CM» lato .M tet» &3ÜX lete K »- *£0 1 — ta4 Avstrije : Celo leto K 15 — številke * W vinaricv. STRAŽA Inseratf ali se račanijo po 12 od 6re-roeviča, Gerba in jCaniča. Pod njegovim poveljništ-vom si je divizija priborila sijajno zmago v teh bojih, zaplenila veliko množino sovražnikovega vojnega, materijala in sploh dosegla tako lep uspeh, da so že splošno čestitali podmaršalu /S ako tiču na tem lepem uspehu. Kakor je bila tu „vražja divizija“ prva v boju in takorekoč klin, ki naj se zabije v sovražnikove vrste, tako je armadno povelj n ištvo tudi ob drugih prilikah (pošiljalo „(vražjo divizijo“ v prve bojne vrste. Vi sledečem naj povemo dogcfclbo iz naj novejše častne zgodovine te divizije Bilo je dne 14, septembra, ko je „vražja divizija“ zopet enkrat stala nasprotij znatno močnejšemu sovražniku. Ocl okopa do okopa ga je porivala^ nazaj, a vendar je ostal sovražniku Še najmočnejši o-kop, pravcata trdnjavica. Zvečerilo se je že iskoraj, a vendar je še neki stotnijski poveljnik hotel iztrgati sovražniku iz rok tudi še to zadnje, a vendar najmočnejše oporišče, Kakor bi orehe .stresal, se je tu glasilo streljanje, potem pa udri proti sovražniku z nasajenim bajonetom. Kar naenkrat pa je ustavilo pot napadalcem močvirje. Vnste so se nekoliko pafe ustavile prvi hip, potem pa je šlo zopet dalje. Prav; ki je bilo, posebno v, zadnjem času! polno sovraštva. Kjer ne zadostuje več trezen presodek in čut pravičnosti, tam bo sedaj ta resen opomin od tako visoke vojaške strani močno uplival, posebno ker se je tako vrlo zavzel za one, kateri se po pravici napadajo. Dotični visoki častnik je sedaj odločno pokazal, da ne ume varovati samo vojaških interesov, ampak hoče čuvati tudi meščane 1 različnih veroizpoveuanj. 'Ta korak moža, ki tvodi djel nemške armade, Je goto-ivo v smislu besed nemškega cesarja Viljema, ki je rekel napram opatu zavoda Maria-Laach: „O patri-otičnem prepričanju katoliške duhoviščine sem trdno prepričan.“ Tudi v Avstriji ni mnogo drugače. Razni ljudje, ki nimajo drugega dela, kakor da hujskajo zjo-per domoljubno, državi iter cesarju zvesto duhovščino, so sedaj na delu ter Širijo neresnične govorice, da bi s tem zanesli med ljudstvo sovražni duh zoper katoliško duhovščino. Ogrski veliki župan zoper neosnovana sumničenja. Budimpešta, 5. oktobra. , (Ogrski časnikarski poročevalni urad piše: Veliki župan komitaia Saros na Ogrskem, Stel. ;Szin-yek-Merse je poslal i na prebivalstvo celega okrožja javen oklic, v katerem zavrača sumničenja zoper grr ško-katolišfcoi1 duhovščino, katera! so b|ila razširjena na severo-izhodnem delu dežele, Duhovščina je ostar la več sto let zvesta držlavi in ravno radi tega obsoja veliki župan najodločneje tozadevna sumničenja, ki so sedaj v. tako obilni meri naperjena proti domoljubno čuteči duhovščini. Veliki župan izjavlja, da ;Ogri popolnoma zaupajo na domovinsko ljubezen grško-katoliške duhovščine, kakor tudi na duhovščino drugih veroizpovedanj. Rusini na severo-izhodu so bili vedno zvesto udani državi. Povdarjati se mora, da je dolžnost vsakega državljana, da se vsak sumljiv slučaj neosnovanih govoric dožene ter se izve za potrebna pojasnila. Avstrijsko-rusko bojišče. iMaribor, 8. oktobra. Splošno se trdi, da se je dne 4. oktobra začela na severnem bojišču nova borba z Rusi. Kako so naše čete razpostavljene, o tem seveda ni uradnih poročil. Toda iz onih [uradnih poročil, ki govorijo o gibanju naših čet, se da vendar le še marsikaj posneti. V Galiciji nastopa bržkone avstrijska armada sama za-se. Posrečilo se ji je, kakor pravi poročilo generalnega Štaba z dne 6. oktobra, da je pri Tar-nobrzegu vrgla eno rusko infanterijsko divizijo nazaj, ko je nameravala iz Galicije ven v smeri jproji öpatowem prekoračiti reko Vislo — in zasedla most pri Sandomierzu. Tarnobrzeg leži na Visli, zahodno v trikotu, ki ga, tvorita Visla [in San. Ne daleč proč severno leži S'andomierz. Generalnega štaba poročilo z dne 7. t. m. pa pravi, da je naša oienziva tudi pretekli dan tuintam dosegla stavljene si cilje. V Karpatah so porazile naše čete Ruse pri u-soškem prelazu in pri IMarmarošt-Szigetu. V; kakem obsegu se je vršila bitka pri marmaroškem Szigetu, še danes ni znano. A pri Uszokfu je moral biti ru- težko je bilo sicer prodirati po oni brozgi, ki je segala moštvu skorai do trebuha, a vendar je šlo nekaj časa-. Toda tega močvirja ni 'hotelo biti konec in ob desni in levi je bilo še globlje nego spredaj. Nar skok je izgubil svojo predorno silo in to tembolj še, ker so sovražne svinčenke!, posebno one iz 2 strojnih pušk, že precej razredčile vrste napadalcev. Ni bilo drugače: stotnija se je morala umakniti na trdna tla, kjer se je zakrila v strelske jarke,; odkoder je [vso noč obstreljevala sovražnika, ki je bil znatno močnejši in se je ponovno skušal vreči na naše, kar pa se mu ni posrečilo. Tekom noči so poveljniki posameznih vojev, kakor se to običajno dogaja vedno, poveljniku javili izgube, ki si jih je stotnik zar beleževal. Med mrtveci, , ki jih je najavil poveljnik nejcega voja(, se je nahlajal tudi neki desetnik, ki je med prvimi vojaki prodrl do sovražnega okopa in padel tamkaj. Zjutraj proti peti uri je sovražnikovo streljanje nekoliko ponehalo, nakar so naši zopet naskočili okop in ga tudi vzeli Sovražnik je zbežal in krogle „vražje divizije“ so ga opremljale na begu. Tu pa se je kar naenkrat javil stotniku („mrtvi“ Korporal z besedami: 1 ; [ ; r 1 „Gospod stotnik, pokorno javljam, da sefcn spet prispel k stotniji.“ „iAli niste vendar rapjepi? Saj so mi vendar javili, da ste včeraj zvečer dva metra pred sovražnimi puškami bili smrtno zadet in da ste padli?" „Da, gospod stotnik. Padel sem, toda zadeli me niso. Našel sem plitvo mesto, vsled česar sem pri naskoku nekoliko prehitel svoje tesariš e, dasirv-vno so me krogle obsipavale kakor toča. Kar naenkrat sem videl, da sem tik pred sovražnimi puškami. Naprej nlsom mogel, nazaj pa tudi ne. Vrgel «en > se torej hitro na tla tik ob okopu i» sem se sam t&- ski poraz popoten, kajti poročilo z dne 7. oktobra pravi, da se je že dosedaj pokopalo 8000 Rusov. Sedaj ni v Karpatah zahodno od! prelaza Visoko nobenega Rusa tveč. Ugodno znamenje za naše vojne operacije na severu je tudi dejstvo, da se Rusi umikajo iz Bukovine. Bojna črta avstrijskih čet bi bila torej danes po našem prevdarku približno: ITlarnobrzeg—Rzes- zov—iJìaroslaiw:— Sambor—Uszok- !AIi je pri Przemist-lu ta bojna črta precej izbočena proti zapadu, tako, da je Przemisl od vseh strani oblegan od (Rusov in ne samo od izhoda, tega ni mogoče posneti iz uradnih poročil. Bolj verjetno je, da je naša črta izbočena proti zapadu, kajti sicer bi ne trebalo zrakb-plovcem poizvedovati) o stanju v Przemislu, kakor govori današnje uradno poročilo. Skupno nastopajo 1 naše čete z nemško armado na Ruska-Poljskem ter so dosegle že dne 4. joktobra lepe uspehe proti Rusom. Ti • so prodirali čez Vislo, a zavezna armada jih je pognala iz Opatowa in Kli-montowa, ujela 3000 mož ter zaplenila! mnogo topov in strojnih pušk. Naslednji dan dne 5. oktobra so pri Radomu porazile poltretjo rusko kavaierijsko divizijo. Vsi ti dogodki spricujejo, da se je zopetna borba z Rusi zopet pričela in sicer za nas ugodno, — kajti Rusi, ki so že strašili pri Biezu blizu D.una-jeca, so se znatno umaknili. Rusi hudo tepeni. Budimpešta, dne 7. oktobra. Naše čete so pri mestu Marmaroš-Sziget porazile Ruse, ki so udrli na 'Ogrsko, ter so jih z a-sledovale do Nagy-Bocsko. Naše čete sedaj pokopujejo Ruse, ki so padli v dvadnevDé bitki pri prelazu Uszok, Dosedaj se je pokopalo tam že 8000 ruskih mrličev. Avstriid Junaško branilo trdnlevo Przemysl. Dunaj, dne 7. oktobra opoldne. Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Našo napadalno prodiranje je tudi včeraj na več krajih v malih borbah doseglo svoje namene. Kakor poroča nek častnik generalnega štaba, M je v smelem poleth z zrakoplovom prišel k nam, se trdnjava Przemysl po hrabri trdnjavski posadki brani z veliko vstrajnost-jo in previdnostjo proti ruskim napadom. Naši so napravili iz trdnjave več izpadov, ki so prisilili sovražnika, da je svoje bojne čete umaknil nazaj. Pri teh izpadih so naši zajeli mnogo Rusov, Vsi ruski napadi na trdnjavo so se pod silovitim ognjem iz trdnjavskih topov ponesrečili. Vojna kontribucija za mesto Cernòvice. Budimpešta, 6. oktobra. Nek časnikar, ki je pribežal iz mesta Cerno-vice v Budimpešto, pripoveduje : ko zakopal, kjakor bi bil mrlič. Prišla je noč, puške so podale venomer uro za uro in naši in i oni so — streljali preko mene. Končno je streljanje ponehalo. Ta premor so porabili Srbi za to, da so prišli preiskava! padle naše tovariše. i„Pridi Vojno“, je rekel neki Srb svojemu tovarišu, „pojdiva pogledat, kaj nam je Švaba prinesel jesti!“' Nato je zlezlo [nekaj Srbov izza okopa. Preiskali so krušnike in žepe padlim in ranjenim našim tovarišem ter so pobrali, kar so le našli : kruh, prepečence in druge stvari, ter so se potem hitro zopet vrnili za okop. Neki Srb je tudi mene brcnil z nogo, in ker se nisem zganil, me je imel za (mrtvega ter (mi vzel moj kruh in konser-ve. Kmalu nato pa se je streljanje zopet pričelo. In čakaj sem celih 12 ur, kako se konca boj. Ka pa še »em končno ob peti uri zjutraj zaslišal krepki „hura ! “ našega polka in je sovražno streljanje naenkrat prenehalo, sem skočil iz svojega groba in postrelil kolikor mogoče hitro svoje patrone za bežečimi Srbi ter sem 'sedaj zopet tu pri stotniji.“ „(Potemtakem te zopet izbrišem iz seznama mrt-vin, sin moj; ti pa vstopi zopet v svoj oddelek!“ je odgovoril stotnik, ki je tudi takoj predlagal na višje mesto, da se izreče priznanje 'vrlemu desetniku. Taki so vojaki „vražje divizije“ ! Kazen za vohunstvo. Narednik 87. pešpolka, ki se je vrnü ranjen z gališkega ’ bojišča;, pripoveduje v „Edinosti“ sledečo dogodbo: Bilo je v začetku meseca septembra, Naš bataljon je prišel v vasico, ki je bila popolnoma zapuščena, le v neki kolibici, v podstrešju, f ,smo steknili nekega stajrega -možičkai. Imel je gotovo (nad 80 let. Bil j« vee nw«, skljuSe», in zdelo se mi je, da ie bi „Rusi so vkorakali v Cernovioe ■ dne 2. sept, General Arintinowi je naložil mestu vojno Kontribucijo (vojni davek) 600.000 rubljev, Taj znesek bi morali meščani plačajti Rušom tekom 24 ur in sicer v zlar tu in srebru. Zaman (je trdil župan Wcisselberger, da je mesto sedaj revno, ker so bogatejši meščani zbežali iz mesta. Ruski general je ostal neizprosen. General je rekel : Tudi avstro-ogrsko čete so naložile ruskemu mestu Kamieno-Podolski vojno kontribu-cijo, ko so zasedle mesto, Grškohkatoliški nadškof, Repta, jie skušal Rusa preprositi, da bi opustil vojno kontribucija, a tudi zaman. Nadškofu je /končno minila potrpežljivsst in je rekel osorno: „Gospod general, tukaj je moja mitra, Vzamile jo kot vojno kon-tribucijo. Ce Vfajm še tudi to ne (zadostuje, potem pa le ropajte in pobijajte!“ Te besede cerkvenega dostojanstvenika so ruskemu generalu tako ugajale, da je vojno, kontribucijo znižal na polovico. |Drugi dan so nosili meščani — zlato in srebro v mestno hišo, Bogatejši so nosili dragocenosti v kovčekih, tudi revnejši sloji niso zaostali, da„ celo berači so nosili ,svoje krone Rusom. Prišle so tudi [žene, ki so peljale svoje otroke, kateri so nosili zlato in srebro ’ v svojih predpasnikih. Prodajalne zlatnjnarjev je posebna mestna komisija dala odpreti. Vsaka trohica zlaita in srebra se je zanesla na magistrat, kjer (so se dragocenosti precenile. Ko Še zahtevana svota ni btila skupaj, so ruski vojaki zgrabili 80 uglednih meščanov in so jih zaprli v neko sobo kot talce. Reveži so bili 24 ur v tej ječi. Ko se je dne 4. sept. dognalo, da je zahtevana svota celo za 150.000 rubljev prekoračena, so talce izpustili. Ob tej priliki 'je ruski general izjavil, (da bo dal vojno kontribucijo takoj nazaj, če isto store tudi Avstrijci z ozirom na mesto Podolski.“ ’Mestni poveljnik v Cernovicah je postal ruski general Zevrejenov; za župana pa. je imenovan Ru-munec dir. Boroancio, njegova namestnika sta: dr Hackmann za Nemce in dr. Skobar za Žide. Koliko je bilo naših pri Marmarošu. Pri KöröSmezö-ju, kjer so upadli Rusi čez Karpate in prodrli do Marmaroša, je stalo našega vojaštva samo en pomožen infanterijski bataljon s 4 topovi in 2 strojnima puškama. Iz tega se najbolj spozna, da naš poraz pri Körösmezö-ju nima z vojaškega sta-l šča prav nobenega pomena in da so Rusi prav lahko imeli premoč. Želeti bi bilo, da bi se take stvari omenjale tudi v uradnih poročilih, kajti potem bi bila vsem vznemirjajočim čenčam zaprta vrata. Kljub izredno majhnemu številu so naše čete zadrževale mnogo številnejše Ruse skozi 17 ur, da niso mogli prodirati, ter jim prizadjali velike izgube na mrtvih in ranjenih, „ Gazetta Vojeima“ uradni list višjega armadnega poveljnika. Kakor poročalo listi’, ' izhaja na Rusko-Poljs-kem pod naslovom „Gazetta Vojenna“ tednik kot u-radni organ armadnega (višjega poveljnika. Prva številka se obrača do Poljakov, ki pričakujejo lahko svojo svobodo samo od nemške in avstrijske zmage z zatrdilom, da mora zmagati pravična stvar. Železnice v Galiciji zopet v teku. Line, dne 5. oktobra. Več galiških železničarjev, ki so pred dnevi prišli v-naše kraje, je bilo včeraj zopet poslanih nazaj v Galicijo in sicer na železniško progo Tarnow in Rzeszow. Na tej in neki drugi, prej od Rusov zasedeni progi; se je železniški promet zopet otvoril v dokaz, da naše prodiranje v Galiciji res napreduje. mogel napraviti piti par korakov, tako je bil videti slab. Našli smo jpa pri njem dve svetilki in dvie steklenici. Eno steklenico je hitro vrgel od sebe, a drugo smo mu vzeli iz rok in ga odvedli takoj pred poveljnika. Komaj in komaj je prišel starec z mojo pomočjo do našega poveljnika, a tu ni odgovoril na prav nobeno vprašanje, niti Čemu ste mu rabili svetilki, niti kaj ie bilo v steklenici, ki jo je vrgel od ‘sebe, niti kaj je v oni, ki sem jo držal v rokah. 'Molčal je, kakor bi bil okamenel. Bilo je očividno, dal je imel svetilki za to, da bi bil (dajal ž njima znamenja sovražniku, kji se je nahajal tik pred nami in s katerim smo se tudi spoprijeli prihodnje jutro, a treba je bilo še ugotoviti, kaj se nahaja v steklenici. Poveljnik je odmašil steklenico, ki je bila napolnjena z? neko tekočino, poduhal in izpregovortl nato silno resno : „iStrup! — Ustrelite moža!* Mene je doletela žalostna dolžnost, da spravim izdajalca na oni svet. Prijel sem ga pod pazduho 1 in ga peljal proti zidu., Ob enem pa sem pomignil 'štirim vojakom — bila sta dva Slovenca in dva [Italijana — ter jim rekel po italijansko, da me starec ni razumel, naj gredo za nama, in ko stopim od starcia, naj ga takoj ustrel«. Tlako smo šli do zida,; midva s starcem, ki ga sem rodil pod pazduho, spredaj, oni Štirje vojaki pa, s pripravljenimi puškami, piar korakov za nama. ’Ä ko sva prišla do zida, sem rekel starcu, naj se nekoliko nasloni na zid, da se odpočije, in stopil sem par korakov ob stran. Oni Štirje vojaki so namerili puške, počilo je, kakor en sam strel, i» starec se je armiil r»rtev np tla. Tak» se jisčuje v voj« volfcUBfvo $» iadä$#t». Poročila z gališkega bojišča, došla v petek, dne 9. oktobra. Sovražni napadi na trdnjavo Przemysl sijajno odbiti. Dunaj, 8 oMobra opoldne. Uradno se razglaša: V nadaljnjem prodirtejnju; naših čet je bil sovražnik ob cesti, hi vodi v Przemysl, pri Bariczu — zahodno od Dynova — premagan. , Naši so zavzeli mesto Rzeszow ter zaplenili več topov. V kotu med Vislo in Sanom so naše čete odvzele bežečim Rusom mnogo ujetnikov in vozov. Ponovni siloviti ruski naskoki na trdnjavo Przemysl so bili sijajno odhiti. Na sovrani strani je več tisoč mrtvih in ranjenih. V bojih pri M a r m a zi v sedanji vojski. Tako na primer piše v Lyonu izhajajoči list „Progres“, da feo si Francozi ob izbruhu vojne domišljevali, da bo vojska trajala le dva do tri mesce. Sedaj je pa treba račurtati s popolnoma drugačnimi okolščinami, kajti računati bo treba še s tem, da bo (vojska trajala še tudi po zimi. Takoj v začetku so Francozi pričakovali, da bodo Rusi po dokončani mobilizaciji korakali naravnost proti Beroli-nu. Računali so Francozi, dal bodo Rusi približno v sredi meseca septembra že v Berolinu. Javno mnenje v Franciji je storilo to veliko zmoto, da je popolnoma prezrlo, da ima Avstrija ! tudi svojo armado. Ce bi se posrečilo,,! piše dalje omenjeni list, vreči Nemce iz vojne črte ob reki Aisni đo belgijske vojne črte in potem dalje čez reko Reno, bi se smelo pričakovati, da bi med tem (časom že tudi Rusi izvoje-vali odločilno bitko in bi ruski kozaki prijezdili že koncem meseca oktobra do Berolina, Vsekakor se pa pri tem prodiranju ne gre za kak sprehod. Sele tedaj, kadar bi bila nemška armada porinjena nazaj med Berolin in reko Reno in, bi Busi zasedli Dunaj, „Zenta“ Je sovražnika natepla. I Trst, dne 4. oktobra. V Patras je došel parnik ogrsko-hr vaške paro-plovne družbe „Korona“. Kapitan tega parnika je pripovedoval, da je na višini Malte opazoval, kako je več manjših ladij vleklo dve, veliki bojni ladji proti Malti. To je bilo ob času, ko se je vršil ob črnogorski obali boj naše hrabre „Zente“ s francoskim bro-dovjem. Domneva se, da je ti dve ladji poškodovala „Zenta“. Podmorski čoln izginil iz Spezzie. Rim, dne 4. oktobra, (Uradno.) Poveljstvo italijanske pomorske trdnjave Spözzia objavlja, da je dne 3. oktobra t. 1. proti 5. uri popoldne zapustil neki podmorski čoln, ki pa še ni bil docela oborožen, pristanišče in izginil neznano kam. Podmorski čoln je bil zgrajen na račun neke tuje države. Vsled nepristranosti Italije v sedanji vojski ga pa niso mogli izročiti dotični državi, I-talijansko mornariško ministrstvo je odredilo strogo preiskavo v tej zadevi in zaukazalo, da se krivci strogo kaznujejo. Zajedno se je tudi zaukazalo, da se u-begli podmorski čoln takoj zasleduje. Iz Spezzie pobegli podmorski Čoln -- najden. „Giornale d’Italia“ poroča iz Ajaccija: Podmorski čoln, ki je izginil iz ladjedelnice tvrdke Fiat v San Giorgio, je zasidran v, Ajacoiju na Korziki, kamor je prispel v nedeljo, zastražen pò francoski vojaški oblasti. Isti list poroča iz Livorna: Danes "zjutraj sta dospela semkaj iz Ajaccija drugi poveljnik podmorskega čolna, Rocchi in neki drugi član posadke, Po* morskim oblastim sta javila sledeče: Ko je podmorski čoln 'dospel na Široko morje, je poveljnik! Belloni naznanil posadki, da ima tajen nalog in mora odpluti v Ajaocijo, Ko je dospel podmorski Čoln v Ajaccijo, je Rocchi, ki se mu je zdelo ravnanje Bellonijevo sumljivo, pregovoril posadko, da je odrekla poveljniku pokorščino' ih javila, stvar francoskim oblastim. — Francoska pomorska oblast je zastražila podmorski čoln in zaprosila navodil od vlade, ki je odgovorila, naj ostane podmorski čoln na razpolago italijanski vladi. Italijanski torpedni rušilec je' baje že odšel, da vzame podmorski čoln in ga pospremi v Spezzio. Rocchi meni, da je treba postaviti ta1 dogodek na rovaš Bellonijeve prenapetosti. Pobegli čoln lastnina Rusov. Rim, dno 6. oktobra. Ruski poslanik poroča, da je bil ruski podmorski čoln, ki je izginil, naročen pri tvrdki Fiat. Radi vojne je Rusija naprosila ladjedelnico, da naj ga zadrži. Rusija ni v nobeni zvezi s tem, da je čoln izginil. Nemške in avstrijske ladje v Antwerpnn uničene. Haiag, 7.1 oktobra. Sem je došlo iz Antjwerpna poročilo, da so Belgijci vsem avstro-ogrskim in nemškim trgovskim in prevoznim ladjam, katere so ob izbruhu vojske zadržali v antwerpenskem pristanišču, sedaj z dinamitom razstrelili kotle, i Število avstro-ogrskih in nemških ia-dij v Antwerpnu je bilo majhno. Pomorska bitka pri otoku Tahiti. Iz Bordo-ja se poroča: Francoska vlada naznanja uradno, da so nemške vojne ladje potopile francosko križarko „Zede“ pri otoku Tahiti. Nemške vojne ladje so nato obstreljevale pristanišče Papeete. Tahiti je francoski otok v Velikem oceanu. Mesto Papeete je glavno mesto in središče francoskih naselbin v izhodni Oceaniji in leži ob severo-zahod-nem obrežju otoka Tahiti, Iz uradnega poročila francoske vlade se sklepa, da se je vršila nekje v bližini otoka Tahiti pomorska bitka med nemškim in francoskim vojnim brodovjem, v kateri se je potopila francoska križarka „Zede“. Francozi in Angleži zasledujejo „Emden“. London, dne 4. oktobra. Angleški tiskovni urad poroča, da zasleduje nemško križarieo „Emden“ 20 angleških in francoskih vojnih*ladij, ' v »**».<•■**■■<■*.*&* oktobra 1914. -! i'TYi rr i*T*. iììiì^ iV -, ■ - • Potop angleške vojne ladje „Australia“. • -, ' k . London, dne 5. oktobra. Angleška admiraliteta javlja, da je trčila velika angleška križarka „'Australia“ v Kitajskem morju v bližini Kiaučau na neko mino in se potopila. * * * Potopljena angleška križarka „Australia“ je e-na najmodernejših in najnovejše opremljenih velikih angleških vojnih ladij. Njena tonaža znaša 18..000 ton. Oborožena je bila z 8 velikanskimi topovi kalibra 30’5 centimetrov. Ta izguba je v teku sedanje vojske naj-veöja, katera je zadela Anglijo, kajti „Australia“ je prvi dreadnought (velika vojna ladja), katero je iz-guhila Anglija. Nemška križarka „Leipzig“ potopila angleški parnik. London, dne 4. oktobra. (Uradno.) Iz Valparaiza v Južni Ameriki se poroča: Nemška križarka „Leipzig“ je potopila dne 15. septembra ob obrežju Cile v Južni 'Ameriki angleški parnik „Eleinor“. Potopljeni angleški parnik je vozil olje iz Južne Amerike v Evropo., Posadko potopljenega parnika je spravila križarka „Leipzig“ v Galopa-gos. * * • Majhna nemška križarka „Leipzig“ je bila zgrajena 1. 1905, Njena tonaža znaša 3250 ton, posadka pa 300 mož. Vozi z brzino 23 morskih milj v eni uri. Oborožena je z 10 topovi kalibra 10’5 centimetrov. Angleške izgube na morju. Angleška admiraliteta navaja po imenu v drugem izkazu, katerega je objavila, vse trgovske parnike, katere so potopile nemške vojne ladje do 30. septembra. Skupaj je izgubila Anglija 36 trgovskih parnikov. Avstrijci v boju z Japonci in Angleži. Berolin, dne 6. oktobra. Prvi naskok združenih Japoncev^ in Angležev na nemške inlanterijske postojanke pri Tsingtau je bil odbit. Združeni Japonci in Angleži so izgubili 2500 mož. Učinek nemških min, topov in strojnih pušk je bil uničevalen. Desno japonsko-angleško krilo je z velikim uspehom obstreljevala a, v s t r o - o g r -s k a križarka „Cesarica E l i z a b e t a“ in nemška ladja „Jaguar“. Nemci nimajo veliko Ižgub. Japonci čakajo,, da dobijo pomoč iz domovine. Portugalska se udeleži vojske? Zadnji čaš se opazuje na Portugalskem sumljivo gibanje. Vrhu tega so imeli portugalski državniki neprestana posvetovanja ž angleškimi in francoskimi odposlanci. Za to je utemeljena sumnja, da Portugalska priskoči trosporazumu na pomoč. Prihaja tudi že vest, uradno Še sicer nepotrjena, da se je 'del portugalske armade vkrcal za prevoz v Afriko, Angležem nhi pomoč. Druge vesti pravijo, da pride del portugalske armade Francozom na franc, bojišče na pomoč. Afganistanska vojska v Indiji. Rüffiünskl list „Viitorul“' poroča iz Carigrada: Afganistanski uradni |list v Kamdaharu poroča, da je afganistanska Vojska, ki šteje 40.000 mož, prišla v Indijo in zasedla Pašavar. Druga armada je prekoračila rusko mejo in napreduje sedaj proti Turlce-stanu. Prvi boji na Kavkazu. Sofijski „Dnevnik“ poroča iz Carigrada: Že nekoliko dni se vrše na Kavkazu manjši boji med turškimi in ruskimi četami. Turki so ujeli 8 ruskih častnikov in 80 (vojakov. Esad predsednik albanske vlade. Drač, 5. oktobra. Agencija Stefani1 poroča: Včjeraj je bil Esad paša imenovan predsednikom začasne albanske vlade Esad je bil dal senatu za ta korak rok do včeraj ob dveh popoldne in je nekoliko časa poprej zasedel važne strategične točke mesta, po svojih Albancih, ki jih je 10.000 mož. Senatorji so si po imenovanju čestitali na zaupanju, ki ga vanj stavi albanski narod. Nadvojvodlnja Cita obiskala ranjence. Diunaj, dne 2. oktobra. Včeraj popoldne je prišla nadvojvodinja Cita v splošno bolnišnico, da nadaljuje obisk ranjenih vojakov. Podala se je na kirurgično vseučiliško kliniko profesorja Hohenegga ter govorila tam z več ranjenimi častniki in vojaki, Visoka gospa je vsakega tolažila. Ko je odšla, je obljubila, da kmalu zopet pride. Kardinalu. Ferrati se je obrnilo na bolje. Iz Rima se poroča, da bolezen, ki je napadla kardinala državnega tajnika Ferrato, sicer traja naprej, vendar da se ista obrača na bolje. Kardinal nima mrzlice in nadaljuje z. opravljanjem svojih poslov. Slovenski jdnakl. ‘ Na čestitko deželnega glavarja kranjskega, dr. Šušteršiča, povodom odlikovanja polkovnika pešpolka ši. 17, barona Stillfrieda, je odgovoril ta glavarju s sledečo brzojavko: „Sprejmi Vaše visoko blagorodje izraz moje naj-uljudnejše in najgloblje občutene zahvale za ljubeznive čestitke, s katerimi ste me visoko počastili ob priliki odlikovanja, v katerem vidim pred vsem Najvišje uvaževanje brezprimerne hrabrosti, častnikov in junaške žilavosti vrlih sinov lepe kranjske dežele. Čutim se srečnega, da sem se boril na čelu hrabrega kranjskega polka za čast naše domovine. Bog ga vodi dalje k zmagi! — Stillfried, polkovnik.“ Kako se varujemo pred kužnimi boleznimi. V času, ko divja vojska, je nevarnost, da se razširijo razne kužne bolezni, zelo velika. Oblasti so izdale razne < dalekosežne (varnostne odredbe, ki imajo namen, zabranjevati razširjenje kužnih bolezni. Glede griže se na merodajnem mestu naznanja, da bo sploh ponehala, ko nastopi mrzlejši čas. Vsi slučaji, ki so se pojavili dosedaj, so bili le bolj lahki in ne nevarni. Glede griže se torej ni ničesar biti. Kolero so zanesli Rusi v Galicijo. Gališki beguni so jo pa zanesli čez Karpate na Ogrsko, Zdravstvene oblasti so pa ukrenile že vse potrebno, da se ta kužna bolezen ne razširja. Ljudstvu v pomirjenje bodi omenjeno, da so ustanovili v ogrskem-Hradišu veliko opazovalno postajo. Na tisoče beguncev mora ostati tamkjaj, kjer jih skozi Ì4 dni zelo vestno zdravniško preiskujejo! in opazujejo. Zdravniška preiskovanja in opazovanja vodijo trije strokovnjaki (bakte-riologi ter več uradnih zdravnikov), V sumljivih slučajih se dotične osebe takoj spravijo v prostore, v ka terih ne pridejo z nikomur v dotiko. Ker je z ozirom na vojne dogodke število prihajajočih in odhajajočih tujih oseb vedno večje in je s tem postala tudi nevarnost razširjenja kužnih bolezni vedno večja, je naročilo notranje ministrstvo vsem političnim oblastim, da posvetijo vso pozornost na tiste kraje, kjer se zbira večje število tujcev, kakor v raznih prenočiščih, v zavetiščih itd., d& jih glede zdravstvenega stanja skrbno nadzorujejo in o tem poročajo ministrstvu. Dunajski uradni list „Wiener Zeitung“ je objaj vil naredbo, v kateri se določa, kako se mòra postopati z mrliči na kužnih boleznih umrlih oseb, in sicer: Trupla na Škrlatici, davici, tifusu, .griži, osepnicah, na koleri, kugi in vnetju ledvic umrlih oseb se morajo takoj, ko je mrliški Ogleda naznanil, da je dotična oseba umrla, zaviti v platno*, ki je bilo poprej namočeno v kako razkuževhlno tekočino in se mora položit v dobrö zamašOno krsto, bodisi iz lesa ali kovine, tako, da ne pride zrak do trupla. Takšne mrtvece se sme le v dobro Zaprtih krstah položiti na primerna mesta. Prepovedano je, okrasiti ali drugače olepšati prostore, v katerih se nahajajo taki mrtveci. Pogreba, ki se mora vršiti kakor hitro je le mogoče, se raz-ven sorodnikov mrtveca in drugih pri pogrebu zaposlenih oseb, ne sme nihče udeležiti. Umivati, striči, briti in preoblačiti trupla na tifusu, osepnicah, koleri in kugi umrlih oseb je strogo prepovedano. Tiste osebe, ki spravljajo take mrliče v krste, se smatrajo za okužene in se morajo zdravstveno opazovati in nadzorovati.. Trupla se morajo iz hiš brez vsakega spremstva spràVitì v mrtvašnico ali na pokopališče. Za prevažanje trupel se smejo porabljati le taka sredstva.’ kot nošujuCe Iti, ki se jih lahko osnaži in raz- Prepovedano je, prevažaj vib, ki so namenjeni za javni promet, hu... ima pravico, da določi čas pogreba. Pogreb se mora vršiti na tistem pokopališču, ki je najbližje. V posebnih ozira vrednih slučajih lahko dovoli politična oblast, da se pripelje truplo na kako drugo pokopališče, toda pri tem se je strogo ravnati po tozadevnih predpisih. Izkopavati mrliče na osepnicah, koleri ali kugi umrlih oseb je dovoljeno še-le po preteku enega leta po smrti dotične osebe. Verski obredi pri takih mrtvecih se smejo vršiti le v mrtvašnicah, ki so za to primerno opremljene, sicer pa na prostem. Prepovedano je tudi, obhajati v hiši, v kateri je dotična oseba na kužni bolezni umrla, pojedine, sedmine in obhajati slične svečanosti. To .velja tudi v takem slučaju, ako je dotična oseba umrla na tifusu ali griži, ______ ” RudečTkriž. """ Slovenjgradec. II. izkaz daril za avstrijski Rudeči križ: Iz Vuhreda: županstvo 50 K, posojilnica 100 K, krajni šolski svet 50 K, Ivan Pahernik 100 K, Marija Pahernik 100 K, Pran Pahernik 50 K, (Peter Mravljak 50 K, Prano Sgerm 20 K, A. P. Osrajnik 20 K, Herman Tänenhäuser 5 K, dr. Mathiaschitz S K, J. Maher 3 K, N. Rus 2 K, Andrej Kozjak 1 K, Anton O-srajnik-Sošner 10 K, Amalija Kac )2 K, Prano Kralj 2 K, Mar. Gosak 2 K, Marija Gosak 2 Kj, Anton Miklavc 1 K, Roza Vomer 1 K, Alojzija Karner 50 v, Antonija Fašink 4 K, Eliza Veter 40 v, Andrej Gosak 1 K, Karl Pušnik 2 K, Jera Lederhas 1 K, Alekš Praprotnik 1 K, Franc Božič 20 v, Prano Vinšek 40 v, Bogomir Piter 10 K, dvorni (svetnik Kresnik 20 K, 1 Mihael Snobe 10 K, Prane Kristan 2 K, Jožef Widmoser 10 K, Mimi K 2 K, Hedvika .Vaupotič 2 K, Avgust Mörth 1 K, Anton Kajžei 20 v, Dominik Potočnik 1 v, Terezija Kovač 5 K, Pan,grac Hoi-drian 20 v, Prane Robič 10 K, Ida Fišer 30 v, Gumeel Manfredo 1 K, Jurij Breznik 1 ,Kv (Pavel (Lederhas 1 K, Amalija Kralj 1 K, Friderik Hrašovec '4 K, Marija Osrajnik 40 v, Anton Pečko 1 K, Alekš Tomis 20 v, Filip Streicher 1 K, Benedikt flinker 5 K, Andrej Grogi 10 K, dr. R. Mayer 5 K, V. K. Has 10 K, N. LaurenčiČ 3 K, Bogomir Siter 1 K, dr. Mathiaschitz 2 K; iz Lehna: Filip Kristan 10 E, Rotovnik Jožef 5 K, Pečolar Janez 5 K, Pečoler Franc 5 K, Pučoler Jakob 5 K, Konečnik A. 4 K; Marija Pustoslemšek 2 K; iz Siovenjgradca: Jožei. Druš-kovič 40 K; iz Mute: Franc Janiš 15 K, Mici Kugler 50 v, A. Mauthner 2 K, Alekš Rubhol sit. 1 K, Alekš Rubhot Jnl. 1 K, Anton Adam 1 K, Ivan Paar 1.40 K, Mihael Pašek 1 K, Albertina Zeisel 1 K, Trot Marija 50 v, Lasnik .Marija 50 v, Fr. Taučer 50 v, Emil Cern 50 v. Bulttolo Anton 20 v, Blaž Verho, nik 1 K, Grispld Jufj 1 K, Grisold Janez 40 y, Svikart Franc 1 K, Franc Gostenčnik 1 K ; iz Sv. Primoža : Marko Lauko 1 K, Gešman Uršula 2 K, Vaukman Filip 5 K; iz Vuzenice: Alojzij Arzenšek 10 K, posojilnica 20 K« Anton Mravljak 10 K, Mirko Mravljak 10 K, Ivan Kresnik 20 K; Jakob Verdnik, Dravče, 1 K; Anton jGrubelnik, Št. Janž II., 1 K; Franc Esig, Sv. Vid, 40 v; Franc Schautz, Št. Janž II, 1 K; Peter Marvič, St. Vid, 2 K; Šimon Jeznik, Sv. Janž II, 1 K; Kollmann Mihael, Sv. Primož II, 1 K; Trost Janez, St. Vid, 1 K; Valenti Martin, Št Vid, 1 K; Garneš Filip, Sv. Primož, 40 v; Jože! Pušnik, Sv. Vid, 20 v; Plemen Leonhard, Št. Janž, 1 K; Gaberšek,Frane, Sv. Primož II, 20 v; Draučbacher Martin, St. Janž II, 2 K; Krautberger Marija, Sv. Vid, 2 K; Gaberšnik Anton, Sv. Prt mož III, 20 v; Franc Ferk, St’. Janž II, 40 v; Franc Zvikart, Dravče, 20 v; Pavel Pogač, Dravče, 50 iv; Peter Griben, Vuzenica, 15 v; Anton Plemen, Dravče, 1 K; Franc Mravljak, Sv. Vid, 40 v; Andrej Ovčak, Vuzenica, 1 K;( Alekš Naglič, Dravče, 40 v; Peter Probart, St. Janž II, 2 K; Jakob Garb, Sv. Vid, 60 v; Martin Gačnik, Dravče, 40 v; Jernej Naglič, Sv. Vid, 20 v; Janez Vinšek, Dravče, 20 v; Gostenčnik Janez, Vu, zenica, 15 v; dr. Max Pregl, Vuzenica, 20 K; Šimon Viher, Vuzenica, 10 K; Jakob Zvikart, Dravče, 1 (K; Jakob Pušnik, Sv, Primož II, 20 v; Franc Mesaner, Št. Vid, 40 v; Skralovnik A., • St. Vid, 40 v; Jurij Spalier, Št. Janž II, 40 v; Franc Proj«, St. Janž II, 1 K; iz Vuzenice: Franc Brassnik, 20 K, Ojsteršek 1.50 K, Koletnik Antonija 1 K, Karl Glaas 5 K; iz S.v. Antona: Elize Podlesnik 2 K, J. Štibler 2 K, Marija Kajiop 2 K, Janez Petrun 5 K; Mat. Vitrih 1.40 K, Pavel Keber 2 K, Ign. Gašper 1 K, Franc Keber 1 K, Anton Mrak 1 K, Vincenc Mrak 40 v, Kašpar Pušnik 2 K, občina Sv. Amon na Pohorju 10 K, iz Sobote: Peter Enzi 5 K, Jožei Kotnik 1 K, Rudolf Lubnik 2 K, Janez Woger 4 K, Roman Schoier 1 K, Franc Adlasnik 1 K, Peter Mörth 2 K, Matija Mörth 1 K, Jera Tbeiiol 40 v, Marija Enzi 20 Vi, Janez (Woger 50 v, Marija Woger 40 v, Peter' Tratnik 40 v, Agata Cuhnik 60 v, Rajmund Lindna 1 K, Jurij Gu-tschy 60 v, Franc Enzi 60 V, Wagner Klement 1 K, Tratnik R. 1 K, Brida (Klement 1 K, Kumpoš Karol 40 v, Napečnik Neža 1 K, Golob Štefan 20 v, Golob Filip 1 K, Vilibald Golob 50 v, N. Rosman 20 v, Anton Temei 40 v, Jurij Cuhnik 1 K, Temei Frančiška 60 v, Jožef Barth 1 K, Urban Lasnik 40 v, Rapič T., 1 K, Šimon Tratnik 40 v, Jožef Schaucher 40 v, Šimon Woger 1 K, Franc Woger 1 K, Martin Golob 60 v, Hutmaier Julija 1 K, Hutmaier Rocza 1 K, Pioni Woger 40 v, Simon Enzi 1 K, A. Rozman 20 v, Koinik Matija 1 K, Ožbolt Cedernik 1 K, Simon Greben 40 v, Janez Knas 1 K, Florijan Enzi 1 K, Scheuche» Franc 1 K, Pausi Jakob 60 v, Franc Golob 1 K, Matija Pust 1 K, Rožman Mihael 1 E, Woger Valentin 1 K, Ribič Boštjan J K, godba 3.30 K, Janez Temei 1 K, Martin Koler 2 K, Franc Fritz 1 K, Anton Golob 1 K, Tratinek Janez 1 K, Krajner Jo-Žef 1 K, Deutschman Anton 2 K, Cuhnik Mihael 1 K, občina Sobota 5 K; iz Siovenjgradca: Franc Vrečko 3 K, Janez Tro-foei 9 K Franc Mlinšek 1 K, Linči Vrečko 60 v.; Ed. Schmidt, Dumi OA v vxi a, . " " Fanika, Mi- _ unaj, 20 K; občina Št. Andraž Vi n.; ____ slinje, o K; požarna bramba Velenje 283.38 K; župni Urad Fä* meče 12.20 K; Jožef Erker, Sele, 10 K; občina Trofia 7LS4 K j občina Ribnica 50 K; iz Ribnice: Janez Z apoen ik 20 K, Jane» Radich 10 K, Filip Streicher 10 K, Anton Skočir 5 K, Andrej Verdnik 1 K; iz Mislinje: Melanija Perger 100 K, Jakob Jaš 10 K, Jaromel Andrej 1 K, Koprivnikar Karol 1 K, Klančnik Anton 1 K, Rudolf Gras 1 K, Lukas Klemenc 1 K, Anton Vouk 1 K, Stergar Dominik 40 v, Brešar Simon 1 K, Jakob Smodiš t K, Jaš Franc 1 K, Jurij Kreuh 40 v, Jožef Gumpod 1 K, Pr®-volnik Avgust 40 v. Očko Jožef 1 K, Rudolf Kolander 40 v, J. Pušnik 40 v, Gros Mihael 40 v, Matilda Vodonik 20 v, Gros F. 1 K, Osonker Jožef 1 K, Ogrin Franc 1 K, Janez Oder 40 v, Franc Plevnik 40 v, Alošnik Franc ml. 20 v, Timovšek Janez 30 v, Jeseničnik Karol 20 v, Franc Kaučič 30 v, Jože! Tossati 20 v, Gašpar Krizovnik 40 v, Peter Vodovnik 40 v, Klemenc Martin 20 v, Vodonik Pilip 1 K, Slaniker Ignac 1 K, Schwenz Frano 1 K, Benedikt Matilda 1 K, Popeš Anton 1 K, Winkler Jože! C K, Vodonik Jožef 48 v, Krajnc» Leopold 60 v, Jaš Friderik 42 v, Gašper Janez 2 K, Alojzij Plevnik 1 K, Vetrih Fric 1 K, Mih, Repu 50 v, Hibner Ožbolt 10 K; iz Siovenjgradca: Franc Potočnik 9.86 K, Fric Gotscher 7 K, Amalija Uršič 4 K, A. Schula 5 K, Fric R.eissl 1 K, Franc Vrečko 10 K, Fric Gotscher 4 K; N. Jastrobnik, Zgornji Dolič, 10 K; občina Vrhe 50 K; Ivan» pl. Arailza, Slovenjgradec, 12 K; Prohart Blaž, Št. Vid, 50 v; Anton Lip, Vuzenica, 20 v; Janez Hölbl, St. Vid, 50 v; Avgust Hölbl, Št. Vid, 40 v; Peter Lorenci, Vuzenica 1 K, Fidij Kubel» nik, Vuzenica, 20 v; Draučbacher Martin, Šif. Janž II, 1 K ; is Vuzenice : Jože! Hölbl 4 K, Adolf Friedrich 2 K, Alekš Hodnik 40 v, Anton Kafel 20 K, Essig Antonija 2 K, Klarman Viktor 10 K, Frano Gašper 40 v, Simon Pahernik 5 ^ T __ _n 5 K, Andric Fr»— H ijeDenweia JAatóa Primož- eo .."‘tT/A Janez 4 K; N- hromel, Sti S ^°Eefr čreš“L Dravče, 20 v; iz Vuzenice: Sim, — 1 - K, Sebrek Janez 1 K, Otorepec Janez 1 K, Konr. Just K, Jakob Bliem I K, Jožef Ladine']T .8. K, J. Namestnik, St, Janž II, 20 v; Karl Kolaček, Vuzenica, 10 K; J'jlija Kraker, St. Janž II, 2 K; iz Vuzenice: Oton Korp 2 K, občina Vuzenica 10 K, Brudermann 10 K. Mirko Mravljak 2 K; Matija Stermšek, St. Vid, 1 K; iz Vuzenice: Alojzij Arzenšek 10 K, Peter Griben 15 v, Martin Hölbl 10 K: iz Št. Vida: Jožef Peruš 1 K, Medved Janez 1 K; občina Vuzenica 10 K; Anton Mravljak 1 K; Franc Pušnik, Št. Vid, 1 K; dr. R. Verstovšek 20 K; grofica West-pbalen 50 K; gospa pl. Pauer 110 K; usmiljenke, Slovenjgradec, 10 K; Terezija Zupanc, Marenberg, 100 K; Artur Perger, Mislinja, 100 K; Elza Torggler, Slovenjgradec, 2 K; iz Sv. Antona: Franc Mravljak 6 K, Jožef Panič 5 K, Janez Mravljak 2 K, Zaveršnik Gregor 2 K, Koležnik Florjan 1 K, Filip Prohart 1 K, Anton Pušnik 2 K, Martin Keber 2 K, Marija Zaveršnik 2 K, Terezija Kremljak 1 K, Kanop Matija 1 K, Julija Podlesnik 1 K, Ognjeslav Podlesnik 2 K; občina Pameče 50 K, občinski odbor Pameče 12 K; iz Mute: Jurij Dobnik 12 K, Koltsch Mici 4 K, Rutina Počivavšek 20 K, Leitinger Mici 3 K, Cenci Kovač 2 K, Franc Heert 4 K, Marija Skasa 2 K, Emilija La-penna 3 K, Ludvig Deutschmann 3 K, Peruzzi Jakob 2 K, Viljem Neuner 1 K, Barth Josipina 5 K, Barth Jožef st. 1 K, Jožef Brioman 10 K, Terezija Kos 1 K, Marija Voger 1 K, Julija Auer 4 K, Ida Hölbl 5 K, Kristijan Zänker 2 K, Leitgeb Alojzija 2 K, Barth Jožef ml. 2 K, Antonija Draxler 4 K, Jurij Falenti 1 K, Ferdinand Moser 2 K, Terezija Srebotnik 1 K, Karl Gross 1 K, Margit König 10 K, Zerkonig Ignac 1 K, Peter Ziegler 1 K, Rihard Geltner 5 K, Hoinik Terezija 2 K, Anči Aniarik 2 K, Emilija Erber 10 K, Greta Erber 1Q K, Janez Urm 20 v, Pavel Brabbee 5 K, Janez Preglau 1 K, Ignac Strasser 5 K, dr. Roman Wiegele 2 K, Mihael Habermann 2 T, Cenci Cern 2 K, J. Hölbling 10 K, Anton Kolč 1 K, Morie in Adela Gerbart 10 K, Janez Schwartz 3 K, Pavel Popacs 1 K, Adolf Gril 2 K, Neža Kragolnik 1 K, Medved Ivana 4 K, Rihard Geltner 60 v, Edv. Draxler 10 K, Gust Moravec 10 K, Oton Erber 59.30 K, Janez Ferk 10 K, Alekš Ferk 2 K, Skacedjonik Franc 20 K, Emi Mrau-lak 5 K, Jožefa Janiš 2 K, Filip Urih 2 K, Jožef Škorjanc 10 K, Martin Mraulak 5 K, Janez Hutmaier 2 K, Janez Dietinger 2 K, Kališnik Franc 7 Kj, (Jakob Ferk 1 K, 'Anton Kuči 2 K, Dietinger Andrej 20 K, Franc Dobnik 2 K. Stran 6. 9. oktobra 1914 ÜiUExio t er o s ti. Pri cesarski pontifikalni maši, katero so služili Pr e vzvišeni gospod knez in škof dr. Mihael; Napotnik ob obilni asistenci v'nedeljo, dne 4. oktobra t. L, v stolnici y Mariboru, je proizvajal pevski zbor mestnega Gecdlijinega društva pod vodstvom čast, g. stolnega kapelnika Jožefa Tlrafenik prvikrat s sprem-ljevanjem orgel in orkestra mašo, ki jo je komponiral in poklonil premil, gospodu knezu in škbfu v trajen iin hvaležen spomin na srebrni ' jubilej Njihovega ŠKofovanja g. Rudolf Wagner, stolni in mestno-župnijski organist V Mariboru. Kot Graduale so peli pevci s spremljevanjem orgel ' in orkestra „Domini est snips“ od Ludovika Rotter Un za ofertorij „Domine, salvum fac imperatorem“ od Eduarda Lassen.. Za kompozicijo in poklonitev jubilejne maše so podarili Prevzvišeni jubilar g. Rudolfu Wagner 300 K. Proizvajanje te nove. 'skladbe našega plodovitega skladatelja! se je povsem prav dobro obneslo. Posamezni glasovi so ' kakor tudi orgije I in spremljajoča godba v lepem soglasju rešili častno 1 svoje uloge. Pevski zbor mestnega Cecilij anskega društva je tudi marsikaterega dobrega pevca poslat na vojno, po-zorišče,1 pa kljub temu še vedno razpolaga z dovolj spretnimi močmi ter goji vrlo cerkveno glasbo Bogu v čast, vernikom !v spodbudo. Prevzvišenemu jubi-larju je pa, Cecilijansko društvo mariborsko z nedeljskim proizvajanjem brezdvomno pripravilo dostojno, da, prav veselo Čestitko k srebrnemu jubileju. Narodni davek lavantinskih Mohorjanov se je običajno vsako leto — po vsaj ,10 vinarjev od uda — porabljal doslej v občekoristne in druge človekoljubne namene. Letošnje knjige se bodo ravnokar že pričele razpošiljati in ker je trenutno-najnujnejša tolažba in pomoč našim vojakom-ranjencem ter yojaš-kim vdovam, svetujemo vsem lavantinskim Mohorja-nom, ki zmorejo, naj letošnji prostovoljni davek namenijo za avstrijski Rudeči križ ter skupno po župnijah v (smislu izdane okrožnice vpošljejo na preč. kn.-šk. lavantinski ordinariat v Mariboru. — Vse za vero, dom, cesarja! Osebna vest. 'Na ženskem učiteljišču pri čč. šolskih sestrah poučuje začasno veronauk preč. g. kanonik Jakob Kavčič. Vojni kurat Rant je poslal ravnatelju kn.-šk. semenišča g. Zi.danšeku z dne 2. oktobra dopisnico s jo le vsebino : Prečastiti g. ravnatelj ! Vedno se pripravljam, da Vhm pišem, pa človek tu res ne pride do tega. Dalje kot 2 meseca nismo bili nobeden dan na istem mestu. Sedaj sedimo na enem mestu že 4 dni. Z g. Kociprom sva se našla dvakrat. To je bilo veselje! Seveda sva se menila tudi o Vaši hiši in o gospodih. Tu imamo že dlje časa dež in dež. To je nekaj groznega, ker smo vedno ga prostem, izvzem-ši zadnje 4 dni. Zdrav, sem, hvala Bogu! Naših gospodov je padlo šest.. Vsaj ni čuda, kajti tudi nas so še na vsakem obvezališču, kjer smo do sedaj bili, obstreljevali Rusi. Distance, 1 kjer bi mi morali biti, so samo na papirju, v resnici smo bili vedno sredi bojišča. Naš kor je mnogo trpiel, pred vsem še naša 6. divizija. Najsrčnejši pozdrav Vam in vsem gospodom ! Vojni kurat v Mariboru je razun vlč. g. Mih. Umeka tudi vlč. g. Krištof Tomšič, prej lokalni kurat v Ponikvah na Goriškem in sicer za bolnišnico ,v gimnaziji, učiteljišču in semenišču. O vojnih kuratih. Slovenski vojni kurat piše svojemu prijatelju: Štirje kurati so mrtvi'. Kaj se je zgodilo z nekaterimi, nam ni znano. O Ogrisu, Rateju, ni nobenega sluha. Sicer smo zdravi. Strah smo izgubili,, spdaj velja: ali-ali. Živimo le od danes do jutri. (Opomba, uredništva: Vojni kurat Ratej je te dni sporočil svojemu prijatelju v Ptuju, da je še živ in služi-v neki gališki bolnišnici.. Profesor dr. Dolinšek -- mrtev. V „Slovenskem Narodu“ porsča nek dopisnik, da mu je prija-telj pisal dne 3. septembra dopisnico z bojišča, na kateri stojijo tudi besede: „Dolinšek mrtev“., Ker je bil dopisnikov prijatelj učenec Dolinškov, sklepa iz tega, da je na dopisnici menil prof. dr. Dolinška. 1 Pogreša se. dr. Janko Kotnik, rezervni poročnik pri bosensko hercegovinskem pešpolku, št. 4, 17. stotnija, vo.jnopošt ii urad 36. Več nanj naslovljenih pisem je bilo vrnjenih z opazko: „Vermißt“. Komur bi bilo kaj znanega o njegovi usodi, se nujno prosi, da blagovoli sporočiti rodbini Kotnik, Dobrije pri Gu’ štanju na Koroškem. Trnjeva pot obrekovanega koroškega slovenskega duhovnika. Pod tem naslovom piše graški „Volks-blatt“ dne 8. oktobra, da je bil vsled podlega obrekovanja gnan v zapor župnik I. Mayerhofer iz Pokrča na Koroškem. Najprvo so ga izročili sodišču v Celovcu in po nekaj tednih vojaškemu sodišču v Gradcu. Izmišljene pregrehe niso bile nič manj kakor: veleizdaja, srbska špionaža, velesrbska propaganda, razširjanje državi sovražnih idej, nprizor tev zarote pro-ti Avstriji ! Ravno dovolj, da bi začrnili smrti vredno pošast. Kaj je preostalo od vsega tega obrekovanja po natančni preiskavi, zamore se spoznati iz dejstva, da se je vse obrekovanje izkazalo kot podlo sumniče-nje m je bil župnik Mayerhofer dne 5r oktobra zopet izpuščen. Sedaj je vložil župnik tožbo proti brezvestnim obrekovalcem. Kar je pa med tem časom pretrpel na zaničevanju in sramoti, razburjenosti, žalosti in nezgodah, tega mu ne more noben človek poravnati. Izpred deželnobrambhega sodišča. Izpuščena sta najdalje:, učiteljica Fanika Novak iz Ruš in žu- __________________„STRAŽ A.“_________________________ pan Viktor Glazer iz Smolnika. — Deželnobrambno sodišče je 1 obsodilo kleparja Antona H a wie iz Sit. Florijana na nemškem Srednjem Štajerskem na tri mesece težke ječe radi žalitve člana cesarske hiše. Kazen za zlobno obrekovanje. Miha Pristovnik in njegov sin Vincenc iz (Spodnje Nove vasi pri Slovenski Bisltirici, sta obrekovala občepoštenega in u-glednega moža Antona Jerovšek, posestnika v Spodnji Novi vasi, češ: „Tudi njega bodo zaprl., ker je Srb,“ Gosp, Jerovšek je bil prisiljen, oba obrekovalca tožiti radi razžaljenja časti. Pri obravnavi dne 26. septembra je tožitelj Vincencu Pristovnik popolnoma odpustil, ker je bil sin pravzaprav zapeljan po svojem očetu in je obrekovanje preklical. Miha Pristovnik je 'tudi obrekovanje preklical in obžaloval, a je moral, da se je ognil kazni, plačati za avstrijski Rudeči križ 20 K in vse stroške. Tako ga je obrekljivi jeziček stal okroglo 60 K, — Malo pozneje je na isti način obrekoval g, Jerovšeka Anton Janžur, ki je dne 7. oktobra zaradi obrekovanja stal pred sodnikom. Bil je obsojen na 10 dni zapora z enim postom. —Tako se godi obrekovalcem! Kdor drugemu jamo koplje, naj sam v njo pade! Novi brevir. V zadevi 'novega brevirja se ie pretečeni ted,en razposlal prospekt vsem čč, gg. lavantinskim duhovnikom. Nekateri gospodje pa imajo dvome glede proprija. Tem se naznanja, jda se bode proprij vsem brevirjem zraven vezal, ako ga kdo pri naročitvi izrecno ne izključi. Cena propriju bo mini-j maina, da ne pride niti v poštev, t * Knjige. Družbe sv. Mohorja so došle. Družba sv, Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za 1. 1914. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1, Koledar za leto 1915. 2. Mesija, 1. zvezek. 3. Mladim srcem, 2. zvezek. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4, zvezek. 5. Slovenske Večernice, 68. zvezek. 6. Duhovni boj. — Družba se bo potrudila, da prejmejo častiti udje knjige kolikor mogoče hitro. Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem redu: 1, Krška škofija, 2. Razni kraji. 3. Goriška nadškofija. 4, Tržaško-koprska škofija. 5:. Lavantinska škofija. 6. Ljubljanska škofija. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti župniji, v kateri se je vpisal. Na poznejše izpremembe sta-novališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. Cenjene gg. poverjenike nujno prosimo, naj po prejemu „aviza“ pošljejo takoj po knjige na železniško postajo. Družba sv. Mohorja se letos še posebej uljudno obrača na vse čč. gg. poverjenike z iskreno prošnjo, da z nabiranjem udov in denarja za prihodnje leto pričnejo takoj pri oddaji letošnjih knjig in nabrano udnino pošljejo po priloženi položnici. Ker je družbena tiskarna z natiskom knjig za prihodnje leto že pričela, in mora potrebni papir in druge potrebščine pri prejemu takoj v gotovini plačati, zato vse vele-častite gg. poverjenike in ude lepo prosimo, da naši nujni prošnji z ozirom na sedanje razmere gotovo u-godijo. i— Odbor, Izkaz mrtvih in ranjenih vojakov Štev. 12—20 je đošel od vojnega ministrstva in se dobi v Mariboru v tiskarni sv. Cirila. Stane pa: 12. štev. 34 v, 13. Štev. 30 v, 14. Štev 34 v, 15. štev. 43 v, 16. št. 24 v, 17. štev. 32 v, 18. štev. 32 v, 19. štev. 36 v in štev. 20 26 v. Poštnina za vsako številko stane 10 v. Kdor si naroči posamezne zkaze, naj za nje pošlje znesek v znamkah naprej. Kdor pa hoče, da se mu izkazi redno dopošljejo, kakor hitro izidejo, naj pošlje na tiskarno sv. Cirila v Mariboru večjo svoto, za katero se mu bodo izkazi pošiljali tako dolgo, dokler bo svota zadostovala. Prošnja za slovenske ranjence. Na Češkem in Moravskem leži mnogo ranjenih vojakov raznih nar rodnosti. Prosijo, knjig, molitvenih in zabavnih. — Kdor ima kaj takih ! slovenskih in hrvaških knjig, naj jih blagovoli poslati na naslov: dr. Anton Sto- jan, prošt in državni poslanec v (Kromerižu na Moravskem. Prosimo pa,, da se izbere res dobre in zanimive knjige in da vsak odpošiljajtelj poštne, oziroma železniške pristojbine sam plača, da g. jd'r. Stojan poleg velikega požrtvovalnega truda ne bo imel še stroškov. Nobenega novega davka. Neki berolinski list je prinesel vest, da jse bo v Avstriji uvedel nov oseb-no-dohodninski davek, in sicer za tiste, ki imajo nad 10.000 K letnih dohodkov. Kakor finančno ministrstvo poroča, je ta vest neresnična. Kuponi južne železnice. Kakor poročajo listi, bo južna železnica radi j z rednega položaja, nastalega vojnega stanja, glede mednarodnega prometa in nabavljanja tujih valut izplačevala do nadafljnega ok-toberski kupon svojih 3-odstoitnih prioritet le pri dosedanjih plačilnicah v AvstroiOgpski in v nemški državi, in pri tistih italijanskih plačilnicah, ki so i-menovane v tekstu obligacij (Florenca, Livorno, Milan); in sicer v kronski velfa/vi, preračunjeni po zadnji oficijelni notaciji za devizo Pariz', (priobčeno v uradnem kurznem listu dunajske borze od 25. jul. 1914 v o 100 frankov = 96.2754 K). * Na Vipavskem se je trgatev pričela v ponedeljek, Letina obeta bit; dobra in tudi izvrstna kapljica. Toda cene vidu ni nobene poštene in tudi kupcev je doslej malo. — Tudi pri nas na Štajerskem ni nobene prave cene za letošnji mošt. Mariborski vino-tržci obljubujejo sedaj samo 2 vin. za stopinjo sladkorja. Drobne novice. Umrl je v Gradcu odvetnik in bivši predsednik, štajerske odvetniške zbornice dr, M pl, Kaiserfeld v 72. letu starosti, — Umrl je v gra- ški deželni bolnišnici bivši nadučitelj v Hočhh in pozneje okrajni pomožni učitelj v Celju Jožef Leskovar, star 59 let, ,Tovariši so ga kot poštenjaka zelo cenili, v svojem političnem mišljenju je pa nagibal na nemško stran. C. kr. gimnazija v Mariboru. Ddkar je bila na-poyfedana vojska, je gimnazijsko poslopje stalno od vojakov zasedeno; od 30, septembra dalje je v njem nastanjena vojaška bolnišnica in blizu 300 ranjencev, tako, da ni pričakovati, da bi bilo poslopje v doglednem času porabno za šolske svrbe. Vsled tega so se v sredi septembra vršili samo potrebni izpiti, ne da bi se mogel začeti pouk. Da pa dijaštvo ne bo ostalo brez pouka in da ne bo izgubilo leta, se je posrečilo najti pripomoček, da še bo pouk ! gimnazijcev vršil v poslopju mariborske realke, brž ko bo to prosto vojakov, ki so tudi tam nastanjeni. To se bo zgodilo, ako ne pride kaj nepričakovanega vmes, d o 20. oktobra, in tedaj se bo tudi mogel začeti pouk gimnazijcev, seveda v nekoliko skrčeni obliki, ker je poslopje realke za število gimnazijcev premajhno. Na to se stariši in dijaki že sedaj opozarjajo, s pripomnjo, da se dijaki-gimnazijci lahko že zdaj pismenim potom (s tem, da pošljejo izpričevalo ali sploh Msmeno izjavo na ravnateljstvo) vpišejo v razred, v katerega spadajo. Kdaj se bo vršilo redno in zaključno vpisovanje, to se bo še pravočasno objavilo po časopisih. Ob začetku pouka se bodo še enkrat vršile dodatne sprejemne izkušnje za l. razred in morebitni zaostali ponavljalni izpiti. — Naznanja se tudi Še, da je 12 gimnazijskih profesorjev v vojski, Most pri Dupljeku. Ministrstvo za javna dela je zvišalo svoj prispevek od 35.000 K na „70.000 K, tako da je sedaj zaisigurana stavba tega velevažne-ga mosta. Kakor je znano, so se poslanci S. K. Z* v Gradcu in na Dunaju vrlo potegovali za ugodno rešitev tega vprašanja. Sedaj je odvisno le še od o-krajnega zastopa mariborskega, da začne z zidanjem mosta prej kot' slej. Marija Snežna. Dne 29. septembra smo ob o-bilnem spremstvu spremili h grobu Jurija Perko, po domače Leber, ki je po dolgi in mučni bolezni umrl v 73. letu svoje starosti. Bil je rajni goreč kristjan, vzgleden mož, prijatelj duhovnikov; nad 30 let cerkveni ključar in kot tak' velik dobrotnik domače žup-niiske cerkve. Tudi za reveže je imel vedno odprto srce in roke. Naj počiva v miru, blaga duša! * Sv. Anton v Slov. gor. Gospod Jožef Tušak, občinski predstojnik pri Sv. Antonu v 'Slov. gor., je daroval 12 pletenih zimskih srajc za vojake 47. polka, kateri so na bojnem polju v Galiciji. * Sv. Peter pri Radgoni. Dne 3. t. m. smo spremljali k zadnjemu počitku mladeniča Karola Grah, kateri je po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakrament', star 40 let, mirno v Gospodu zaspal. P. v m, ! — Na sedmini se je nabralo za Avstrijski Rudeči križ 3 K 50 vin. Sv. Areji na Pohorju. Ruška koča je zatvorje-na,. Kdor hoče isto v zimski dobi obiskati, dobi ključ v Mariboru v Narodnem 'domu in prt g. trgovcu Ul-laga na Tegetthoffovi cesti, a v Rušahj pri gospej Ivani Srne, oskrbnici Ruške koče, 1— Prvi sneg je napravil v pohorskih gozdovih mnogo škode ter polomil in obglavil na tisoče dreves. Pogled na nekatere poškodovane dele gozda, je jako žalosten, kajti — drevje leži kar povprek. * Razpis trafike. Razpisana je tobačna trafika v Mariboru v Dravski Ulici št, 15. Prošnje za podelitev trafike se morajo vložiti do 24. t. m., na okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru. Zadnja poročila. London, 8. oktobra, Japonci so potopili neko nemško torpedno rušilko v zalivu Kiaučou. (Valaponska majhna vojna ladja je trčila na mino in se potopila; neka druga japonska vojna ladja je močno poškodovana. Nemška vojna ladja) je ob streli e valja japonsko oblegovalno armado pred Kiaučou. L o n d o n, 8. oktobra. Izpad nemške posadke iz Tsingtau a na japonske oblegovalne čete je bil u-spešen. Japonci so izgubili 50 mož. € a r i g r a d, 7. oktobra. Ustaja v 'Maroku se naglo razširja. Vsi ugledni poglavarji so proglasili sveto vojsko proti Franciji. ■ Rotter đj.a m, 7. oktobra. V Antwerpen so došla ojačenja.: Antwerpenski vodovod je porušen, v mestu so žie celi teden brez vode. B e r o 1 i n, 7. oktobra. Ruski car je došel v Lublin, podal se bo na bojišče. Rotterdam, 8. oktobra, Japonci so zasedli sedem kitajskih otokov i v bližini Kiaučou. Kitajska Vlada ugovarja. Sofija, 8 oktobra, V okraju Tikveš v srbski Macedoniji so bili krvavi spopadi med mozlimi in srbskimi četaši. Srbske čete zatirajo srbtsko prebivalstvo. M i 1 a n, 7. oktobra. Esad paša je odposlal iz Drača poziv albanskemu senatu, da ga pr-pozna za poglavarja Albanije. Cete Esad paše so že zasedle Drač. Dunaj, 7. oktobra. Dne 1., oktobra se je pojavil po eden slučaj kolere na Dunaju in v Gradcu, 2 slučaja na Moravskem. 2 slučaja v Sleziji in 2 v Galiciji. POZOR! Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine Karola VANIČA :: Celje :: Narodni dom Ustanovljeno 1880. prodaja se vse pod lastno ceno. uMnOTijüllO 1880 Za veselice na prostem priporočam v največji izberi po najnižji ceni- Lampijone, konfeti, serpentine — Papirnati krožniki, papirnate servijete dopisnice za šaljivo pošto. Zalepke za šaljivo pošto Karte za tombolo Največja slovanska trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na avstrijskem jugu, na debelo in drobno Goričar & Leskovšek Cas ---- Edina slovenska knjigarna na Spodnjem Štajerskem —. 2 breji kobili brez vsake hibe, 15 pesti visoki, krotki, stari 7 in 8 let se prodajo. Vpraša se pri Brudermannu Sv. Peter pri Mariboru. Viničar pošten in priden z najmanj H delavskimi močmi, se sprejme pod ugodnimi pogoji. V hiši je vodovod Vorašati je pri R. Flick, Fram, Štajersko. Služba orgljarj* — Cerkvenika se začasno odda v Svečini. Nastop takoj. Velika izber pletenin T zrlp.lha rs* ntrnlrp nnfn- lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice, vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. t d. po najnižjih cenah, istotako Brenabar vozove. Popravila izvršujem točno in zelo poceni. Izd eio vafelj pletenin A. PRAH iriber, Tegetthofstrasse 21. Obleke iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izdelajo foČnO in solidno po najiilžjlii cenah Jakob Vezjak krojaški mojster v Maribora Grajski trg, v gradu Imam tudi bogato zalogo Izgotovljenih oblek. POZOR ! A.Wesiak, Maribor „Pri železnici'* Glavni trg, vogal Stolae ulice Priporoča »rejo «grommo nlofo perilnega, manufakturnoga in raaaoTrstiiegji konfekcijskega blaga po jako rgovina s Špecerijo in z deželnimi pridelki : Celle, Narodni dom. Franc Kolenc Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Vedno sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno. pristno vino. Absolutno zajamčeno Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina. Kmetijsko društvo v Vipavi. Veletrgovina $ špecerijskim blagom in del pridelki. POZOR ! Nainovejše poročilo: Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec J. N. Šoštarič .*. Maribor, Gosposka ulica 5, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko eeneje, kakor poprej e Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo lastonL I £ © 'S «8 Ivan Ravnikar : Celje Gralka ulica Štev. 21, Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv. Solidna in točna postrežba. t 9 » S © Znano ie9 da se kupi pri s tar oznani domači aaneslpvi .trgovini ne samo po osni ampak tudi prav dobro« Sukneno bleg* (itofi za moške in dečke.) Ntvemodn* vein« na ženske in dekleta, Nejnsvejia perline blago za obleke in bluze, Platna bele In pisana za srajce in spodnje hlače, B ag* za postelje In rjuhe, brez živa in matrace, Srajce Izgotovljene vseh velikosti za moSke in ženske, Predpasnikov Vitka Mdr, za prati in iz črnega atlasa, Zatiraj nevesti raboev iz svile in «a prati, kakor vseh vrst Maga za domačo vporabo, t čimer si pri veuki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma zvoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej poiljem na zahtevanje Mr zastonj -gag vsakomur «vejo bogato zbirko vzorcev na razpolage. K. Worsche Maribor Gosposka uL M. (Herreng, M) Za poletje priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno belo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje Mače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, veliko izber svilnenih robcev najnovejše vrste. Posebno pa priporočam veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimo-vse po jako nizki ceni. — Pričakujoč obilnega obiska se priporočam M. E. ŠEPEC, Maribor Burgplatz štev. 2. Zaloga pohištva. Produktivna zadr. mizarskih mojstrov registrovana zadruga z omejeno zavezo. Maribor, Grajski trg 3. Podružnica v Ptuju, Sarnitzova ulica Sprejmejo se stavbeno mizarska dela. Nizke cene. Tiskarna su. Cirila (Tlaribor, Koroška cesta št. 5 „o°o. o. . o Tiska knjige, časopise, diplome, ilustrouane cenike, pismeni papir, okrožnice, zauitke, baruotiske, račune, uabila, ustopnice, dopisnice, uizitke, osmrtnice, plesne rede, zaročna in poročna naznanila, tisko-uine za šole, use urade in društua, prauila, menice, dolžna pisma, lepake, letake, jedilne liste, sprejemnice, naslounice 1. t. Ö. o o o o o o o o Telefon št. 113. Brzojaunl naslou: Cirlloua tiskarna fnaribor o o Važno oznanilo. Ker je začasa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče niti najpotrebnejšega blaga za obleke ali perilo kupiti, se je odločil trgovec J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 9 da bode prodajal blago veliko ceneje kakor popreje ; n. pr. platno po 40, 45, 50 vin., par-het 36, 40, 45, 50, 56 vin, volneno blago težko za obleke po K 1*—, 1/20, T50 itd. -Vzorci in ceniki se na zahtevo poštnine prosto sso pošljejo. Za zimski čas Vam ponuja domača n*rodba Seršenova trgovina v Ljutomeru veliko zalogo lepega dobrega svežega blaga za moške, ženske in otroke po kolikor mogoče nizki ceni; pelerine za šolarje se dobijo že po 6 K. — Ženske, katerih možje so na bojnem polju, dobijo poseben popust. Kateri hoče, da se mu res pošteno in z dobrim blagom postreže, naj ne išče drugod, ker od domačina vsikdar boljše in ceneje kupi. Z odličnim spoštovanjem 841 FRANC SERSEN, J. KOVAČIČ, Radgona, Dolga ul. 100. Velika «aloga Steklarsko dale. Točna postrežba! Najnšžje cene! A «as f «altra 16 Ék®o» bn licer : a» vknjižbo proti papUarei varnosti po 57*7*1 »» vknjižbo »ploh p® 8‘/t7o, s» «fenP&e fai yeroiM» M 5*/,*/« in na oiebai kredit po 6®/«- Midaije iaposajoje a» zastavo vredno «taih papirjev. Dolgove pri dragih iwmfa «avedis last proti povrnitvi gotovih »troškov, ki pa nikdar ae presegajo 7 kros. Prošnje aa vknjižbo dela posojilni®» brezplačno, stranka plaža le biki 'CENTRALIN (Zakonito zajamčeno štev. 58644.) Najboljši, naj izdatnejši, tedaj najoenejdi prašek za hitro o pitanj e vseh domačih živali, po katerem živina rada žre. Vsem poljedelcem in živinorejcem se toplo priporoča. --Paziti je na plombo in varstveno znamko. Z izvrstnim izpriče-valom od analitično-kemičnega zavoda c.kr. poljedelske visoke šole, od prof. M. pl Sehmidt-a ter od c. kr. priv. presknševal-nega zavoda za živila društva lekarnarjev na Dunaju IX 2 EQU0LIN LINIMENT (zakonito zajam čenošt. 1678), kot izborao se obneslo in najnovejše masiló za konje profcn in izp&hnenje udov, za «krepčanje udor itd. S ATOL, neprekosljivo in najboljše mečtlo m setve, sa varnost vseh setev pred raznovrstnimi snetivostmi, gnilobo, osobito pred živalskimi škodljivci. Bolj priročno, boljše in ceneje kakor bakrena galica in formalin. Patent štev. (183007). Zahtevajte prospekte in ccere. Veliko priporočilnih pisem! Centralin-tovarne Angeljeve lekarne Novi Jièin (Neutitschein) Moravsko. Generalno zastopstvo za Jnž. Avstrijo Frano Krepek, Maribor, Nagy-jeva oesta 12/b. , Iščejo se zastopniki. — Ponudbe na glavno zastopstvo (dopisuje se slovensko.)« Učenec dobrih starše v se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom. Kje ?, pove upravništvo tega lista. 106 Tesarji se sprejmejo za stalno delo.- V praša se pri stavbenemu mojstru Nasimbeni, Gartengasse 12 Maribor, Dsfer© idola ko-vaiiii z upravo vred» se da v najem dne 1 novembra 1.1. pri Sv. Magdaleni v Mariboru Tržaška cesta štev. 26. Ugled pri lastniku, ravno tam, gostilna »Zur Stadt Triest.« Izletnikom iz Maribora nudi izborna gostilna »Jägerheim« pri Treh ribnikih v Kar-čovini štev. 70 izborna domača vina vedno sveže pivo, dobro domačo kuhinjo, sečnati vrt. Postrežba točna in solidna! razpošilja na vas strani rllgllSIir® trgovina s pohištvom KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6. Največja in najcenejša raspošiljaloica za pohištvo iß posteljno blago. Navadno pohištvo od E ICO. Pohištvo iz trdega lesa od E 200. Popolna oprava za neveste od E 120—5000 K Popolna knhinska oprava od E 40—120 E. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po z e 1 o izkih ce nah. Bazni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva. Slobodan nakup Slobodna na ogled. Hustrovani ceniki brezplačno! Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla. PranJ° gyres Maribor urar, zlatomer iu očalar, Tegetthofova cesta 39. Prvi urar « d glav. kolodvora. Weckove za vkuha vanje sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov! Wtekove steklenice ima v zalogi Franc Strupi C°ä« veletrgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, «parni itd. Ure! Ure! V veliki izbiri in po nizkih cen&h. Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 E Srebrne verižice od E 2 40 Sreb. verižice damske E 3'60 Zlate damske are od 26 E uro se jamči! nre, Schafhansen, Zenith, Omega, Sterne. Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru «lOffA M «prejemajo »4 vsakega in se obratujejo: naredno po 47,7», P«>Ä trimesečni odpori po 47,*/* Oktattl m 1» faWÉOhl nramme V1Ö jjC l. jsanaija in l. julija vsakega let». Hranilne knjižice m »prejemaj* ket gotov denar, »e da bi »e aj& obratovale kw pnkUn. Za nalaganje po polti so peline kresilne položnice (97.078) na raopolago. Restai davek plaž» posojilnica sama. 1 T__ «o vsake »redo in četrtek od 8. do 19. ure dopoldne m vsako »obeto od 8. do 12. nre dopoldne imamli prašnike. V usodnih Uradite UF® fe ispide denar. «n «slstštfh 18 prejem^« vsak delavnik od 8. de 12. nre dopoldne in od % do 6. nre popoldne. KOjasmia sc uajaju p0»oiuBtim ^ tudi M m«»«.» dontun t PosojllBlsa te tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. Stolna ulica Si. 6 (medGlavnim trgom in stoino cerkvijo). Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju r@sistrov£§ta zadruga z neam. zmmz® Dale pesolil® Uradne ure na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo , , , , 12 10 vrednostnih listin pod selo ngodnimi pogoji. za stranke ™k delavnlk od 9' do 12 are od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne. Rentni davek plača posojilnica sama. plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike, - Obrestuje hranilne vloge no 41 °' ¥ lastni Hiši (Hotel .Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr. | Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva — Trgovsho-obrtna kreditna zadruga v Celju sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulaninejših pogojih* Založnik in I »4ajatol); Eauomü .fattala.' Odgovorni urednik: FRANJO ZEBOT. Kak Bokanu, on. Dirli» « Maribor«,