VICTORY BUY. DOMOVINA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN 1 IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN HORNING DAILX NEWSPAPER 0.139 CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JUNE 15, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. meriški bombniki napadli Romunijo ie je oporišče ameriških bombnikov, uradno ni Okupacija Al<oV bo lah- ko nevarna za zvezo med Ameriko in Rusijo znano, toda angleško časopisje trdi, da so poleteli v Romunijo iz Egipta. Štirje bombniki so nazaj grede pristali v Turčiji. London, 13. jun.—Štirje misterijozni ameriški bombniki, katerih je bila ameriška posadka, so včeraj pristali na tur-•to ozemlju. Bombniki so del ameriške zračne eskadrile, ki sbazo v Egiptu, odkoder so poleteli na obrežje Črnega mor-kjer so bombardirali razne osiške postojanke. To je prvo jočilo, da se nahajajo ameriški bombniki v Egiptu in na ftjem vzhodu. tasom poročil, ki so dosegla 'ic "don, so ameriški bombniki y<&ibardirali oljne refinerije ti Romuniji, odkoder dobiva of 'i Nemčija svojo glavno za-eiv(J olja. Ameriški poslanik v it tori, Turčija, Laurence sphardt, ni hotel podati no- ie izjave v tem oziru. •3 a akcija ameriških bombni-\v le znači samo, da je ameri-o'zračna sila v Sredozemlju, esf^k znači tudi, da so stopile iff '■ države direktno v boj na |"f Rusije proti Nemčiji. 3 ipočilo iz Turčije ne nazna-^rugega, kot da so štirje ulitki bombniki pristali na ;e ^m ozemlju in da je bila ;ro i(lka od 21 do 35 mož interna. Trije možje posadke so o. i ranjeni. tli Ot,očevalec za Reuterjevo jre^karsko agencijo pa porodi2 Angore, da je sam videl ^eriške bombnike na leta- lišču pri Angori in da so ameriški bombniki napadli Odeso in Nikolajev, ruska pristanišča na Črnem morju, ki sta zdaj v nemških rokah. Avijatičarji so prileteli iz Egipta in domov grede jim je zmanjkalo gazoli-na, ker so morali radi spopada z nemškimi avijatičari spremeniti smer, pa so bili primo-rani pristati na turškem ozemlju. Ameriškim avijatičarjem je dala turška vlada na razpolago neko vilo blizu Angore. Nemško časopisje je zagnalo velik krik, češ, da so Amerikanci kršili nevtralnost Turčije. Nemški radio je javljal, da so se ti ameriški bombniki udeležili boja pri Sebastopolu na strani ruske zračne sile. Ameriški piloti niso rekli drugega, kot "da so izvršili svojo misijo na Črnem morju." lllD'"' rh-r' bic of is S«r bot a" oiif n apel na Slovence, da bi darovali v Mac Arthurjev bombni sklad '^or, ki nabira prispevke za fArthur Bomber Fund," 'ra na vsa slovenska društva ^meznike, da pošljejo pri-za ta sklad blagajniku kakega odbora, John Gorni-? gl. urad SDZ, 6403 St. Ave. Darove je treba po-do 22. junija, ker kampa-110 zaključena 23. junija, '^ažirno se kot zavedni ame-državljani, kliče odbor. Po 'i"10, da smo hvaležni za vse , t ltlosti katere nam more nu-S> ša nova domovina — rej pridružite se tu manifestaciji dobre vo-o11'1'pošljite ali prinesite svoj na gori omenjeni na-i S pa v urad tega časopisa s ^o napisal ček, naj ga na-; Back MacArthur Club of Cleveland." Pokažite s svojim prispevkom, da niste pozabili, da smo Slovenci samo v Aifteriki še svobodni. > Sledeči so že prispevali in odbor se jim naj iskrene je zahvaljuje: Slovenska dobrodelna zveza $25; po $10: Slovenska delavska dvorana, dramsko društvo Ivan Cankar, dr. Strugglers št. 614 SNPJ; po $5: August Kollander, dr. Rudolph Antoncic, Yugoslav University Club, Concordiand št. 185 SNPJ, Dom zapadnih Slovencev; po-$2.50: podruž. št. 50 SŽZ, Mary Prisland Cadets št. 50 SŽZ ;po $2: Mr. in Mrs. Anton Stanonik, Community Welfare Club, podruž. št. 32 SŽZ, Frank Cerne Jewelry. Skupaj nabranega $93.00. Washington. — Ameriška zračna sila napada Japonce, ki so se nastanili na otoku Attu, ki je veriga Aleutskih otokov, ki se razprostirajo od Alaske proti Japonski. Slabo vreme ne dovoli večje akcije, zatrjuje mornariško poveljstvo. Vojaški krogi sicer trdijo, da se radi te japonske ekspanzije proti Alaski ni treba vznemirjati, ker radi poraza pri otoku Midway japonska mornarica ne more začeti z nobeno večjo akcijo v severnem Atlantiku. Nekateri pa trdijo, da bi ta postojanka lahko zelo koristila Japoncem tedaj, kadar se bo udarila Rusija z Japonsko in bi Japonci lahko nadzorovali s teh otokov zvezo med Zed. državami in Sibirijo. To otočje bi pa tudi lahko služilo Japoncem kot stopnice za napad na Alasko in ameriško obrežje. -o- V Mehiki so poročili 367 parov hkrati Mexico City, 14. jan. — Dvanajst sodnikov je delalo danes v potu svojega obraza, da je poročilo 367 parov in s tem dalo 1,-500 otrokom zakonski status. To so bili pari, ki so živeli skupaj, pa niso imeli sredstev za ohcet. Med poročenci je bil tudi par, ki je živel skupaj 42 let in njun 27 letni sin je bil za poročno pričo. Vlada je dala vsakemu poročni prstan in košaro jedil kot poročno darilo. Mu jih sproti podrejo Kralj Peter pride v Zed. države, da podpiše pogodbo z vlado Pravijo, da Hitler ne gradi več gradov v oblakih. Je ■tam preveč angleških bombnike, ki mu jih sproti sesujejo. -o-- Angleške čete so se izkrcale v Murmansku, da odpro drugo fronto Stockholm.—Iz Helsinki, Finska, se poroča, da so se v ruskem pristanišču Murmansk izkrcale angleške čete, ki bodo od tukaj odmrle novo fronto proti Nemčiji. Iz Nemčije se je zadnje čase večkrat poudarjalo, da bodo Nemci in Finci začeli z ofenzivo proti železniški progi Murmansk-Leningrad, da ustavijo dotok potrebščin iz Anglije in Amerike. Švedi dvomijo, da bi Anglija poslala toliko vojaštva v Murmansk, da bi odprla tukaj novo fronto. Večina so to angleški inštruktorji, mehaniki in tehniki. Danes bodo začeli pobirati star kavčuk po vsej i v U. S. Direktor Celebrezze bolan Varnostni direktor Frank Celebrezze se je podal včeraj v St. Johns bolnišnico, kjer bodo čeki-rali njegovo zdravstveno stanje. Zadnje čase je stalno izgubljal'bo treba vpeljati za vso deželo na teži.« ' gazolinske porcijske karte. Na priporočilo predsednika Roosevelta bodo začeli po vsej deželi kampanjo za zbiranje starega kavčuka. Vsak predmet, v katerem je količkaj kavčuka, je dober. Poglejte pod streho, v kleti in garažo, če imate kaj takega. -Star kavčuk bodo zbirali na gazolinskih postajah, od tam bo poslan pa v industrijo, kjer ga bodo spremenili v važne predmete za armado. Kot se se poroča, bodo star kavčuk tudi kupovali in sicer bodo plačali en cent za vsak funt. Kar bo pa starega kavčuka darovanega, bo poslan Rdečemu križu. Predsednik Roosevelt je rekel, da je odvisno od števila nabranega starega kavčuka, če Washington. — Jugoslovanski kralj Peter II. bo prišel v Ameriko, da bo p o d p i s al z ameriško vlado pogodbo, glasom katere bo Jugoslavija dobila podporo iz posojilne postave. Objavo, da je ameriška vlada ponudila to pomoč Jugoslaviji, je dal v javnost državni tajnik Hull. Pogodba pravi, da bi začela dobivati Jugoslavija podporo iz posojilne postave zdaj, po vojni se bo pa določilo odplačila. Kot del plačila bo vzela ameriška vlada v obzir odpor Jugoslavije proti osišču. , Ravno kdaj pride kralj Peter v Ameriko še ni natančno znano. Rusi so ustavili nemško ofenzivo pri Harkovu Moskva, 14. jun. — Nemci so začeli pri Harkovu v Ukrajini z največjo ofenzivo v letošnjem letu. V boj so pognali ogromne rezerve in vsako uro prihajajo v bojno linijo nove čete. Rusko' poročilo danes zatrjuje, da so Rusi prizadjali Nemcem ogromne izgube in da so popolnoma ustavila Nemce. Z bojev pri Sebastopolu na črnem morju se pa poroča, da se ruska garnizija še edno drži kljub silovitim naskokom nemških čet. Pred ruskimi utrdbami se kupičijo- trupla padlih nemških vojakov. -o-- Eksplozija v mestni hiši v Parizu je ranila dva Berlin, 14. jun. — Danes zjutraj je nastala v mestni hiši v Parizu eksplozija, ki je ranila dve osebi. Koliko je razstrelba napravila škode, ni dano v javnost. Nemško vojaštvo je takoj ob-koliko ves okraj in oblasti so začele z obširno preiskavo, da najde storilce. Razstrelba se je pripetila danes ob sedmih zjutraj. »1 i ot ^ika ie zasegla 30 ^mških plantaž J*ico City. — Z namenom, tre vsako možno špijona-delovanje pete kolone v ki meje na Guatemalo, a vlada zasegla 30 Sili f-o( .S* ^Hišk plantaž, katere so obra-Nemci. Isto je storila *ka Guatemala na svoji Poroča se, da so dobili " Plantažah mnogo orožja litije. nek radi parade ^ada kulturnega vrta se ^coj ob osmih v malo dvorano vse one, ki leteli udeležiti prihodnjo priredi Pridite vseslovans'ke Narodnih nošah. ki imate narodne Na dopustu ', Joe Saitz, sin Mrs. Ko-!z 1253 Norwood Rd., je dopust za 10 dni. Joe ,v Augusta, Ga., pri medi-* oddelku v Danie' O slovenskih izgnancih v Srbiji Izdelovanje cerkvenih predmetov ustavljeno Washington.—Urad za vojno produkcijo je prepovedal rabo važnih kovin v cerkvenih predmetih, kot za rožne vence, keli-he, križe, svečnike in podobno. Od 23. junija naprej smejo izdelovalci teh predmetov rabiti samo železo, jeklo, zlato, srebro in les. --o- Na počitnicah Virginia Stegu, hčerka Mr. in Mrs. Francis Stegu iz 15018 Ridpath Ave., je prišla na enomesečne počitnice. Uči se v Springfield, 111., za poklicno bolničarko v St. John bolnišnici. Seja Zadruge Seja direktorija Slovenske zadružne zveze bo nocoj ob 7:30. Seja ženskega odseka Zadruge pa jutri večer ob osmih v uradu. Pobiranje asesmenta Med 6 in 7 uro nocoj bo tajnica dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ v stari šoli sv. Vida, kjer bo pobirala asesment. (Nadaljevanje) Z nama četniki niso surovi, dasiravno zelo natančni. Toda preden naju pustijo na svobodo, nama svetujejo, naj se čimprej pobereva iz teh nevarnih krajev in jo mahneva nazaj v Beograd. Vojvodi potoživa, da so nama četniki odvzeli kolesa. Obžaluje to nerodnost in obljubi, da jih svoječasno dobiva nazaj. Malo se začudiva, kako da ne takoj, vendar je boljša obljuba ko nič. Toda kako naj od tu potujeva v Beograd? Koles nimava več, avtobus ne vozi, vlak tudi ne .. . Do Beograda imava pa 70 kilometrov. Nekdo naju potolaži z novico, da'drugo jutro odpelje avtobus proti- Beogradu iz Lazarovca. Torej hajdi v Lazarovec, da si zagotoviva prostor na avtobusu. Srečno prideva v Lazarovec, tam nama pa povedo, da avtobus sploh ni prispel iz Beograda, ker so mu med potjo četniki prestre lili gume (tajerje). Spet sva v zadregi. Tu nama nekdo pove da se lahko naslednje jutro ob desetih odpeljeva v Beograd uradnim avtobusom. Počakati morava. Drugi dan že sediva v avtobusu in težko čakava napovedane ure za odhod. Zunaj dežuje kot za stavp. šofer je bil jako zaskrbljen in sploh so pripovedovali, da bo vožnja nevarna. Ceste pokvarjene, mostovi razrušeni, avtobuse in sploh vsako vozilo ustavljajo četniki in uporniki. . . Kljub temu avtobus točno odpelje, nam je pa menda vsem precej tesno pri srcu. Vozimo kakih 6 kilometrov in dospemo v Vreoce. Tu nas ustavijo Nedi-čeve oblasti. Vsi moramo izstopiti. Zvemo, da avtobus ne bo peljal dalje, ker radi razdrtih cest to sploh ni mogoče. Kaj bova sedaj naredila? Nekateri se vračajo nazaj v Lazarovec, midva se pa pridruživa gospodu in gospej, ki hočeta peš v Beograd. Hodimo, hodimo, spotoma pa povsod sprašujemo, če bi se ne našel kdo, ki bi nas pe ljal do našega cilja. Po dolgem brezuspešnem popraševanju naletimo na cigana, ki nam ponudi svoj ciganski voz in samega sebe za 300 Din. Slabo se bomo vozili v tej ciganski kočiji in po tej slabi cesti toda bolje ko nič. Poleg tega bo pa tako še najbolj varno. Vozili se bomo skozi obširne gozdove in tam gospodarijo četniki. Na cigansko kočijo se pač ne bodo dosti ozirali, dočim ustavijo in pre Nemci so 13 miij od Tobruka Kaira, 14. jun.—Tobruk, ki je lansko leto vzdržal šest mesecev obleganje Nemcev, se zopet pripravlja na podobno obleganje. Osiški in angleški tanki bojujejo namreč silovit dvoboj komaj 13 milj južnozahodno od te trdnjave. Izid tega dvoboja je še negotov. -— Zadnja poročila javljajo, da je vrgel general Rommel vso težo svojih afriških kolon na fronto' pred Tobrukom. Rommel je vzel puščavsko mesto Bir Hachem, 45 milj južnozahodno od Tobruka, potem pa naglo udaril proti severu, proti Tobruku. Toda tukaj so čakale nanj angleške oklopne kolone za jarki in žičnimi ovirami. Najhujši boji so v sredi 15 milj dolge fronte, kjer stoje tanki ameriškega izdelka, ime- novani "General Grant." Ti so se dozdaj izkazali kot najbolj uspešno orožje proti nemškim tankom. Nekateri sicer vidijo možnost, da bo skušal priti general Rommel do morja zahodno ali vzhodno od Tobruka, drugi pa zopet r d i j o, da bo poskušal vzeti to obmorsko trdnjavo, ne pa kot lansko leto, ko je pristanišče obšel v svojem pohodu proti Egiptu in ga pozneje ni mogel vzeti. Zavezniki morajo izvesti blitzkrig na 33 nemških mest za poraz Nemčije New York. — Pierre J. Huss, bivši časnikarski poročevalec v Berlinu, zatrjuje, da morajo Združeni narodi vzeti za tarčo 33 nemških mest, ako hočejo poraziti Nemčijo. Teh 33 mest v glavnem zalaga Hitlerjev vojni stroj. Ta mesta leže vse v okrožju 800 milj od Londona. Ker ameriški in angleški moderni bombniki lahko lete do 3,000 milj, bodo več kot zmožni bombardirati ta mesta. Nemško Porurje, kjer je glavna nemška industrija, leži pa celo bližje in jo lahko dosežejo tudi srednje vrste bombniki. Brez dvoma se Hitler pripravlja, da izvede kak napad, predno se bo ameriška zračna sila pridružila angleški, ko bosta skupno začeli s polnim blitzkriegom napadati Nemčijo. Hitlerju je treba pogledati samo na zemljevid in videl bo, kako bi masni napadi zavezniške zračne sile lahko paralizirali nemško vojno industrijo. Napadi na Kolin, Essen, Hamburg, Bremen in Rostock so bili samo predigra za ono, kar še pride. Recimo, kadar bodo začeli zavezniki z masnimi napadi na Berlin, mesto z 4,000,000 prebivalci, kjer noč in dan delajo vojne potrebščine, bi to pomenilo veliko zavoro za Hitlerjev vojni stroj. Nemci grozijo z novimi uboji na Češkem, če ne dobe v roke napadalce na Heydricha iščejo vsak večji transport. Zla sti ne smejo nikaka živila po tej poti v Beograd. Četniki ga skušajo izstradati . . . Sopotnik, trgovec, nam je pravil, da je bil na potovanju po tr govskih poslih. Hotel je na kmetih nakupiti sliv in pekmeza. Četniki so mu vsako nakupova nje prepovedali. Izgovarjal se je, da bi prodajal nakupljeno blago samo domačinom.' Nem cem pa pod nobenim pogojem Nič ni pomagalo. Četniki so mislili, da vsako blago, ki je enkrat v Beogradu, na ta ali oni način lahko pride Nemcem v roke . Tako je moral trgovec opustiti vse svoje načrte in se na ciganskem vozu vračati v Beograd. Potovanje je pa kljub ciganski vpregi kar zanimivo. Vsepovsod opazujemo uničene telefonske napeljave in raztrgano cesto, ki bi je res noben avtobus ne zmagal. Da nam čas še hitreje poteka, nam naš cigan pripovejuje celo vrsto dogodb iz bojev med četniki in Nemci. Ko smo prišli do kakega novega kraja, nam kar z roko pokaže, češ: tamle se je do godilo to in to. Ko je ena zgodba končana, smo že kje drugje in prične se nova. (Dalje prihodnjič.) London. — Nemške oblasti so zagrozile z novimi reprisalijami proti češkemu narodu, če se bodo dobili do prihodnjega četrtka v roke informacij glede napadalcev na Reinharda Heydricha. Ultimat je dal Kari Herman Frank, nacijski državni tajnik za češko in Moravsko. Nemci so pripravljeni pobiti na tisoče Čehov za vsakega ubitega Nemca na Češkem. Radio iz Prage je naznanjal, da so nemške oblasti usmrtile nadaljnih 24 oseb radi napada na rablja Heydricha. Med usmr- čenimi so bile tri ženske in med temi neka 80 letna starica. Tako je naraslo število ubitih na češkem radi napada na Heydricha že na 404 osebe, med temi je bilo 65 žensk. Predsednik češke republike, Eduard Beneš, je pa potom radia naznanil svojemu narodu iz Londona, da bodo vsi Nemci, ki so odgovorni za sedanje masno pobijanje češkega naroda, sojeni po vojaških postavah. Sodilo se jih bo takoj po zmagi zaveznikov in sojeni bodo brez vsakega pri-zanašanja, je rekel Beneš. Za uničevanje podgan Councilman Kovačič, Qleason in Colonel bodo vložili danes v mestni zbornici predlog, da mesto določi potreben denar za uničevanje podgan. K temu bo pomagala tudi federalna vlada. Program naj bi bil za 5 let in sicer naj bi mesto določilo za letos $2,500, za druga štiri leta pa po potrebi. Je že skrajni čas, da se je tozadevno nekaj začelo, ker ta podganja nadlega se je že tako razpasla, da ni več za pre staj at. Vojaki pogrešajo jabolka Iz Islandije piše nek ameriški vojak, da fantje ničesar bolj ne pogrešajo kot jabolka. Zelo bi bili veseli, če bi jih dobili od doma, četudi samo par. Vprašanje je samo, kako poslati jabolka čez morje. Na vojaškem dopustu Korporal Edward J. Zalar, sin Mr. in Mrs. John Zalar, 1038 E. 70. St., je prišel na kratek dopust iz Jefferson taborišča, Missouri. V sredo odide zopet nazaj. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. Delegatinje št. 162 KSKJ Društvo sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ je izvolilo za 20. konvencijo sledeče delegatinje: Helena Mally, Frances Mačerol, Frances Oražem, Marjanca Ku-harjeva, Louise Mlakar, Mary Otoničar, Mary Peterlin, Namestnice so: Angela Križman, Theresa Menart, Julia Slogar, Johana Ljube, Ana Fortuna, Jennie Blatnik in Angela Virant. Nova livarna v mestu Ta teden bodo začeli graditi v Clevelandu novo livarno, za-katero bo dala denar vlada. Zgradba bo veljala $3,000,000 in bo zaposlila 1,000 delavcev. Tovarno bodo zgradili na vogalu 88. ceste in Laisy Ave. Obratovala jo bo pa N a t i o n a 1 Bronze & Aluminum Foundry Co. Pozor, narodne noše V četrtek ob sedmih naj se zbero v šolski dvorani fare sv. Lovrenca vse žene in dekleta, ki bi se hotele udeležiti v nedeljo vseslovanske slavnosti v narodnih nošah. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 15, 1942 r i •117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months, Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 139 Mon., June 15, 1942 Masno bombardiranje Oni dan smo čitali o bombardiranju angleške zračne sile po Nemčiji. Nad 1,000 bombnikov in bojnih leta se je dvignilo obenem in poletelo k napadu na eno točko, na eno točko, na eno mesto. Zdaj poročajo iz Londona, da je bila to samo nekaka vaja, in da ne bo dolgo, ko se bo vsula še večja jata bombnikov v eni noči in se zgrnila nad tem ali onim nemškim mestom. To bo zlasti tedaj, kadar se bodo pridružili angleškim tudi ameriški letalci. In tedaj bo tudi začetek konca Nemčije. Nihče ne bi mogel vzdržati takega masnega napada in tudi Nemčija ga ne bo. Zato smo pa rekli tedaj, ko je Roosevelt ukazal, da mora ameriška industrija še letos zgraditi 50,000 bojnih letal, da bo zmaga naša, ker smo vedeli, da bo ameriška industrija to v stanu izvršiti in še več, kot je naročil naš predsednik. Zračna sila bo zrušila Nemčijo in to bo ameriška zračna sila, ki bo stopila v boj popolnoma sveža, dočim je Nemčija že precej izčrpana. In Nemčija bo padla pod pezo masnega bombardiranja, to je, s taktiko, s katero so začeli Angleži napadati zdaj. Vse tisto ščipanje posameznih bombnikov zdaj tukaj, zdaj tam, ni zaleglo nič. Šele, ko je maršal angleške zračne sile, Arthur T. Harris, začel s strategijo, da se pošlje kolikor mogoče bombnikov v enem poletu na eno tarčo, se je pokazal tak uspeh, da se bodo Angleži odslej tega držali. Prvi poskus s te vrste bombardiranjem je izvedel Harris 3. marca, ko je poslal skupino bombnikov na tovarne v pariškem predmestju. Drugi masni napadi so bili izvedeni na Kolin in pozneje na Essen. Toda tako masno bombardiranje ni tako lahko izvesti, kot se to lepo bere in piše. Za to je treba silno izvežbane zračne sile, dovolj zrakoplovnih pristanišč in pa brezhibne kooperacije letalcev in moštva v zrakoplovnih letališčih. Kot pravijo, ni nobena posebna umetnost pognati v zrak en tisoč bombnikov hkrati iz raznih letalšič. Dvignejo se lepo drug za drugim. Čas jim je odmerjen tako, da se zberejo ob gotovi minuti vsi na eni odletni točki in potem polete v masni formaciji v sovražno deželo. Težje pa je, pravijo, spraviti vse te bombnike zopet na varno, kadar prilete domov. Domov se namreč ne vračajo vsi obenem, ampak tako, kakor pač nanese. Glavne točke, katere mora jemati poveljstvo zračne sile v poštev, kadar ukaže masno bombardiranje, so te-le. Najprej je treba ugotoviti, kakšno bo vreme v dotičnem kraju, kamor naj bi bombniki poleteli. To izvedo vremenski izku-šenci iz raznih nevtralnih dežel, iz Švice in Švedske, pa iz raznih tajnih virov. Potem dobe voditelji posameznih ška-dronov navodila. Za vsak škadron je določenih recimo 15 minut za napad. V tistih 15 minutah mora vreči škadron vse bombe nad tarčo, da naredi prostor drugemu, ki ima natančno določeno, kdaj se mora znajti nad tarčo. Ko pa bombniki vržejo enkrat bombe, polete z največjo brzino naravnost domov, vsak do svojega letališča. Vsak škadron bombnikov mora biti nad dogovorjeno tarčo natančno ob odkazani minuti. To pa zato, da ne pride do kake zmešnjave in kolizij lastnih bombnikov'v zraku. Pa še nekaj je pri tem važnega. Oni oddelek, ki ima priti prvi nad tarčo, vrže zažigalne bombe. Ko te vnamejo poslopja, oljna skladišča ali kar že, kažejo ognjeni zublji pot drugim bombnikom, ker so taki požari vidni na sto milj daleč. Kot rečeno, zračna sila Združenih narodov bo prisilila os išče na kolena. Ko bo Nemčija enkrat dobro omehčana z bombami, bo prišla okupacijska armada in tedaj bomo iz Washingtona narekovali mirovne pogoje, ki bodo pa, vsaj upamo tako, ukazi in ne kak kompromis ali navadno pobotanje. •tttft'tlflHI n 1111111 u X I M11 BESEDA IZ NARODA Piknik "Doslužencev" Kakor vsako leto, tako bo tudi letos priredilo Samostojno podporno društvo Doslužencev svoj poletni piknik ali izlet in sicer v nedeljo, dne 21. junija, na prijaznih prostorih Mr. Zupančiča na 23126 Lakeland Blvd. ali kakor je nam bolje poznano na St. Clair cesti v Euclidu. Občinstvo' iz Clevelanda in okolice je prijazno vabljeno na obilno udeležbo v nedeljo na omenjenih prostorih. Zabave in razvedrila bo dovolj za vse in za plesaželjne bo igrala primerna godba. Prostori, kjer se bo vršila ta zabava, so v bližini mesta in kdor mogoče nima svojega vozila, se lahko pelje s poulično St. Clair-Nottingham do konca in tam pa vzame Bliss Road bus, ki vas bo pripeljal prav na mesto. Prostor naše zabave je takoj naprej od bivše slovenske "fondre." Piknik se vrši v vsakem vremenu, pa naj sije sonce ali pa lije dež. Na svidenje, John J. Kikol, tajnik. -o- Zaslužno priznanje V New Orleansu, La., se je ta teden vršila konvencija The American Institute of Banking. Na enako konvencijo pošljejo svoje delegate in bančne izvedence vsi večji bančni zavodi v Ameriki. Ena izmed delega-tinj federalne rezervne banke v Clevelandu je bila tudi naša poznana Slovenka Miss Anne J. Eršte, 6209 Schade Ave., hčerka Mr. in Mrs. Louis Eršte. The Cleveland Press poroča, da je bila Miss Eršte izvoljena na tej konvenciji kot na-čelnica narodnega-pubHfcitetne-ga odbora. Poleg poročila prinaša tudi njeno sliko. To je nedvomno veliko in zaslužno priznanje mladi ameriški Slovenki, ki je s svojim delom na clevelandski federalni rezervni banki in mnogoletnim študiranjem ameriškega bančnega sistema dosegla to častno priznanje. Lansko leto se je udeležila kot delegatinja iste konvencije v San Franciscu, California, odkoder je prjne sla lepe vtise in poročila. Gotovo se bo iz New Orleansa vrni la še z večjim zanosom in ve seljem, ko ji je konvencija dala to zaslužno priznanje. Naše iskrene častitke, Miss Anne J. Eršte, kajti ti si prva Ameri-kanka, ki si bila izvoljena v ta urad; pred teboj so zavzemali to mesto le možje, 42 let, odkar je bila ustanovljena ta izobraževalna bančna inštitucija. J. R. -o- Obravnava proti hrvaškemu odvetniku dr. Mirku Vra-toviču in enajstim slovenskim in hrvaškim izobražencem, največ visokošolci, je trajala v Trstu od 7. do 11. julija 1930. Gbravn;iva se je vršila za zaprtimi vratmi in niti italijansko časopisje ni smelo pisati o poteku obravnave. Obtožba se je glasila na vohunstvo v prilog neke inozemske države in delovanje raznih organizacij še potem, ko jih je vlada razpustila. Vsi obtoženci, razen dveh, ki sta pobegnila čez mejo, so bili v zaporih od oktobra 1929 v sloviti rimski ječi Regina Coeli. Med temi jetniki je bila tudi 20 letna slovenska mladenka Zorka Potrata, ki je bila več kot šest mesecev zaprta sama v celici, ne da bi ji bilo dovljeno ukvarjati se s kakim delom za krajši čas. Izpustili so jo po devetih mesecih zapora, tik pred obravnavo, ker ji niso mogli dokazati prav nobene stvari. Štiri izmed obtoženih so oprostili, toda ostati so morali v ječi do 5. avgusta, nakar so jih vklenjene v verigah odpeljali do jugoslovanske meje in jih pognali preko. Ostale so tudi oprostili vohunstva, ker jim niso mogli nič dokazati, obsodili so jih radi tega, ker so pomagali revnim dijakom v Trstu kot člani Dijaške matice, katero je bila vlada razpu- Naše godbe naj se združijo V tem vojnem času se vse stransko spreminja in preure-juje tako, da se lažje uspešno izhaja. Vojna nam je že odvzela ali pobrala precej fantov in jih še bo, kakor nam obetajo. Posledica se kaže že tudi pri naših godbah. V tem mislim v prvem oziru o dveh sosednjih farnih godbah: fare sv. Vida in fare sv. Lovrenca, ki sedaj vsaka za sebe obstajajo težje, kakor so, ko so bile organizirane. Temu bi se dalo prav lahko odpomoči na sledeči način: Godbe so takorekoč že po ustanovitvi ena z drugo povsem eni in istovrstni godbeniki. Vsi so po duhu in prakticiranju enega razreda, en učitelj jih je učil, ene in iste točke so naučeni izvajati. Tako jim nj na potu za skupno igranje nobena zapreka. Iz obeh seidaj obstoječih skupin bi bil nastop godbe ravno pravomočen, dočim so nastopi posamezno prešibki, nezadostni za večji nastop ali za v večje parade. Kako naj se torej to razlaga? Takole mis lim in priporočam: Za vsa nastop, naj si bo to pri kateri fari ali pa narodni zahtevi, bi bilo potreba, naj bi nastopi godbeniki obeh fara skupno Pri vsem tem si pa lahko ohra nijcr godbeniki svojo uradno upravo tako, kakor jo imaj sedaj. Odbori in uprava, kakor tudi financa lahko ostane vsaki godbi tako, kakor je bilo do se daj. Na ta način se lahko deluje skupaj. Skupno delova bo samo opomoglo v toliko, da bo godba popolna. Pri nasto pih se bo lahko zapisalo, da sta nastopili obe godbi zdru ženo. To je lahko storiti tudi iz te ga ozira, ker imata obe skupini slične uniforme. Kar je pa teh časih, ko je poletje in ko so| uniforme mladim fantom tako hitro premajhne, naj si godbeniki preskrbe čisto na vadne bele hlače, s srajco in črno ovratnico, kar odgovarja modernosti, pa tudi komodno sti, ker v letnem času biti tesno zapet v težke uniforme, je sploh nesmiselno in mučno prevroče! Kaj pravite k temu uradniki in starši godbenih skupin Oglasite se z dopisi in razpra vami. Upati je, da bo to pri poročilo uspelo. Ce le dobro premislite, morate priti do te ga zaključka. Naj se to doseže najprvo vsaj pri dveh god bah, potem imamo še dve dru gi slovenski godbeni skupini Tudi ostale dve se lahko na isti način pridružijo. Smo en narod in potrebuje mo za ene' ih iste domače po trebe svoje godbe. Štiri godbe stanejo veliko denarja za vzdr ževanje, narod pa ne more posameznih nastopih ničesar izvanrednega pokazati. Torej dokler tega ne storimo, tudi ne moremo pričakovati kakšnega priznanja. Od nas je odvisno da se dvignemo na višjo stopi njo godbene kulture. Nič nas ne bo več stalo, le kredita kot narod, bomo imeli več, to je pa kar dandanes šteje v javnosti Kadar nastopi v kakšni paradi izvanredno velika godba se vselej govori in piše o njej katera godba je to. Mi pa imamo, štiri godbe, pa se mučno in brez večjega uspeha neumorno trudijo tisti, ki imajo še veselje do godbe. Kako veliko olajšanje bi bilo za godbenike, na drugi strani pa moralna pod pora. Godbenik bi s tem dobili toliko poguma in veselja do godbe, da bi potegnili k sebi še druge fante. Dokler pa vidijo drugi, da se trudijo in to brez da bi mogli pokazati večjih uspehov, je pa zastonj pričakovati novega naraščaja. Sedaj je čas! To se mora pa kar takoj uresničiti! To leto nas kličejo na dan in plan! Sedaj je prošnja za godbo in sko-ro ji ne moremo odreči. Godba je tako rekoč že obljubljena, kar je treba je to, da se zainteresira vse naše godbenike za nastop. Gre se za "Vselovanski dan," 21. junija. Ta dan bi nastopili v veliki, prvi slovanski skupnosti. Ce kedaj, je potreba sedaj, da pokažemo, kaj da imamo mi Slovani že svojega. Na vsak način je potreba, hitimo, časa ni prav nič za odlašanje, 21. junija bo tukaj v nekaj dnevih. Hitro stopimo na plan. Združimo se! Naše godbe naj se združijo, da bodo igrale pred našimi društvi in zastavami ter uniformami. Slovenci in sploh Jugoslova- stila. Obsojeni so bili na ječo vse od 13 let pa do 3 let. Poleg tega so bili obsojeni na plačilo stroškov obravnave, kar je zneslo za vsakega obsojenca po 17,000 lir. ni smo poznani v Clevelandu kot močna skupina za javne narodne nastope. Naj pišejo o tem drugi. Moje geslo je, da pišem posebno za nastop godb. Ako je težko, da nastopijo posamezne, naj to store združeno, mogoče v dveh skupinah. Ako je to težko, pa naj se naredi ena skupina, ki bo nekaj lahko pokazala. Kaj mislite ostalli rojaki? Oglasite se k razpravi. Dokler bomo životarili tako kot do se daj, ne bo drugega nego delo brez uspeha in brez kredita. Dnevi nas kličejo. Gre se v namenu, da se pri'pomore do večje morale in priznanja slo-vanstva, kateremu pripadamo tudi Slovenci in sploh Jugoslovani. Na dan, na plan! Anton Grdina, prijatelj godbenikov —-o- Amerika in Jugoslavija Radijska oddaja g. Bogdana Ra-dice po Columbia Broadcasting System-u: New York, 3. junija (CBS) — "Amerika ni samo zaveznik Jugoslavije, oni je sinonim naše borbe," je dejal danes svojim rojakom g. Bogdan Radica, šef jugoslovanskega presbiro-a v Združenih državah v oddaji v srbohrvaščini po kratkovalni postaji WCBX in WCRC Columbia Broadcasting Systema. "Na pragu velikih dogodkov smo," je dejal g. Radica. "Ruski odpor je spremenil ves tek .vojne v Evropi. Amerika se tega danes zaveda bolj kot kdaj prej Ona realizira svoj vojni potencial s takim navdušenjem, da bo v resnici spremenila usodo sveta." G. Radica je navajal besede šefa vojne produkcije Donalda Nelsona, da "Združene države danes uresničujejo dela, ki so se pred letom dni zdela nemogoča in neverjetna celo ob pomisli na nje." Nato je dejal: "Ta izjava je stvarnost. Dokazi zanjo so milijoni dejstev na vseh poljih vojne produkcije in kolektivne akcije ameriškega naroda v vojni. "Amerika je s svojo vojsko na mnogih kontinentih," je nadaljeval g. Radica. "Ona ni samo v Ameriki. Ona je v Avstraliji, v Evropi. Ona je nekje v Sredozemlju. Prav lahko je mogoče, da bo nekega dne, morda prej kot se nadejamo, v pristaniščih Splita, Dubrovnika in Kotorja. Njeno orožje pomaga Rusiji. Ona lahko pomaga generalu Draži Mihajlo-viču in jugoslovanski vojski v srcu Balkana s podporo, ki utegne biti odločilna z za osvoboje-nje naše domovine." O Mihajloviču, 'balkanskem orlu,' je g. Radica dejal, da je njegovo ime med Amerikanci v isti vrsti z imeni čankajšeka, Ti-mošenka in MacArthur-ja in dodal: "Tako pravi vsak Amerikanec. To ni samo navadna fraza, ko predsednik Roosevelt kot prvo vprašanje vsakemu uglednemu Jugoslovanu, ga sprejme, pravi: "Kako pa Draža?" G. Radica je dejal, da to in mnoga druga vprašanja postavljajo njemu vsak dan ameriški časnikarji. Pravi, da neprestano zahtevajo vesti o Draži Mihajloviču. Poudaril, je, da je to "smisel usode in povezanosti v usodi," ter poudaril, da se Amerikanci srbsko-hrvatskega in slovenskega porekla aktivno udeležujejo vojne na ameriški strani proti osišču. "Pred nekoliko dnevi je neki Eirvat sestrelil šest japonskih letal nad Filipini. Neki Srb je kot junak padel v bitki na Filipinih. Dva Slovenca sta izgubila življenje v bitki na morju. Pa so še drugi. To so bile pi've žrtve. rega sveta. "Kongres v Detroitu, kjer je narod navdušeno klical generaloma Mihajloviču in MacArthurju, je dal ameriškim Slovanom nove smernice," je izjavil g. Radica" in pomeni novo smer v borbi za svobodo in demokracijo, Srbi, Hrvati in Slovenci so skupaj manifestirali za splošne ideale Amerike, Jugoslavije in Človeštva. * Columbia Broadcasting System je oddajo predstaila takole: "G. Radica je Hrvat-Dalmati-nec. Bil je prisoten kot gost govornih za časa oddaje g. Vasa Trivanoviča, šefa srbskohrvat-skega oddelka kratkovalnega časnikarskega oddelka CBS." CBS daje sleherni dan dve oddaji v srbohrvaščini in v angleškem sporedu. * * * Narodni vojvoda Draža Mihaj-lovič ŽIVLJENJE IN JUNAŠKA DELA ZA KRALJA IN DOMOVINO DIVIZIJSKEGA GENERA LA DRAGOLJUBA MIHAJLO VIČA, MINISTRA VOJSKE IN POVELJNIK VSEH OBORO ŽENIH SIL V ZASUŽNJEN DOMOVINI življenjepisni podatki o pra vljični osebi Draža Mihajloviča narodnega heroja in proslavlje nega junaka še iz časa vojne za osvobojenje in zedinjenje — 'Službene Novine," London, 30 aprila. Divizijski general Dragoljub Mihajlovič, vojnj minister, se je rodil 27. 3. 1893. v čačku v Kraljevini Srbiji, kjer je bil njegov oče gimnazijski profesor. Starši — ugledni in zaslužni prosvetni delavci iz tistega velikega raz dobja, ko se je Srbija pripravlja ia za prevzem vloge jugoslovan skega piemonta — so Mihajlo viča vzgojili v tistem kosovskem duhu, ki ga je kot junaka iz prejšnjih osvobodilnih vojn na pravil sposobnega, da je prevzel in da izvršuje svoje današnje zgodovinsko poslanstvo. Vojni krst za gojenca Mihajloviča Od rane mladosti prežet s pa triotskim ideali svojega časa je Mihajlovič z odličnim uspehom dovršil šesti razred gimnazije in 14. 9. 1910. stopil v Vojno Akademijo (43. razred) in se tako popolnoma posvetil vzvišenemu vojaškemu poklicu. Balkanska vojna leta 1912. ga je našla kot gcjenca-podnarednika. 17. septembra je po mobilizacijskem sporedu stopil v III. dodatni polk. V tem polku je Mihajlovič doživel svoj vojni krst v boju Turki pri osvobojenju Kosova in Južne Srbije. Za časa teh bitk je napredoval 20. oktobra 1912. po osvobojenju Dušanovega Skop lja za gojenca-narednika. V istem polku je Mihajlovič sodeloval tudi v vseh zmagovitih bitkah proti Bolgarom, ki so leta 1913. zahrbtno napadli srbsko vcjsko. Kot v osvobodilni vojni proti Turkom, tako je tudi obrambni vojni proti Bolgarom Mihajlovič še kot narednik in vodnik v svojem polku pokazal v borbi veliko hrabrost in vse te meljne odlike rojenega vojaka. Za hrabrost in uspehe v balkanskih vojnah je bil odlikovan dvakrat; najprej s srebrno in. potem s zlato svetinjo za hx*abrost. Druga junaška dela in odlikovanja za hrabrost V borbah z Bolgari je Mihajlovič 13. 7. 1913. napredoval za pehotnega podporočnika. Po končani vojni je od oktobra 1913. do aprila 1914. dovršil vojno akademijo. Kratko po odhodu iz Vojne Akademije je Mihajlovič do začetka svetovne vojne služil kot vodnik v drinski diviziji v Valjevu, Tam je bil ob mobilizaciji leta 1914. Tedaj je bil po na Gučevu pred Krupnjem >n Ljubovio. V teh krvavih borbah je povsod pokazal veliko hrabrost in veliko spretnost pri vodstvu svojih ljudi. Za hrabrost in za uspešno izvršenje naloge v teku teh operacij je bil podporočnik Mihajlovič odlikovan še z drugo zlato svetinjo za hrabrost. S svojim polkom je po težjih borbah s premočnimiaV'»ga stro-ogrskimi, nemškimi in iisne. garskimi vojskami hrabro izdi*- rodje to M <0xx k k s to oi so e v i žal in prestal pravljični umik čez; ivno Jim srpske vojske in njen prehod albanske gore. . Pa pel Na Krf je prispel januarja 1916. Po preurejen ju srbske voj- 0 ,jva ske je bil postavljen za vodn® apad; mitralijeskega oddelka 23. P6 !, cei hotnega polka v sestavu vardaj' ropali ske divizije. S tem polkom je od^padj šel s Krfa na solunsko bojišče- cele ^ Na solunskem bojišču se jej ovali svojim polkom uspešno udelez' p napada, ki je novembra l9lb Civili prinesel osvobojenje Bitolja- » bo, d; uspeh v prvi solunski ofe"zn' ki je privedla naše čete "a ' domovine je bil podporočnik5 hajlovič odlikovan z redom $ lega Orla z meči V. stopnje- Aprila 1917. je bil Poveljj!, mitraljeskega oddelka na 1)1 Wa brem polju. Osebno se je ^ fesla izkazal pri zavzemnju PIan0 pred vrhom 1820. Nato se je !»idno svojim polkom hrabro in uS? šno udeležil borb na pod^ le dru ftštvo in ji tran ljud. >0)rizs &0gf; Dobrega polja v avgustu 191' Pod k Tedaj je armija z njegovim P črnei kom prešla v napad, da bi izb° redsta šala svoj položaj. V teh op« ure cijah je Mihajlovič znovič PoK 1 je n zal svojo že znano hrabro«1 * je spretnost v izvrševanju voj^ *>Poldj nalog. Po teh težkih borbah * in f tudi za njegov polk prišlo ra dobje bojevanja v rovih. ga Tedaj so januarja 1918 VJfr J1 stav vardarske divizije Pri ' i. mu brovoljci srbske vojske, J naš Hrvati in Slovenci iz Rusije- . 1 ttu ko je dobila vardarska _dlVl ' ime jugoslovanska divizifv . Mihajlovičev polk je postal P^ e mjs polk jugoslovanske divizij6^ >Wa rtova divizija je ostala na P ^ za žajih na Dobrem polju ^ junija 1918., požrtvoval«0 ^ ti hrabro izdržavajoč teda«° ' !.le v; , ■ T iifli' "u z r porno rovovsko vojno. <> * 1 1918 so jo umaknili v r«; To pa samo zato, da se poPj - Je 3 ma pripravi za usodno oie BU na solunski fronti. Pi"otl ko» avgusta je ta divizija, njenem sestavu bil tudi lovičev polk, stopila zopet v * m, bo s popravljeno opremo i'1 y ^rr vo zalogo streliva. . i, C1 Nova junaštva nišj lunskem bojišču začela .t ^ priprava za tisti zgodovi'1 ,t ec pad, ki mu je sledil P^^ lunske fronte, ki je s skovitim razvojem naj int«u T^keira pomogel k vojaškemu ^ 0 „ * trajnih sil in zmagi zave w . . [e si . aOV*8® " Privc Artilerijski dvoboj s b septe: a Pa y kom je trajal 24 ur in 2; g0vi ^ sle no v ^ Nmi < bra se je začel napad "^n^dno žnikove položaje. ^Hau divizija je bila tega dne . (Dalje na 3 strani'• ||r-« den Prineg ar UlH""'1'"''' „ - Z nom4^jal, Oglasi v Ameriški 1 jut pray imajo vedno uspeh! Ti'd0flJ)P ftiise! mo pri nas zatrjevati lJu^ lepita katerih čutimo kak & ^lif poštei pravijo, je biznes. KaJ 0gl^%jeiT da bomo rekli: "če bos^ g(u)Vu V( vali v našem listu, - j,» Mend'1 jfli Jl^ki va Vpf h- av stavljen za vodnika mitralijeske-Poudaril je, da so ameriški j ga oddelka tretjega dodatka pe-Srbi, Hrvati in Slovenci navdu-j hotnega polka. šeni z idejo vseslovanstva, ki po- Kot vodnik v tem polku se je ........ ^ staja vse bolj podobna ameriški' aktivno udeležil vseh .borb proti^ tom pozivlje, da se vi"Iie' ideji kot sinteza novega in sta-1 Avstro-ogrskim četam v Mačvi,' poznam." denar proč vrgli. s Kako bomo pa živeli, v ^ Dt-U}fj šamo. . pa r Pa je res, da iniaJ°a0el)- 3,l!Žeja " >*]> vaS * , vno' i lužiti le oglas, ki je bil neda Prežet Ameriški Domovini reče, ne vselej. Na ^pei' nam znano, če je in^1 V« V stu: . . "Mladi mož, ki midol; pijanosti stavil ženit"0 ^ PMoVolj " 96 Jttff^ekaj potem je pa >kl S eni Z V) s ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU »d- infexxixxxixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixziiizxExixixri 'fi, ki jim vobče ni bilo za so se zbirali v krdela (li od ropa in plena, pro-in se pogrezali vse s v nižine človeške druž-e£a so bili zmožni, tudi ' "sne j šega umora, in nji-^'Mje so bili ljudje, ki so 11 Ho zapadli roki pravice l!jim je bila policija po-. petami. ^IMno so se zbirali v druž-f» dvajset in trideset lju-spadali so farme in na-P6'5, celo manjša mesta, in ^ bali.. Tudi železnice so Padali, železniške posta-" Kle vlake, jih izpraznili, ^fvali železniško osobje eži la postrelili in se odpe- Gft pUOHClUl lil OC "U^v- ™ Civilno občinstvo je bilo } K da bi se jim ubrani ;ivIaštvo je moralo priti na jih ugnati, ^''trarnpi so bili tudi cor ^ ljudje, kakor sta čisto 'o izasodila kapitan in i"1 Dogfisha. K sreči je šte 1)1 Wa družba le dvajset laS Oslabi so bili, da bi se °titi potnikov in moštva, ie !fidnost nikakor ni bila sp ebna. ocJ le družba westmanov iz-^ Pod krov, se je priplazil P0: črnec, ki ga je kapitan b°'fedstavo nagnal na delo. ier 'e ure so minile, drug "'"je nastopil pri strojih je šel iskat senco za ^"Poldanski počitek. Sla & ,e in počasi je stopal po ra ga je opazil ' ^r je slabe volje i ' mu bom čašo brandy-Sri naš!" .Til izi ie. mu je. Črnec je sto- bi bilo, sir?" je zago-pf6 mislite naročiti, po-ste\varda — strežnika! P#tti za goste." e V' da ne!" je dejal cor- 0 % tudi ne mislim nič » " ye vprašal bi vas rad, z nami čašo brandy- en o1!111 se je razlezel obraz. nzl tisto, pa sem vaš mož tfn'peči spodaj se človeku grlo in duša. $ je pogledal, "saj bl mokrega —!" ztp Vam dam, vzemite si } točilnici, kar se vam Pa pridite k nam!" 11 je minila slaba volja, denar, stopil k nataka-n's Wnesel dve steklenici d1 to sedel h cornelu, ki se >j '^e volje umaknil. Hla-fl1 S2pil dve čaši. ' P !a to!" je dejal zadovo- 1 enakega krepčila sem bil Potreben —! In človek !8te si ga lahko le red-'' Privošči! iti Pt(T'Pa vam je prišlo na °vl J* ste me povabili? 'Vi uradno niste nič kaj pri-d^mi črnci — .,H Jene in za moje prija-e Velja črnec prav toli-® beli človek. Kurjač delo je naporno in -Weka in ker si lahko M l^a vam kapitan ne pla-I"' 5todolarskimi bankovci, iOvi %'al, da bi vam takle 1' \ Prav dobro teknil." Ur ! misel je bila res izvr-|.^pitan plačuje slabo, is'i11 Pošten požirek ne do-rlfl^dvjema pa ne daje. Šega" °1cu vožnje seže v žep." »J",Wki vas ima?" vP1* Pravi, da sem preveč f^ugim plačuje dnev- Pa ne. In zato ni ču-6 Žeja vsak dan večja." vas je, ali si bodete ^gasili žejo! Rad vam lužiti nekaj dolarjev, ležete z majhno uslu-[ $ dolarjev —?" Črnec i P^ovoljno režal'. "Huzza jf '>ekaj dolarjev dobim Ntlenic anja! ^ z vašo željo, sir! Če je treba zaslužiti za brandy, sem vsikdar vaš mož!" "Mogoče. Ampak zvito se je treba stvari lotiti!" "Kaj pa bi bilo? Zvit sem in prekanjem, da takega ne bodete kmalu našli, sir!" "Prisluškovali bodete, nekaj minut prisluškovali!" "Kje?" "V jedilnici." Črnec je majal z glavo. "Tam — ? Hm —! Zakaj pa, sir?" "Ker —. No, odkrito vam vse povem!" Porinil mu je poln kozarec in zaupljivo pravil: "Z nami se vozi neki orjaški človek, ki mu pravijo Ol Ta_ rajo v njegovih malih neumno- K obi5avajo Nemd na imer stih; toda ce zahtevaš od nje- hraniti delavce z raznimi od ga račune, ti ne more odreči. padki. toda y zadnjih ]etih ge — Tudi jaz ljubim mir, m če him zdi še to predobro, morda ni prav skrajna sila, se izog- pa s0 inozemski agentje prejeli nem neljubim prizorom. Mene celo nalog) nai zastrupljajo in Milico tu tako sovražijo, da ljudstvo. Zdaj dajejo nesreč bi moja noga ne stopila na Vse- nežem tako hrano, da je še psi svjatsko, ako bi ne imel name- ne marajo in je ne more želo_ na skrivaj zalezovati Liberma- dec prebaviti: črvivo, strjeno nova početja. Danes sem pri moko, ki jo morajo drobiti s očetu Nikandru zvedel mnogo kladivom, gnile ribe, meso bol-zanimivih podrobnosti o tem ne živine) ki j0 zakoljejo tik podležu, ki mi sistematično pred poginom. Na ta način za-krade, in ko bom imel dokaze strupljeni ljudje umirajo ka-v rokah, ga dam zapreti. kor muhe. samo pri Merder — A o šoli in knjižnici ti ni feldu je umrlo več kakor polo-oče Nikander nič povedal? Me- vjca delavcev, pa tudi pri dru ni je o tem pisal. gih kolonistih ni umrljivost — Seveda mi je povedal! I manjša. Vso to stvar sva reševala dve _ Zakaj se nihče ne pritoži uri in jaz sem mu obljubil dva pri oblastnijah? — je nevolj-tisoč rubljev podpore. Bojim no vprašal Valerijan Petrovič se samo, da bo to orožje pre- _ Saj so se pritožili, tudi je slabo za borbo proti štundiz-[bila odrejena tozadevna preis-mu, te hidre, ki nas od vseh kava, toda končalo se je tako, strani objema. Tu se godi ne- kakor se pač končujejo /take kaj strašnega, a uprava je glu-htvari, v katere so vmešani ha in slepa kakor vedno. Iz te-hsTemci ali Judje: umrljivost so ga, kar mi je povedal oče Ni- dokazali, a krivcev ni bilo. Ka-kander, se jasno vidi obširni in teri zdravo misleči človek bi dobro zamišljeni načrt, ki ga prišel na to, da bi mogli taki izvajajo z vztrajnostjo, kakrš- krepostni in bogaboječi ljudje, ne so zmožni pač Nemci. j ki dvigujejo oči k nebu In s tistim breznačelnim na ukom, "da sredstva." Iuboge delavce? Zasliševali so — Seveda. Cemu bi bili ob-1 jih, pisali in razpravljali, na zirni napram "ruskim barba-|to pa je vse utihnilo in kmalu rom!" Da bi Nemci in se j vse življenje pečajo z evangeli-namen posvečuje jem, hladnokrvno zastrupljati se častivredni I je bilo vse pozabljeno, — je z omejevali s kakšnimi Iogorčenjem zaključil Jurij, zastarelimi načeli, na to ni mi-1 — In vse gre kakor poprej ? sliti. Zdaj pa poslušaj, kaj mi — O ne! Zdaj so ti podleži je pripovedoval oče Nikander, previdnejši; toda čim se bodo ki se kot svečenik sam udeležu-1 uverili, da je vso zadevo prera-je boja za svoje ovce. Šarloten-Istla trava, začno kakor prej. talska kolonija je naseljena s I — Vse, kar si mi ravnokar samimi menoniti in je glavno I povedal, me podkrepljuje v iz-gnezdo propagande v guberni-1 vedbi načrta, ki sem ga zami-ji, a eden izmed najbogatejših I slil, — je rekel Valerijan Pe-kolonistov, neki Merderfeld, — [trovič po minutnem molčanju, je najbolj zagrizen sodelavec — Morda si slišal, da je Turo-pri sistematični demoralizaciji I vo na prodaj, a Nemci ga upa-naših kmetov; pri njem se na-1 jo dobiti za mal denar, ker je vadno ustavljajo misijonarji, I obdano od dveh strani z njiho-ki jih pošiljajo semkaj iz ino-|vo zemljo, na tretji strani pa zemstva, in v tem hipu se skri-lmeji na Vsesvjatsko; kolonisti vata v njegovi hiši dva ničvred-1 so naslednikom že napravili neža — Švarc in Zulcmaj er — I ponudbo. Jaz pa sem se name-stikata po okolici in na raznelnil, da jim tu nakuham eno: načine iščeta pristašev, razen I izpred nosa jim vzamem ta sla-tega razdajata tendenciozne Istni plen . . . knjige in brošure, ki grajajo —Izvrstna misel! Jaz sem s naše svečeništvo, pravoslavno I teboj, a če rabiš denar . . . vero in ruski narod. Vso to ti-1 — Upam, da bom imel do-skano navlako čitata, prevaja-1 volj, — se je nasmehnil Vale tal in jo vtepata nevednemu I rijan Petrovič—no, če treba, se ljudstvu, ki ga tare revščina; I bom okoristil s tvojo ponudbo, za odpadništvo od cerkve do-l — Pa ne izgubljajva časa. bro plačujejo, ker Nemci so do-1Turovo, več ali manj, poznaš; bro preskrbljeni z denarjem iz I jutri se odpraviva v mesto in svoje domovine, a vse gibanje Iskleneva kupčijo. To mi bo tu-vodijo naravnost iz Berlina. Idi povod, da grem proč od tu, Oče Nikander mi je navedell kjer mi je včasih neznosno bi-nekaj slučajev, katerih priča I vati, — je odgovoril Jurij Mi-je bil on sam, ne da bi mogel Ihajlovič, ki je ves oživel od zakaj proti ukreniti: cele kmet-(vesti, da bo mogel svojim so-ske družine so najprej gmotno vražnikom nekaj zasoliti. 1906 1942 Naznanilo in zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt nenadno iztrgala in naše srede ter da je za vedno zatisnil svoje blage oči naš ljubljeni soprog, sin in brat Umrl je dne 10. maja. Pogreb se je vršil dne 14. maja iz hiše žalosti v cerkev sv. Marije Vnebovzetja na Holmes Ave. ter po opravljenih cerkvenih obredih na sv. Paula pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagopokojnik je bil rojen v Clevelandu, O., dne 21. aprila, 1906 leta. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili tako krasne vence h krsti dragega pokojnika. Ta dokaz ljubezni napram njemu, nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Steve Rackar, Mr. in Mrs. Mike Kocjan, Mr. in Mrs. Frank Clapec, Mr. in Mrs. John Habat, Mr. in Mrs. Joe Kamber, Mr. in Mrs. Joe Habat, Mr. in Mrs. Stanley Kozar, Mr. Frank Penko in sinovje, Mr. in Mrs. Matt Penko, Mrs. F. Babnik, Mr. in Mrs. Frank Umek, Mr. in Mrs. Frank Cergol, Mr. in Mrs. Frank Gregorc in Mrs. Kent, Mr. in Mrs. Joe Stimac in Mr. in Mrs. Eddy Kovic, Mr. in Mrs. Frank Berzin, Mr. in Mrs. John Pekol ml., Mr. in Mrs. Geo. Brasch, Mr. in Mrs. Blaž Modic, Mr. in Mrs. Joe Music, Mr. in Mrs. Mike Piculic, Mr. Peter Starin, Mr. in Mrs. Peter Dolinar, Mr. in Mrs. Steve .Zagar, Mr. in Mrs. John Just, Mr. A. Vehovec, Mr. in Mrs. Joe Krulic, Mr. in Mrs. John Paulin, Mr. in Mrs. Joe Cekada in hčeram, Mr. in Mrs. Geo. Kasulones, Mr. in Mrs. J. Kasulones, Mr. in Mrs. Frank Pucel, Mr. in Mrs. Frank Wal-land, Mr. in Mrs. Joe Doljak, Mr. in Mrs. Rudy Doljak, Mr. in Mrs. Zaverl, Mr. in Mrs. Albert Makuc, Mr. in Mrs. Anton Brenčič, Mr. in Mrs. Frank Komočar, Mr. in Mrs. Mike Udovich, Mr. John Jekovec in hčeri, Mr. in Mrs. Anton Yerkič, Mr. in Mrs. Joe Gubane, Mr. in Mrs. John Konte in družini, Mrs. Cergol in družini, Mr. in Mrs. Victor Vokač, Mr. in Mrs. Frank Jurca, Mr. in Mrs. Persič, Mr. in Mrs. Frank Cebul, Mr. in Mrs. Frank Prudic, Mr. in Mrs. John Trcek, Mr. in Mrs. Marcus, Mr. in Mrs. Joseph Dovgan, Mr. in Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. Basanac, Mr. in Mrs. Joe Koren in družini, Mr. in Mrs. Jim Longar in družini, Mr. in Mrs. Kaplan in sinu, Mr. in Mrs. Andrew F. Krainz in sinovem, Mr. in Mrs. Carl Primosch, Mr. in Mrs. George Neubert in družini, Mr. in Mrs. Pierce in družini, Dr. in Mrs. L. A. Key, The Friendly Club, društvu Carniola Tent št. 1288 T. M., Spero Electric Corp., Klifbu Slovenskih prijateljev, sosedom, The Pocahontas Oil Co., Olympic Oil Co. in The Buerkle Refining Co. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Darovali so sledeči: Mr. in Mrs. Joe Kamber, Mr. in Mrs. John Habat, Kocjan, Mrs. F. Babnik, Mr. in Mrs. Peter Gričar, Mr. in Mrs. Stanley Bradač, Mr. in Mrs. Frank Turk, Rev. Max Sodja, Mr. in Mrs. Joe Turk, Mr. in Mrs. Joe Miklauc, Mr. in Mrs. Frank Modic, Mr. in Mrs. Peter Dolinar, Mr. in Mrs. Tony Tomažič, Mr. in Mrs. Frank Gregorc, Mr. in Mrs. Matt Penko, Mr. Frank Penko in sin, Mr. in Mrs. John Okicki, Mr. in Mrs. Sam Kosanovich, Mr. in Mrs. Rudy Zakely, Mr. in Mrs. Peter Jaras, Mrs. Mary Marinko,'Mr. in Mrs. Tony Mihelic, Mr. in Mrs. Matt Mihelic, Mrs. M. Mihelic, Mr. in Mrs. Peter Vukcevič, Mrs. J. Stare, Mr. in Mrs. Geo. Kocman, Mr. in Mrs. John Hren, Mr. Louis Majer, Mr. in Mrs. John Paulin, Mr. in Mrs. Frank J. Koss, Neff Rd., Mr. in Mrs. Henry Opalek, Mr. in Mrs. Frank Baznik, Mr. in Mrs. N. Kezic, Mr. in Mrs. John Sodja, .Mrs. A. Vrtačnik, Mr. in Mrs. Jos. Jurasek, Mr. in Mrs. J. Hren, Mr. in Mrs. Louis Zak, Mr. in Mrs. Louis Spehek Jr., Mr. in Mrs. John Oblak Jr., Mrs. F. Barman, Mr. in Mrs. J. Kosulons, Mr. in Mrs. Ott Zimmerman, Mr. in Mrs. Frank Kraenz, Mr. in Mrs. Louis Evancik, Mr. in Mrs. W. Kovic, Mrs. Ursula Strmole, Mr. Martin Strmole, Mr. in Mrs. O. Bratkovich, Mrs. Kovac, Mr. in Mrs. A. Braidic, Mr. in Mrs. Louis Sodja, Mr. in Mrs. Frank Wilar, sosedje, E. O. Hočevar, Mrs. John Bozanz, Mr. in Mrs. Feliks Korošec, Mr. in Mrs. Frank Grajzar, Mr. in Mrs. Louis Podpadec, Mr. in Mrs. A1 Germek, Mr. in Mrs. Karl Kokal, Mr. Stanley Ulle, Mr. in Mrs. Frank Narobe, Mr. in Mrs. Louis Roytz, Mr. in Mrs. Cherne, E. 177 St., Mr. in Mrs. John Bradač, Mr. in Mrs. B. Golden, Mr. in Mrs. Tony De Well, Mr. in Mrs. Carl Lisjak, Mr. William Koss, družina Lausin, družina Rabetz, Mrs. Dobric, Mr. in Mrs. Benedik, Mr. Matt Sadkovic, Mr. in Mrs. Louis Somrak, Mr. in Mrs. F. Melocik, Mr. Kikor, Mr. in Mrs. Bugos, Mr. in Mrs. Louis Plesec, Mr. in Mrs. Hecker, Mr. John Clapecs, Mr. in Mrs. Frank Snyder, Mrs. Andy Kuhel in Mr. in Mrs. Louis Oswald. Našo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo. Mr. Mike Kocjan, Mr. John Habat, Mr. John Kamber, Mr. John Penko, Mr. A. Mihelic, Mr. Frank Walland, Mr. Frank Baznik, Mr. Robert Golden, Mr. Blaž Modic, Mrs. Anna Pinculic, Mr. Ed Zelinsky, Mr. Frank Cergol, Mr. John Okicki, Mrs. Anna Bell, J. W. Haland, Mr. Anton Plesec, Mr. John Zust, Mr. A. Novak, Mr. Geo. Kochman, Mr. Peter Vukcevic, Mr. "Stanley Bradač, Mr. John Trcek, Mr. Jos. Zele, Mr. J. Casulones, Mr. A. Prince, Mr. Pirce, Mr. Walter Zagar, Mr. J. Stemac, Mr. John Langus, Mr. Bernard Kuilwin, Mrs. Josephine Mocnik, Mr. T. Kalinsek in Mr. Frank Toparis. žal nam je, da nimamo na razpolago vseh imen onih, ki so dali avtomobile za spremstvo pri pogrebu, in prosimo oproščenja. Hvala vsem onim, ki so izrazili pismeno svoje sožalje. Ako se je pri imenih za vence in sv. maše izpustilo ime katerega, prosimo isto, da nam oprostijo in jim izrekamo našo globoko zahvalo. Hvala vsem, ki so prišli kropit pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem onim, ki so ga 8prejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor. Zahvalo izrekamo Joseph žele in sinovi pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala čst. g. Rev. Baraga za opravljene cerkvene obrede v cerkvi sv. Marije. Hvala tudi njegovim prijateljem, pogrebcem, ki so nosili krsto: F. Brzin, P. Greecar, F. Umek, E. Kovic, J. Stajmek, G. Kezi, S. Markus, F. Modic. Posebno zahvalo želimo izreči: Mr. in Mrs. Habat, Mr. in Mrs. C. Brasch, Mr. in Mrs. Aufmuth, Mr. in Mrs. Miklavec in Mr. in Mrs. Zele za vso pomoč in tolažbo v dneh žalosti. Ti, ljubljeni soprog, sin in brat, počivaj v miru in lahka naj Ti bo svobodna rodna ameriška zemlja. Umrl si na Materinski dan in sedaj počivaš poleg svoje drage matere, katero si tako ljubil. Naša srca so žalostna in oči polne grenkih solz, vsaj smo Te vsi ljubili. Tolaži nas zavest, da se snidemo enkrat vsi na kraju večnega miru in blaženstva—nad zvezdami. Spavaj mirno—Snivaj sladko! žalujoči ostali: HENRIETTE, soproga JOHN, oče STEVE, brat in sorodniki Cleveland, Ohio, 13. junija, 1942. 02010248020202020202010102010002020102020002010102020200010100