se ima narodna skupščina sedaj odgoditi do prihodnjega četrtka. p Fašistovska nestrpnost. V sredo je v rimskem parlamentu govonl fa- šistovski poslanec Zimolo o odloku prosvetnega ministra Gentilija, s ka- terim je bil odstavljen od službe znani italijanski socijolog profesorSalvemini. Zimolo je pri tern naglašal, da je Sal- vemini uničil svojo učenjaško reputa- cijo, ki jo je pridobil v tujem svetu in doma, ker je v nepoznanju zgodo- vine in geografije meSal pojme ter za- menjaval n. pr. Koroško s Kranjsko in ker končno v protinacijonalnem po- menu ni priznaval italijanskega značaja Dalmacije. Odobraval je nastop pro- svetnega ministra napram Salveminiju, češ da je bila s tern italijanska znanost rešena parasita. Prof. Salvemini se na- haja sedaj v Pranciji ter je pred ne- koliko dnevi poslal prosvetnemu mi- nistru Gentiliju pismo, v katerem za- hteva, naj se ga upokoji. Minister Gentilli je to prošnjo odklonil ter Sal- veminija, ki je vseučiliški profesor v Firenci, enostavno vrgel iz službe. p Veleposlaniška konferenca proti Madjarskl in Bo gariji. Veleposlaniška konferenca v Parizu je odklonila pro- Snjo Madjarske, naj se ukine medna- rodna vojaška kontrolna komisija, v Budimpešti, z motivacijo, da Madjarska še ni izpolnila vseh obveznosti glede razorožitve. Komisija je resno opozorila madjarsko vlado, naj preneha z ob- struiranjem trianonske mirovne po- godbe, sicer izroči vso zadevo Zvezi narodov. — Na svoječasno prošnjo bolgarske vlade za ukinjenje vojaške kontrole je veleposlaniška konferenca zahtevala poročilo in mnenje vojaške kontrolne komisije v Sofiji. Sedaj je to poročilo dospelo, a se glasi za Bol- garijo neugodno, ker navaja, da še vedno ni izvedla razorožitve po dolo- čilih neuilleske mirovne pogodbe. Vele- poslaniška konferenca je zato bolgarsko proSnjo odklonila. p NemČija in Zveza narodov. Državni zunarijiminister dr.Stresemann je londonskemu poročevalcu lista »Dre- sdener Neueste Nachrichten« izrazil svoj optimizem glede poteka mednarod- nih odnošajev. »Po mojem mnenju«, je dejal dr. Stresemann, »bo Nemčija sprejeta v Zvezo narodov približno marca meseca prihodnjega Ieta. Ne bo mogoče preje predložiti prošnje za sprejem, da bi mogel svet Zveze na- rodov, ki se sestane prihodnji teden v Ženevi, že sklepati o tej prošnji, ker je treba počakati na sestavo nove nem- Ske vlade.« Ker mora list dne 8. t. m. radi praznika iz- ostati izdajamo danaS- njo številko na 6 straneh. Razen tega bo tudi ena prihodnjih štovilk bolj obsežna. Redna številka izide zopet dne 10. t. m. Celjska kronika. c Posvetovanje zadrug. Celjska Zadružna Zveza je sklicala za 6. t. m. vse zadruge celiskega okrožja k po- svetovanju. Konferenca se bo vršila v Mestni hranilnici in ima namen, po- učiti čiane o novih nalogah in o stanju zadružništva, c Iz zdravnlških krogov. Zdrav- nica - pripravnica ga dr. Ljubica Kosta Adamovičeva je bila premeščena iz splošne bolnice v Mariboru k bolnici v Celju. c Sprememba posest!. Hišo g. Ff. J. Bachö v Prešernovi ulici je kupil tukajšnji odvetnik g. dr. Anton Božič. c Nova trgovina. Na Glavnem trgu št. 12 sta otvorila trgovino s po- hištvom celjska podjetnika g. Franjo Vehovar in g. Ivan Strelec. V zalogi bodeta imela lastne solidne izdelke. c Esperanto v Celju. Klub espe- rantistov otvori poučni tečaj za začet- nike v četrtek 10. t. m. Vstopne pri- jave sprejema gospod Veble, carinar- nica, kateri podaja tudi pojasnila. Čla- narina znaSa Din 2"— mesečno, Sol- nina Din 20"— mesečno in vstop Din 5'—. Slovnice se dobijo pri klubu. c Sestanek Triglavanskih sta- rešin. V nedeljo, dne 6. t. m. se bo vršil ob pol dvajseti uri v restavracij- skih prostorih Celjskega doma sestanek celjskih starešin J. A. D. Triglava. Ker Ah s/cča r Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje sc smeje z lesteumi zobm/ Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvaru- jete lepoto in zdravje Va.5ih zob. us tiA vsakgcjoür je na vzporedu važen razgovor, nai bo udeležba čim večja. c Premestitev za premestitvijo. S premestitvijo g. prof. Rusa s tukaj- šnje gimnazije v Gospič nastaja zopet vprašanje, kaj bo s petjem. G. profesor je . gojil ta predmet s posebno vnemo in je znal pri dijaStvu vzbuditi mnogo zanimanja. Sedaj pa je na mah vse uničeno. Upamo, da se vendar posreči obdržati omenjenega gospoda, ki je tudi pri dijaštvu zelo priljubljen, v Celju. Saj vendar nima smisla delati ekspe- rimente z večnimi premestitvami. cUstsnovltevSlomškovetiskovne zadruge. V četrtek dne 10. t. m. se bo vrSil pri »Belem volu« ustanovni občni zbor Slomäkove tiskovne zadruge, ka- tero so že dalje časa pripravljali. Slo- venska ljudska stranka si za svoj po- kret od nje mnogo obeta. c Za ubogo mladino. Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju pripravlia za soboto večer dne 12. t. m. prireditev, pri kateri bodo sodelovale vse Stiri celjske osnovne sole. Čisti dobiček prireditve je na- menjen najrevnejšim šolarjem za bo- žičnico. Prireditev, katere vzpored vse- je mučno, kakor da se ie razgalila. In tako so častilci odhaiali in prihajali. A vse zaman. Kralj je žalosten stopil h kovaču in mu dal svojo krono, da jo prelije in skuje v dijadem za njo, ki jo je vzljubil. Nekdo drug je pri- nesel kovaču vse svoje zlato, da mu ga prekuje v zlate zapestnice. Tret j i je vzel bisere svoje matere, da okrasi vrat svoji izvoljenki. Kovač pa je zase skoval novce, ki je vanje vkoval ime nje, na katero je neprenehoma mislil. In vsi ti ljudje so se z darovi postavili pred sestri in ju naprosili, naj nosite te darove kot spomin na vročo ljubezen, ki ste jo odklonili. Ana je vstala, se poklonila, vzela razkošne darove in vsa blesteča glasno Odgovorila: »Nosila bom te darove njemu na cast, ki je moj in katerega tudi vi Častite po ljubezni do menel« Erna se je priklonila še niže in jih srčno naprošala, naj sprejmejo da- rila nazaj, ker jih ne more in ne sme vzeti. Nato je iz nedrij potegnila cvetko in dahnila nanjo poljub. Vsi razboleli so se razšli. Kasneje se je zgodilo, da je de- 2elo obiskala huda stiska. Vojna je zruSila cvetoča mesta in po hišah so gostile kuga, lakota in bolezni vseh vrst. Mraz je rnoril živali, solnce je palilo žito na polju, vihar je uničeval ladje na morju, gore so bljuvale ogenj dan in noč . . . Ko pa je prišlo drugo, srečnejše leto, sta izgubila brata vse premoženje, kar ju je navdalo z brezmejno žalostjo in bridkobo. Čez nekaj časa sta sto- pila pred sestri v bomih oblačilih. Ta, ki je ljubil Ano, je povesil prej tako smele oči, rekoč: »Samo potrtost je moje bogastvo, a jaz te ne maram zavesti proč od sreče, ki te čaka. Prišel sem se po- slovit: ostani srečna, z Bogornl« Drugi, ki je ljubil Emo, je dejal: »Zahvaljena za vse, predraga. Grem. Boljši od mene naj dobi tebe in tvoje srce!« Ema in Ana ste razprožili roke za odhajajočima, a zaman ste ju kli- cali: bila sta že predaleč. Tudi sli, ki ste jih odposlali na vse strani za nji- ma, so se vrnili brez uspeha. Sestri ste se umaknili v temno sobo in se zagrebli v svoio žalost. Ure in ure ste plakali in vzdihovali, ponoči pa ste Čuli in molili. Ana je zavrgla ves svoj zlati nakit in je prosila Boga, naj ji ga odvzame, ker ni več njega, ki ga ljubi, in je še prosila, naj jo napravi tako ubogo kakor je on. Ema pa je poljubila sinjo cvetlico in jo skrila v ležišče ter prosila Boga, naj osreči njega, ki ji je bil življenje. Takrat pa je romal po svetu sam Bog in slišal je tudi molitev nesrečnih sesträ. Po angelu jima je poslal spanec, nato pa je stopil v njuno sobo. Gledal ju je z dolgim pogledom, in je razprostrl roke in ju blagoslovil. Ko ste se zjutraj zbudili, ste si pripovedovali čudovite sanje. Toda, kako zavzetje ju je ob§lo, ko ste vstali. Aninega nakita ni bilo več, na njegovem mestu pa je ležala sinja cvetka, ki je opojno dehtela. Na mestu pa, kjer je prej ležala Emina cvetka, je bilo več zlata nego ga premore ves dvor. Sestri ste se odpravili v svet, poiskali ste svoja zaročenca. Ko so se našli, so živeli srečno še dolgo vrsto let. Zahtevate-li povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih ^ nNovo Dobo" p buje lepe deklamacije, pevske točke, rajalni nastop in pravljično enodejanko s petjem, se bo vrSila prvič v soboto ob šestih popoldne, drugič pa v nedeljo dne 13. t. m. ob treh popoldne v Na- rodnem domu. V odmorih bode sviral salonski orkester celjskega učiteljstva. c Sveti Miklavž 1/ Savinjske do- Hue nam je javil, da pride letos z po- sebnim veseljem v na5e slovensko Celje nakupovat za vse pridne male in vc-like različne slaSčice, pecivo, čo- kolado in bonbone. Raduje se že, ker bo tokrat mogel po dolgih letih iz- prazniti svojo moSnjo pri edinem slo- venskem narodnem slašČičarju »Jora« v Gosposki ulici nasproti vojašnice »Kralja Petra*. Priporoča obenem, da bi tudi tovanši Miklavži iz drugih kra- jev njega posnemali in podpirali tega edinega res narodnega slaščičarja! — Nasvidenje!Sv.MiklavŽspolno mošnjo. 1233 c Koledar celjskih društvenik prireditev. Društva se opozarjajo, da se bo vršil trgovski pies Trgovskega druStva v Celju dne 2. januarja 1926 v prostorih Celjskega doma. Istotani priredi Olepševalno in tujsko prometno društvo v Celju na pustni torek 1926 maškerado. c SmuČarji! NajnovejSi katalog in cenik potrebščin za zimski sport je in- teresentom pri meni na vpogled. — Krajnc. c Talzifikati 250 dinarskih kol- kov. (Razglas). Občinstvo se opozarja na razglas generalne direkcije posred- nih davkov v Beogradu z dne 21. okt t. I., St. 70.644, ki se tiče ponarejenih kolkov po Din 250'— in je objavljen v Uradnem listu ljublianske in mari- borske oblasti z dne 19. t m. St. 105. — Mestni magistrat celjski, dne 27. X!. 1625. Župan ; Dr. Juro Hrašovec s. r. c Oddaja gnoja. (Razglas). Mestna občina odda dražbenim potom gnoj, ki se bo pridelal v upravnem Ietu 1826 v mestni klavnici. V to svrho se bo vršila dne 30. decembra ob 9. uri dop. v pisarni mestne klavnice javna dražba, h kateri se interesenti tern potom va- bijo. — Mestni magistrat celjski, dne 29. nov. 1925. Za župana: Subic s. r. c Naznanilo. Vsem cenjenim od" jemalcem sporočam, da sem prestavila svojo trafiko ter upravo »Jutra« h Aleksandrove ulice v Matija Gubčevo ulico štev. 2, druga hiša od trgovine König. Vsem svojim strankam se pri- poročam za nadaljno naklonjenost. V zalogi imam veliko izbiro božičnih raz- glednic, pisalnega in drugega papirja. Fani Kovač. 1245 Celjska po^ota, Celje, 3. decembra, Senatu predseduje deŽ. sod. svet. Levičnik, votanta sta višji dež. sod. svetnik dr. Stepančič in okrajni sodnik dr. Vičar. V prvem slučaju zagovarja odvetnik J. Erhartič, v drugem in tre- tjem pa dr. Goričan. Krvava rodbinska drama. Pred poroto stoji 421etni delavec Franc BukŠek iz Ravnocirja pri Ro- gatcu, ki je obtožen uboja svoje žene Mariie. BukSek se je poročil pred pu- stom 1. 1923. Njegova žena je bila 17 let mlajša od njega. Po orožmškem poročilo sta bili njegova žena in tašča na glasu kot prepirljivki. Svojčas sta se udajali prostituciji in sta bili 2e kaznovani radi tatvine. Bukšek je pri- nesel v zakon 1500 Din gotovine. Žena ga je pričela kmalu mrziti in sovražiti. V niši so se med zakoncema često dogajali prepiri. Price izpoveduiejo, da je BukSek za svojo ženo pridno skrbel, žena in tašča pa sta j?a neprestano zbadali in psovali ter včasih celo pre- tepavali. Obdolženec je kmalu po po- roki zvedel, da ima njegova žena raz- merje z druglmi moškimi. Ona mu je večkrat sama kazala fotografije in pisma svojih ljubimcev, da bi ga s tern Se huje razdražila. Jasno je bilo, da tako zakonsko razmerje ne bo moglo rodit» dobrega. Proti večeru 20. septembra t. I. se je vrnil Bukšek z nekega posla domov. Žena ga je zopet spreiela s psovkamt in zbadljivkami. On se je hotel prepiru izogniti, pobral je neke vieče in se namenil v Stoperce mlatit ajdo. Ob- dolženec trdi, da mu žena ni pustila vzeti vreč in ga med prepirom vrgla po bre^u pokg hiše navzdol. Ko je prilezel nazaj, je pobrala žena poleno, hoteč ga udariti, on pa je pogr&bil sekiro, ki je ležala poleg drv in 2 njo Stev. 134. NOVA D 0 B A « Stran 5 Sestkrat udaril njo po glavi. Obdolženec je pri razpravi svoj prvotni zagovor clc- lorna izpremenil in pravi, da ga je 2ena hotela udariti s sekiro, on pa ji je sekiro iztrgal iz rok in ž njo veCkrat zamahnil po njeni glavi. Obdolženec je po svojem dejanju zbežal z doma in povedal sosedom, kaj se je zgodilo. V usodnem času ni bilo pri Bukšekovih razcn Xene in moža nikogar doma. Ženo so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je po 5 dneh podiegla smrtnim poSkodbam. Porotniki so vprašanje gledc hu- dodelstva uboja z 11 proti 1 glasu zanikali, soglasno pa potrdili vpraSanje glede malomarnega ravnanja. Bukšeg je bil obsojen na 11 mesecev strogega zapora. Vinskl trgovec Jz Krapine. Kot drugi današji obdolženec se zagovarja radi goljufije in vlačugarstva 38 letni bivši trgovski pcmočnik Ru- dolf Zemljič iz Sv. Križa pri Krapini. Obdolženec se je 30. junija 1919 izdajal gostilničarju Antonu Vidmajerju v Trbovijah za vinskega trgovca \z Krapine, sklenil f. njim več navideznih pogodb za dobavo vina in mu izvabii pod to pretvezo v času od 20. avgusta do koncem septembra 1919 na izpla- čanih nadavkih za prodano vino skupno 10.027 Din. ZemljiČ je radi goljufije že predka7novan. Dne 23. decembra 1922 je pobegnil straži iz vlaka pri Rimskih toplicah in se nato do ponovne areta- cije dne 19. septembra t. i. potepal po raznih krajih. Ne more pa dokazaii, da se je v tern času preživljal na po- Sten način. Dne 22. julija 1.1. se je izdajal v Šmarju pri Sevnici za vinskega trgovca in lastnika obsežnih vinogra- dov iz Krapine. Pod to pretvezo je sklenil z raznimi gostilničarji vinske kupčije in prejel za to na nadavkih skupno 3272 Din. Obdolženec pa je nato izginil, ne da bi bil izvršil skle- njene pogodbe. Razprava proti Ivanu Zemljiču se je. prekinila ob 1315, nadaljevala ob 15*30 in končala ob 2030. Porotniki so obe vpraSanji glede hudodelstva goljufije potrdili, vpraSanje glede vla- čugarstva pa soglasno zanikali, nakar je bil Zemljič obsojen na 15 mesecev težke ječe. Vlom in tatvlna v Senovem. ~ 25letni Franc Parfant, roj. v St. Pavlu pri Preboldu, strojevodja v Seno- novem pri Raihenburgu, in njegov pol- brat 22letni Franc Matko, roj. v Ce~ pljah pri Vranskem, kurjač v Senovem sta obdolžena, da sta v noči na 13. septembra t.l. okrog V22. izpodkopala v Senovem zid pri trgovcu Avgustu Sotlerju, vlomila v trgovino in name- ravala ukrasti iz nje okrog 5 kg kave, nekaj klobas in sira ter dva kupa ma- nufakturnega blaga v skupn! vrednosti okrog 25.000 Din. Sotlerjev trgovski vajenec je slišal vlomilca in zbudil gospodarja. Med tern je en tat zbežal drugi pa je skočil iz trgovine v tre- nutku, ko je stopil vanjo lastnik, proti kateremu je neznanec ustrelil s samo- kresom, ne da bi ga bil zadel. Dva orožnika sta pri zasledovanjn storilcev našla v blatu na neki krompirjevi njivi odtis levega moškega po mnenju oro- žnikov Paifantovega čevlja, na katererti se je še držala sveža trava. Pri trgo- vini so našli tudi dvoje diet. Sum je padel kmalu na Parfanta in Matka. V Parfantovem stanovanju so orožniki pri preiskavi izsledili 19 kg železja, izvirajočega iz skladišča Trboveljske premogokopne družbe in cevni nate- zalnik, ki je bil 1. 1924 ukraden pri tvrdki Dukič, kjer je bil Parfant poprej uslužben. Porotniki so vpraSanje glede hu- dodelstva vloma zanikali, glede tatvine železja in cevnega natezalnika soglasno potrdili, glede Matkove krivde pa so- glasno zanikali. Parfant je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe, Matko pa oproščen. Razprava je trajala do H.ponoči. Celje, 4. decembra. Požlg. Razprava proti Josipu Černoši, ki je obdolžen, da je namenoma zažgal lastno hišo, vsled Cesar je bii uničen tiidi del sosedovih poslopij, je bi!a pre- ložena, ker se je ugotovllo, da Černoša duSevno ni povsem normalen. Rajhenburški roparj!. Ob 3. popoldne se je prifela raz- prava proti Fabjanu OrSiču, Tomu Še- balju in Tomu Vidakovicu, ki so meseca septembra v Reštanju pri Rajhenburgu nspadü rudarskaga inženjerja Porgesa in rudarskega pisarja ter jima vzeli 350.000 Din, namenjenih za izplačilo delavcev. Četrtega roparja 18letnega Mika Bolješiča so šele koncem novem- bra aretirali v Josipdolu in se nahaja sedaj v sodnih zaporih v Ogudinu. O razpravi bomo poročali v prihodnji številki. Jutri, v soboto ob 7? 9. zjutraj se prične razprava proti Viktorju Beliču, Miri Černetovi in Doretu Ogrizekn. radi hudodelstva goljufije. Razprava bo trajala ves dan in se bo končala naj- brž Sole v nedeljo. Stem slučajem bo letošnje zimsko porotno zasedanje zaključeno. —rp— Gespodarotvck g Basike v našl državi. »Revue Economique et Financiere de Belgrade« priobčuje v zadnji številki podatke o o aktivnosti naših bank. Koncem leta 1924. srno imeli 551, koncem 1. 1923 — 654, I. 1922 — 641 in 1. 1921 — — 572 kank. Narodna banka je dala 1. 1924 bankam 606,900.777 50 Din kredita. Glavnict» bančnih zavodov ie Rudninske vode se dobijo v drogeriji »Sanitas', Celje. Franc Jožefova grenčica, Mlinski vrelec, Hunyadi Janoš, Erna vrelec, Guberska Srebrenica Levico Nieder Selters. znašala koncem 1.1924 —1.746,733.697 Din, rezerva pa 452,576.840 dinarjev. Največji denarni zavodi so : Hrvatska Eskomptna banka (140 milijonov), Prva hrvatska štedionica (129 milijonov)., Jadransko-podunavska banka (120 mi- lijcnov), Jugoslovenska banka (100 mi- lijonov). Portefeuille glavnih bank je znašal koncem I. 1924 okrog 2 mili- jardi dinarjev. Vloge so znaSale 4 mi- iijarde 760 milijonov. Dividende, ki so jih izplačali glavni denarni zavodi, so varirale med 12 in 20%. g NajveČji časopisni trust na svetu je pravkar ustanovljen v Angliji. Bratje Berry so namreC kupili tri ve- like liste od lorda Rothermera in sicer »Daily Mail«, »Evening- News« in »Weekly Dispateh«. Prej pa so že imeli bratje Berry v svoji posesti liste »Sun- day Times«, »Financial Times«, »Eve- ning Express« in veliki ilustrovani list »The Graphic«. g Svetovna prlstaniSča. Po neki ameriški statistiki je bil promet leta 1924. v Iukah sledeč (v rnilijonih ne- toreg, ton): Newyork 37.3, Hongkong 30.7, Antwerpen 31,3, Hamburg 30.9, London -29.6, Liverpool 24.7, Šangaj 24.7, Rotterdam 22.4, Kobe 22, Singa- pur 205. cj Statistlka ponesrečenlh in ubitih delavcev. V ministrstvu soci- jalne politike je sestavljena sfatistika delavcev, ki so ponesrečili odnosno izgubili življenje v raznih podjctjih tekom zadnjih petih let. Leta 1920 se je ponesrečilo od 36.027 detevcev 804, ubitih je bilo 32. Leta 1921 je bilo zagoslenih 101.866 delavcev, od teh je ponesrečenih 571, ubitih 81. Leta 1922 zaposlenih 128.733, pone- srečcnih 2615, ubitih 100. Leta 1923 1 Za celo Slovenijo se vrSi vellka božična prodaja v veletrgoviiii JJ^# St©OIl©CliIf C©IJ© do 24. decembra po sirahovito zt&ižanili cen&h. Tekstilna i?obe. Vzorčast Etamin 53 cm Din (>•— Modni Etamin 95 cm » 17-— Vzorčast Krep 70 cm » 9'— Pisan Cefir 68 cm » 850 Bcla natur tkanina 80 cm » 11-— Fini inočni šifon 82 cm » 151— Belo platno t\\ prtiče » 25'50 Modni parhant 70 cm » 15* — Kiasni flanel 75 cm » 14'— Polvolna 7. efektom 100 cm » 24"— Trpežni ževjot 1u5 cm » 29-— Karo-volna za kostume 140 cm » 44*— Modni Scvjot 110 cm » 38' — Damsko sukno 135 cm » 45"— Sukno za plašče 132 cm > 74'— Ševjot-Kamgarn 142 cm > 49'— Močno sukno 142 cm » 751— Trpežni kamgarn 142 cm » 86'— MIo x% fekci j a. Dekliške parh. oblekce Din 42'— Funtovski sulcneni kostum » 190"— Pantovska pelerina ' » 901— Plašči za deklice » 170' — Damski plašč » 360"— Sportna flanel bluza » e>0"— Sukneno športno krilo » 75'— Damska flanel obleka » 1501-— Modne moške hlače » 100'- Jahaln.c hlače » 125*— Suknena moška obleka » 520'— MoSka kratka suknja > 400'— Volneni, ozki krajci Din 68'— Volneni, modna oblika » 76'— Modiii volneni kiobuk » 108'— Fini volneni klobulv » 125'— Piišasti klobuk fini » 190'— Klobuk iz zajčje dlake * 200'— Specialiteta >1 ta« » 240'— Fantovski klobuki Din 45'- —63'- Oibutev. Otroški močni čevlji 19/25 Din 3O'-~ Otroški močni čcvlji 26/29 » 76'- Otroäki moCni čevlji 30/35 » 102'— Ženski nizki iz telet. » 140"— Ženski nizki iz boksa » 175"— Ženski nizki iz ševreta » 205'-— Žcnski nizki lakasti » 270'— Ženski visoki iz telet. » 155'— Ženski visoki \z boksa » 185'— Zelo močni »gojzerji« 36—39 » 160"— Zc.lo mo^ni »gojzerji« 40—46 » 240'— Delavski čevlji » 155'— Moški \z teletine » 160'— Moški iz boksa » 185'— Moško per>ilo. Srajca pis. prsa Din 37'— Bela pikč srajca » 58"— Pisana modna srajca » 86"— Fina fiak srajca » 128"— Trpežne molino hlače » 23'— Bele gradl Iilačc » 42 — Srajca iz platna Din 44'— Srajca iz Sifona » 50%—- Srajca iz fin. batista » %•-- Mace iz sifona » 501— Hlače iz batista » 76'— KombineJ5a krilo » 72' — Kombineža hlače » 96'— Pletenlna. Nogavice otroSke Din 7*50 Deb.ele zimske » 10'-— za vsako leto za 1 dinar več MoSke nogavice Din 9'— Moške volnene nogavice » 30:— Damske bomb, nogavice » 13*50 Damske flor. nogavice ' » 23'— Damsko modno marm. > 27'— Modni svil. Sali » 35"— Damske rokavice » 18'— I^okavice moške » 23'— Čepice otroške » 14'— Čepice dekliške » 20'— Čepica in šal » 60- — Damske maje » 31'— Damske reform hlače » 27'— Moška srajca » 58'-— Moška maja » 54'— Telovnik moški » 130'— Telovnik za fante ^> 50'— Sveater za moške » 140'— Sveater za fante » 57'— Damski žemper » 65'— Damski telovnik » 125*— Plct. svil. samoveznicc Din 10"— Svüena samoveznica » 20' — Težka modna svila » 47'— Moderna kravata » 14"— Trpcžne naramnice » 17*50 Moške podveze » 7'— Damske podveze s pasom » 30"— Moderna sportna kapa » 36"— Damski žepni robci tuc. » . 39' — Moški žepni robci tuc. » 42'— Svileni žepni robci kom. » 7"50 Svilene apaške šerpe kom. » 147'— Močna listnica »kroko« Din 42" — Fina listnica batik » 50'— »Kroko« denarnica » 38'— »Kroko« torbica * 38'— Fina lak torbica * 50'— Damski lak. pasi 2 cm » 4"— Damski lak. pasi 3 cm » 6'— Damski lak. pasi 4 cm » 8*50 Žepna ogledala ¦» 8'— P»osteljna in xia<- jnoLizna« O]3K»ema.. Posteljna garnitura Din 310-— Kavna garnitura baiv. » 66-_ Platnena jedilna garnitura » 200'_ Madras zastor garnitura > 120-_ Beli servijeti 60/60 cm tuc. » 103-_ Barvasti serv. 40/40 cm tuc. » 43 _ Namizni pit 120/120 cm Din 52*— Frottir brisače * 17'— Klot odeja s klot podlago » 235"— Flanel odeja (bomb.) 125X180 cm » 50-— Odeja mod. rožasta 130X180 cm » 123-- Volu. flanel odeja 125X180 cm » 290'- Stenska preproga 70X175 cm » 162'— Predposteljnik smirna imit. 50/100 cm » 67'— Lepi juta tekači 65 cm » 31'— Lepi juta tekači 90 cm » 62'— Sobna preproga 140/220 cm smirna imit. » 310"— Sobna preproga 200/300 cm smirna imit. » 660'— Linoleum tekači 68 cm » 51'— Linoleum tekači 70 cm » 56'— Linoleum tekači 100 cm » 95'— «Jeklexia in no- žapska roba, Poniklani lasostrižnik Din 35'— Skarje za striZ. ^Solingen« » 29'50 Jeklena britva » 10'— Jeklena britva fina » 20'— Brivni aparat » 15'— Brivni no2i (10 kom.) » 23'— Skarje za vczenje » 8'— Skarje za šivilje » 13*— Manikir garnitura > 25'— Garnitura za šivanjc » 54"— Žepni nož jekleni » 340 Jcdilno orodje tuc. » 7O1— Jedilno orodje poniklano » 170'— Alumin. žlice tuc. » 32'— ŽgTlne Skarje » 2*60 Kosmetioni ppedmeti. Fini parfum Din 4'— Fini »FJida« parfum > 12'— Kolinska voda » 15'— Zobna krema » 8'— Zobni prašek » 6'— Odol za zobe » 35'— Fino toiletuo niilo » 2iO Glycerin niilo » 2-60 Speick milo » 4'— Eau de Cologne miio » 9-60 Fini Shampoon » 1*75 Fini »Elida« Shampoon » 3*25 Brivno milo » 2'90 Harmonike na mch: enoreduc Din 240'— dvorednc » 400'— Ustne harmonike 8 glas. » 2'50 Ustne harmonike 14 glas. » 4'— Ustne harmonike 16 glas. » 7'— Ustne harmonike 32 glas. » 12"— Krtače za obleke Din 10'-, 15'-, 201- Krtače za Iase Din 181-, 25'— Krtače za zobe Din 4"50, 5'5O, 9*- Glavniki 2epni Din V50, 4"25 Glavniki za prah Din 61-, 7'50 Glavnik česalni Din 5'—, 9'— Za vožnjo se povrne pri nakupu za Din 1000*— Din 20, Din 2000'— Din 50, Din 3000'— Din 80, Din 4000"— Din 120, Din 5000'— Din 170, Din 6000'— Din 225, Din 7000'— Din 300, Din 80001— Din 400, Din 90001— Din 550, Din 10Q00-- Din 700'—, Din 15.000'— Din 1500 v blagu. Celje leži v sredini Slovenije ter je radi zelo ugodnih zvez z vlaki prihod v Celje iz vseh strani Slovenije zelo poceni in prijeten. Vlaki prihajajo in odhajajo.od vseh strani zjutraj, opqldnn in zvečer. Postrežba in oprema za časa velike prodaje se vrši zelo natančno in hitro ker jc na razpolago celo pritličje in celo prvo nadsttopje velike ogelne hiSc in 40 do 50 uslužbenccv. Str**4 »NOVA DÖBA« Stev. 134. Najstarejše ljudi ki so že marsikaj prešli in preživeli in si tedaj mogli pridobiti izkušenj, slišimo vedno in vedno govoriti, da se pri bolečinah in trganju v križu, udih, pri zobobolu pokazuje | kot zanesljiv ublaiJitelj bolcčin že 27 let priljubljeno domače sredstvo, Fellerjev blago- dišeči »Elsaflujd«. Drgnenje in umivanje z Elsaflujdom lajša tudi najvztrajnejše bo- lečine, krepl in osvežuje mišičevje in živce, jača utrujene oči, varuje pred nahodom in kljubuje hladnemu zraku. Z vodo pomešan je dobrodejcn za grgranje, za grlo in usta. Odznotraj in odzunaj močnejši, izdatnejši in krepkejšega delovanja kot francosioje. Yetrinjska vil. 3O. Tel* 434. Celiska mestna Mnicfl Znlžanje obreslne mere. CeljSka mesfna liranilnica naznanja svojim vložnikom, da obrestuje od dne 1. oRtObra 1925 do nadaljnje odredbe hranilne vloge po 5 do 6°lo Rentni davek z dokladami plačuje hranilnica iz svojega. Obenem se znižajo obresti posojilom od prihodnjega plačilnega roka daije, kreditom v tekočem računu pa od 1. oktobra 1925 naprej tako-le; posojilom občin in okrajev.........na 9% posojilom na zemljišča...........na 10% kreditom v tekočem računu z zemljeknjižnim ali z meničnim zavarovanjem na 10 do 12%, meničnim in lombardnim posojilom na 12%. Izven teh obresti ne zadenejo dolžnika nobena provizijska ali podobna plačila. Povrniti mora le še morebitne dejanske stroške. Ravnateljstvu hranilnice je pridržano, da v poedinih ozira vrednih slučajih, posebno iz socijalnih in javnokoristnih razlogov, dovoli po možnosti tudi ugodnejše obrestne poguje. CELJE, dne 30. septembra 1925. Uppovni svet M\m mestne tiranilnicB. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja P*vel Zabukoöck g za tiskarno Milan Cetina 5 za redakcijo Vinko V. Gaberc. — Vsi v Celju.