Sfc*17. V Gorici, 26. aprila 1889. „8ot»" ixtisja rsiik petok in velja pO poAti-prejotnaiia aii v Varies na Pri ocuauilik iu tako tudi pri .,jp<'- taKicah" se placuje za uavaduo trUtop- no vrsto: 8 kr. 4e se tiabu i kiai 7 „ „ „ „ 2 „ * n jr »> »> •* »» Zavece 6rke po pro-torn ¦' 7 Hr Posnmezne Stevilkl Be S kr. v.t^hakariiicali na Stwfftm frsu ! u» v Nanaki uJici jn v prqdajalnici O.; Ukarju v Seiiioj/iSkih' ulicab h. St., ]H : Dopisi noj sbt pdSiljajb urednilfm"" Via Mercato 12, ttarofinina pa optav-niStrtt-,,So66", Via Semiriario At. to". Rokopisi s, moli viaoko ¦r oblake sivi zvonik sv. Stefana, pritSa nekdanjih stisk, §e He hveti na njom krii; Se stoji castitljivi ocrneii grad Hababurzanov; voliko vihaijov je pri-Jrnilo v2e cez nj, branila ga je zvestoba avstriJBkih narodov; Se stoji! Ti dve ate znamenji, ki nas vezeti vac, kolikcr mis biva po proatrani Avatriji, znamenji, po katorih se ozirajo nnfio oLi. Pogumito I Na delo ! Avstrija se mora pomladiti, skoz in skoz pre-roditi. Prerojeuje pa se mora priceti od znotraj, v mumu, v arci avstrijskih drzavljanov. Prcd vsctn treba tedaj razgnati moglo racijonalizma in iiberaiiz-rtvu. da nam epet jasoo, ihto zasije sol nee katoliskc rcsiaice. V to iftocamo javno zavradatt la2i in napade na katoliSko cerkov ter pobijati liberates zmote; nb «m'm pa- tudi razjasbjevati k'S^ansk-a naSela ter jih vpotrebljcvati na razne stroke javnega in ppvairiega Zivljeuja, Cia'ioat naLelnega naziranja in odlocrioat, ki si o^taue doaledoa do zadnje piftice, v tern obstoji dnndanes resivno geslo katolt'Ske Avstrije. Da se du&evno preporodimo, moramo od dr2r\vc, zahtavati^ da vrno Solo cerkvi Prostost in iv?.odv> nost poduka in vzgoje, fco je druga tocka, od katcre ne ismeitto odjenjati niti 2a pi&co, Od najaize ijudske §o!« do v»eu6i!i86a ti(5e cerkvi vodstvo v podueevanji. PriSnimo b tern, da spravimo enkrat v \eljavo vaaj Liechtenatciinov predlog; katolisko vseucili^e v Sol* nogrndu pa mora biti za zdaj smofer, za katcrira moramo teiiti vsi avetrijski katolicanf. Avstrijsko razuruoiStvo je ekoraj skoz in hkos v^ruko indiferentno all cc!6 cerkvi izrecoo sovrazno, zato ker nimanio !e eoi»ga javnega viSega ufiiliS6», ki bi bilo osnOvsino po duliu kaloiidko ecrkve. O-jnovati moramo javno katrbsko stranko, Fran-cija, Italija, Nemfiija imajo dobro organizovane knto-liske etranke, katoliSka Avstrija — sramotu! —- ni- LISTEE. (Ponatis iz „Rim8kege Katolika,") Najpogubniia kuga! Toje padprejasoo iz vsega, kar amo doalej rekli o tern novotilobnem Proteji. Kuga — casno in vecno poguboa katoUoanom. NaS? odieScnjo, naie zvelicanje je v spoznanji leimice: Spuznaii boste resnico in resnica vas bo o&vobodila. KatoliSki liberJizem pa ^paJAjo^ reeaico z Ia2jo za-temnjnje katolifianom ppozuaaje resnico. Katoliski liberalec se ne bo dal za katolisko reonico nikdar tako vgrot*, da jo bo odloftw braail in zagovarjal kot iz-kljucljivo tako. Vsaka dogmatifina denuicija aii ya v oci b6de, aii V8aj mn ni umestna. OCitni, ueoporekljivi znaki katoliSke resnicc n. pr, dudesi, 8p predmot, o kattirem najraji — moltt. NiC rnu manj tic vgaja kaker znani stavek: Zvenaj katolisko ecrkve ni zvelitunja. Katolisko krSiianatvo najraji poiaauuje od nravKtv«ne atratii in ka2e njegovo dobrodejuo vplivanje na clo-v«gtvo Ne da bi drngovercem dokazal katolisko fesuico, marvel katoli(5anom priporocja sp^avljivo.st in Ijnbozen do drugovercev^ katera imaprekriti in poravuati tudi verako razli^Doat, {eg, saj so tudi drugoverci Ijudje, dobri, posteni, Da, poSten mu je vatuni biti ue ie Jtkfttolik, amj)ak tudi mate.ojalist, panteist. ma je Se. Pa kaj — katoliSka stranka P! Katoiicani v Avatiiji niso stranka, ker Avstrija je po pocsetku, po poklici, po ogromni vefiiui skoz in skoz katoiiska, tako da nekatoliski dementi ni^o opravi5cni, najveft, kar se more zahtavati je, da se jih !rpi. Toda ker je zavest katoiisba vze toliko zatemnela, ker smo tako dalec prisli, da v restrict liberalrc in 2id veL vkazeta, kaker katoliCan, moramo raSuniti z dej.in-skimi razmerami, in te nam res nalagajo, nas poLiv-Ijejo, da si osnnjumo katol»Sko strauko v javoem iiv-Ijonji, ker ni je Se. V drzavnem zboru mora ta do-btti konkietno obliko ter od tu vplivati na poatavo-dajstvo in na preporod katolifike Av.strije. Toda pri tern se nikdar no lofiajmo od dosnice, ki dandanes gnspoduje v nafii parlamentarni borbi. Nje se oklonimo, saj v nji sedi prccejSoje Stavilo oilli6nih katolikov, nji dovaiajmo po novih volitvak katoliSkih moL in avatrijskega ijudstra, da se katoli-Sko prerodi in ojafii, du po6-»si prod re v nji katoliSka idojav da mi no iz nje pomigljavost, ozirljivost in znana bojazljivost, ki se vsakrat cazodeva, ko gre za katolisko stvar. Pri ti?m pa si moramo globoko vtisniti resnico, da je javno fcivljenje in politika v aajoii, v bistveni zvezi z vero. Ne.bodimo one vrete katoliki, kaker tistt drssavnt poslancc, ki jo nedavno v drzavnem zboru svet piepri&ival, da sedanja liberalna, radikalna levica ni sovrazca KristuBU in cerkvi, Le8, oua deluje Ie v p&HtfM',1' itir pa Dima iriSeslay opraviti z verol To je edon tistili nazorov, po katorih s; molfiati oveci, prezirati jo, a raesto nje pvidigati le bratstvo, lja-bezen; vsmiljeuje, kaker naS Stritar! Toda Se v drugem oziru sluzijo liberalni katoliki masunom, posebno njih socijalislifnim nakauam. Socijalisti teze nauiieiVse vsemi mo^int po tcm, da bi izpodkopali v cerkvi in drifovi sedanji druStveni red j ta pa jepostavljcn na princip avktoritete, princip, ki ga je katoliSka cerkev se $vojo Co/.naravno mocjo vtrdila in posvetila. To avktoritcto skuSajo na razne nadine oinajati, rusiti, dobio vede, da pade z njo presto] in oltar. K, tenjujiin pa pot vglajajo uajboJj Jib»lQi ni vaeh Sasov, ki so bili vedno nsjzveatejii driavljani. Nasprotniki Kristusbvi pa, farizeji, kaker niso eVaiili Bogu, tako so se puntali tudi conarju, In mislUe, da je dandanes v Avstriji drugafii? Kdo skilja iez avstsijako moje? Morda katoliSki Tirolci? Kjo je bilo 1. 1848 ognjiScc revolucije, ki je 2ugala provreft ea-sarjev prestol? Odgovorite, liberalei! No, kdo bi se terau pac 6udil ? Libnralec, ki siametuje najevetejSo, najbolj aastitljivo avktoriteto, bozjo avktoritetQ ka-toliSke cerkve, se bo klaajal cloveSki, posvetni a?k-toriteti? Njemu bo avstrijski ceBarvoe nego BogP! Ker vzc o tcm govorimo, se mi zdi skoraj groh, da ne bi aem postavil iz ve^krat omenjene zlate knjige ao naslednje besede: nDie moderne Irrlehre hat aioh in der Politik concentrirt und krystallisirt, und der humanietiiche Gott-Staat ist die Ketzerei geworden. Babor sorgt die blauo und dio rothe Meute so angstiicb dafUr, doss sich dio Prieiter dooh ja be'ileibe nicbt mifc Politik befassen, und nimmt. trotz ihrer sonstigea Be* geisterung fiir Donk-und Redefreiheit, den Prediger, welcber ein Wort wagt, kriminalistisch in's Uebet. Ganz dieselbe Soheidung der.Greiater ist in Oeoierretch cingetreten.Grut-kaiserlioh iu t der ekristlicb gebliebene Kern der Volker, die Baetarden-Zucbt des Joaophinismua bovolkert die Redeballon der Liberaten unddenTempel derbiauen Logo, die beachnittenen und unbachnittonon Feinde des Christentbumes barren des A ugooblickos, iii dem eie auf die Hofburg die Inschrift nSraHonal-Kigon-t!nnna getzen. dio im Kammerlein gehfiteto rothe Palme aus den Mansarden ausbangen diivfett, und die Gross-Beamtcn des schottisoheo Gross Orients die Erbschaft der Habsburger antreten aollen. Der tiefste Grund des europaischen Sturmes der Maurerei gegen die katholischo Kirche ist d!er sata-nische Hass gegen Gott, gegen die naturliebe Gesell-scliaft odor den Stuat und gegen die ubern&turliche Gosellscbaft, die Kirche. Dieser Hass ist nicht bios ein antireligiaser, sondern ganz besonders ein politi-scher; Ueber die Altare Sveg zu den Thrbaenl Drb ist der Schlachtruf." Te resnice si moramo katoiicani 2ivo predoce-vati. Smo edini v glavnih nazorib, po tern smo ne-premagljivi. In hoc signo vincea! . 2. Kaj treba po shodu. Sioer pa je neobhodno potrebno, da se po dm-gem katoIiSkem shedu ne vlekeroo ter {gpimo morda katoliki. Njim je, kaker sprieuje Segur, prirpjena mrgnja do vsake nrave in postavne avktoritete, bodisi v veri aii politiki. Sy tako radi podrejujejo la?tnemu mnenju cerkvene, tudi verake doloCbe, kritikujejo, oberajo, sumiiijo cerkvene viae hi njih naredbe„ Da, framasoui sarni bi bo paC nevspuSno trudiii rnSiticer-kveno avktoriteto brez katoliSkih zavezmkov v Ubeialni suknji; ker kdor iraa Ie Se kaj katolisko zavesti, se masonsiva in njegovih naukov ogiblje; kaker spake, Saj njegova zarota '.jjiofi krgfianstvu je ooitaa; atisti, katerih se ^a^oni posluzujejo in svoje kuiljive, avktoriteto rszdevajoce ideje vcepljajb katoliSkerau Ijudstvu, so ravno liberalni katoliki se svojo 9prirojeno m?2njo* do vsake avktoriteto. Po njih stezajo bratje masoni roko po pape:>i. Skofih, po posvetnih vladarjih in drugih oblastnikih, da jih pred avetom sodijo, obisojajo, ,su-mi6ijo, kaker da bi bili za svoje delovanj blodal todi -'" '......* ..... i$?j Kdor ae j* ttsmkX njih fttha, ne v6, kje ima glavo, ijft Odge, ne vidi; §a pedeijj daleC pred sabo terse dA ulepo YdditJ kaker otca. y?mm$ trctt S^ur: 9Povwd» po wej Evropi, ob*ioji fflania fitofi feyolaoije veliko boljv ppdpiranji. kaleta dobiYajonjenitirinfcfpi od moipoatavnegareda, katero dobiVajo njeni princfpi od mot poatavnega re-da, kaker v atraati, s katero tnozje: nereda iz njih ievajajo pottedic*. Liberalism je atrup, ki mori: •narnlja je gnjiloba, ki aledi za smrtjo. In koliko moL paid, ae Dabaja. t tem poJoiaji? (tv so liberaloi katc-likil)... k&toH&i S9, pa Se bolj Hberalui, in zato provzrofirjo,,.. stragno, uepreraCunljiro zlo*. ; Zlo, ltatero jo Ptf iX, iroenoval — pestia per-Bitk)tt88Hna{ ' ' r- v katoliika deanioa; potem je Win apet katoliika. Sovski zvezi bi morali priatopiti vai av-izjeme. Samo o>.f)gbi ae razame, da so zdravi, katojii&i etementi v aedanji driayno-zboraki a^eioioi obrahijo in ^istijo ter po novih to-litv'ah pomnoiijo jn vkrepijo, dokler ae iz nje porndi prava V" Avatrija atrijaki da m * proi . idejwllfleralizma BogJ^da ae na! stranka, ki zna tujib narodib. S cem pa, daal eherj bi nedi takim jka ideja '" moralal*, ezikovnilonakopratoi udi f^: Nemei apostc pobratii icem iz more|ppoliko po aoega ^Micanekega 6, tmki drugimf )k v &mfar ' "* tori2ttin#! in delajb'lpof'^nej narodi, Avatrjo1 Maazinjevem, v zmialu lo^inem. Nil ne >izvedelt kje za stanovanjo, pa abogi priproBti kmetje, kako in kiun v Bitnu? Go-tovo nas je av. Peter 6a\, da ni dobirao srfinoat kmalu, in se podamo na Iftvo pod atcbri ali kblonamt Ie ne-koliko korakov, in Le 8mo pred stanovanjem d. g. kanonika Antona de Waal-a, co se ne laotim. Do-be* goapod je, Bog mu daj zdravlje. Poakuiamo pro-aiti po laiko in po nemSko, kakor pojde hie ; go-8pod je Nemi-o, bilo ja boljo po nem^ki; in ko mu re6emo, da iS6emo staiiovanje, vpraia, ali smo romarji in od kod. Recemo mu: iz Avatrije, VpraSa, a kak-inim odborom smo prilli; redemb, z goriSkim. „ln kaj vai vodja vam oi priskrbel stanovanja?M {,Ne; aaj sirio ga proeili, pa je rekel, da imadosti drugib." „Ja, moj zarod join napolnjen; pa poakrbioi, dado-bite moiki In zenske po uioci atanovanje j saj vem, da sami se ne veste kain obmiti." Oh kako smo bili resell', da smo bili tako srecni, ker nasje blago-arfini g. dobro in po ceni preskrbe). In ko atno vi-deli, kako so u^eni gospodi stikali po meatis in iakali stanovanjo, cutili smo potrebo poiskati ie goatilno, ker bili smo ie popolnoma teii. ' ' ' Le nekaj korakov an 2e amo y go8ti!ni in ker smo dobro postre2bo dobili, se dogovorimo, da ae dobimo vsak dan tu opoludne in zve^er. In tako se je tudi zgodilo; vsak dan, ko pridemo skupaj, po-govarjamo se, kje amo bili, kej srao videli, kaj ee nam je ptipetilo itd. V isli sobi pri naaprotni mi-ii je vsak krat en» in lata druiba goapodov. Zipazimo, da nas opaztijejy in posluSajo; ko mi gororimo, oni utihnejo in nas poaluiajo; me ae za to dosti ne zrae-nimo; le govorimo naprej. Ko pa opazijo, da tudi laiko umemo, ae nam eden preprijazno pribliia in nas apoitJjivo zavpwia, kakien je nas jezik, ki ga mi govorimo. „Slovenski. mi amo Slovenei." Zelo zaCuden in radoveden vpraiii: odkod ate. „Iz Av-strije". 9Kako se klice meato in ktaj?* 90d Gorice". On je povedal: ,Jaz sem iz nemikega Tirola, sera viBokoiolec ze ve<5 let V Rimu", mr da zna vec* je-sikov in da slovenakega ie ni nikdar aliial in da se mu zdi zelo lep in da mu inu5no dopade, jo'abno 2enski glaa, da ou bi ga zelo rad zual. Ra5e, da naj mu damo knjigo, da jo 6ita, in naj mu povemo, ali prav cita m kaj cita; in ve6 besedi je pravil nemSkih alt pa laikib in prosil, naj mu siovenske prestavimo; ou je pa v avoj dnevnik aapisaval, in za to malenkoac so je nam zelo zahvaljaval. Na Dunajt bili so velikonotine praznike precejinji nemiri. DruStvo, ki ima y Bvojih ro-kab dunajski tramvaj, skrbi prair dobro za svoje koristi, a ne tako za koristi svojih ko&jazev, ki morajo v6asih delati po 18 or na dan. Zato ] so kuttjaii zahterali viijo $\aZ$ in manj de^ ¦s&s ¦4»..V.,Jr* ali ,k»pi^UaU^o biH gluhi za te pro&ije. tfato^ so kodijazi #ez praznike delo ustavili in Ijtid-stvo jc. otoe '.* kamenjem Iticalo, ki bo se udalt zahtevam druStva in so yozili. PriSla je polir c^ja in vojaki, 4a bi ljudstvo razgnali, pa tod) te so s kamenjem Jucali in mnogo «j?h ranili. Z nekaterim nasim dita-toljom oajbiie Se m.tio zaaa. V danaSnji Stevilki pjdajemo Jim v uvodnem clanku ill v listku daljse odtomke iz zadnjega njegovega zvezka. Lb teh so di-tatelji vsaj nekoliko poudijo o njegovt pisavi. Sesta-vek o kato'i§k»ra shodu na Dunaji je dasu primeren, ker shod se bo vrSil 2e prihodnji teden. Clariek o kaiolifikem Uberalizmu je jaaen in radi svoje razum-Ijivosti posebno y drugem delu jako zanimiv za case razfnere. — Zatnolcati pa ne smemo, da je BSoea" vzbudtla nevoljo itnenovaaega lista. Daljgi „krit»kiw o YoSojakovih BPobratiroihtt, v kateri med drugira list slika tega pisatolja kot delavca za denar, dodai je to le opazko : „Iu a lakimi znadaji (kakerSen je opi-sani VoSojak) bi se katoIiSki Sloveaci druiitiP — Mir in sprava a takimi liberalci bi nam nalagala o cnakih delih, kaker so Vo&ojakovi sPobratimi" vaaj moldati tor oikaker jih Javno obsojati. Pravim, raaj rnolfiati, ker spravijiroat gre ialibog vefikrat v2e tako <)ale6, da celo lLeti, ki se amatrajo za konservativne, hresverske knjige in iasopise neredko nad vse hva-lijo in gorko priporo5ajo, 7 darner se vze od nekdaj odlikuje Gori^ka HSo<*a8. A vie mo!c3aje bi ociztnemo skodilo: kdcr molit, pritrjujo; in to je dovolj, da se obdiostvo vrie na take proizvode ter se alovenako bcgedo areblje atrup brezbozaih naukov. No; ako nodejio, da nam gnjilo jabolko libo.ralizraa, ki se je vtepel v naSe sioTatvo in javno iivljenje, ne okaii, kar je Se zdravega r naicm ljudatvu, v mladinij vrzimo je hitro od sebe, bodi njegov olupek Se tako narodea. — Zveze z liberalci: a e; kdor se i ojuni laveiwje, izdaja vero ia test!* — Koliko amo pri^ pomogli v razsirjanje Abrezrerskih knjig in 6asopi* bov* %b svojitni priporofiili, ne vemo ; to pa vemo, da nliberalac", ki ho$e svoje bingo razp^eati, ne po-trebuje in ne ieli nobene droge atvari tako nujno ill vroCs ko tako „kritiko,'1 kakerfno objavlja ,kritiktt nW, LLM, kajti med vsemi priporo^ili kake knjige med Sloveoci se ni do zdaj nobeno tako dobro obneslo, ko Uka nkritikau. Kdo podpira torej z vecjim vapohom liberalizem in framaaonstvo P — Na vprasanje, ali priSfevnmo onim najlepaim delom, a katerimi je „Zvodu obogatil naSo lepoaiovno knjiievnost, tudi izledke iz ^verakih bajktt J. Trdine, p»iobLnih v ffZvoou* I. 1381 in 1834, odgovarjamo, da ne; a dostavljamo, da med najiepia dela niti ouoga ne nvr-ifiamo, kar pile ToaeodKala v ,R. K," o ^enakah, reko^; . Jaz — da Be pray odkrito tj^vm ~- jiro (ien^ jikam) nisera bil nikdar preyed naklonjeu. Ke^em zakaj. Quod natura non dedit... AH kajaem feo^el *afii? Ne, lie bttjiim TO, tudi* Be mi o^i"Tzk1juJfJot l|ovem odkrito in brez ovihkov : kar ie tide 2|a|k, je 1\Uq v«»d'.»o in vselej moje trdno propricanje, Jairi ee jim jfoziki vaaj za tfefcji del prirezali in bi jiK vae doma pozaprli mej Siiri feidove in jim glavo vklenil? v natvezavnico, da bi se ne mogla nobtma dvafiajst meaecev ozreti ne na levo ne na drsno. To bi bil moj j.rvi hi najnujndjSi predl^g, ko bi imel govoriti na kakem taboru". Menimo, da to niti v „B. K> ni fepo. Oesaridinja vdova Stefanija, pi§e nSlove-neu, vdeieLevaia 83 je bozje stnzbe velikega tedna v cijrkvi av. Antona novega v Tistu. Y petek so jo apremljale v oerkev mati, kraljici belgijska, prince-sinja Klementina in dvc dvooil dami. Po alu^bi boJji si je ogledala gr&ko crkev. V aoboto popolu, w Matej Oigale, aloved aloveaaki pnateljl'in prelagatelj driavnega zakonika, nmri je 20. t. m. na Dunaji po kratki bolezni, previden ad svetotajstvi katoliskc eerkve. Ranjki je bil rojen v Grnem Yrhu nad Idrijo pred 70 teti. Udil se je v Idriji, Gorioi, Ljubljani in na Dunaji. Uredoval je ffSloveaijo", apisal Wol&v slovar ter ^ravniiko io znaDStveno ter-mioologijo sloveosko ter pisal in prevajal v razne lisle. Mnogo njegovih casvetov o slovjEsfiski pisavi bilo je ap4o#no «prej«tm. Naj V mim podiva. blaSdeneo druzbe sv. Cirila in Metoda. — Menimo, J ^Iu|;b07nijj: nemSko-slovenSki za eesjt^ko da temu vabilu nam ni treba dos^avljati So posiibnih J J^gev)* tojskeoK. Drugi del. Drugi natis a%4bo»ujka opazek in opominor, kervomo, da naSo'eospo in go-Viz leta 1873. (Bojaa 8lu2ba). Poslovenil Andre] jbo- mel plemeniti iodebraa. e. kr. major v pokoju.Bja-bljWlSP. iimozama. Natisnila rtNarodna'Ti-fMna^ SwLj0qgani. W jo naslov ravno^ dotis|cani knjlgi, k> Jobro dojde slovenskim vojakoiaf in jo ioSta filbaaw, izdal #J Blaz^vi tiakarni v Ljubljani wSmarnidne pesmitf, qigMn, za aopran. alt, ter.or in has. Peanju stanajo JpTkr. & tikvjir wsm ia $u «klad»tojji» kt je ob mm ialofcnik. — T aaldgi Leona Woerl-a na Banaji, I. Spiegelgaase Pi, izfila je t tretji izdaji knjiiica ^Eirchea-ond S taaUgedanken", katera je apiaal znani in alavm Sebaatijan Bruno or leta 1848. Ako bi jo m n» spiaali, bi ae nam najbrSe reklo, da rusirao oerkveno in avetno avkkonteto. Na-raeDJena je v spomia letoSnjega kat. Biioda na Du-naji in atane 30 kr. — V isti aalogi ixSel je govor, katerega je imel drzavoi poslaaec dr. S p e 1 i n a y dezavaem sboru due 27. nwrca t. 1. o poapeSevaoji yemoati na vi&jih iolab, a oekaterimi doatavki. Stan* 10 kr. — FiHp HaderUp Jurjev v Calowi iadal je twkoin L Krajca * Novem Meatut 12. in 13. Buopic svojih „K o r o i k i h b n k v i c*. Yaak anopio atane 10 kr. Predno jib kdo otcokom alt gojencem Sarocj, naj jib pregleda ali pa naj jih poilje veatnenro . in veSSemu kritiku v preaojo., olcol goriSki izleti iradi raeseca maja t. 1. t Brda in namerava letos vac" izlotov prirediti — aato naj si fflani priaadevajo kmaln priakrbeti ai druSUeno oblcko, da bodo 2 njo druStvo odlikovali. ODBOR. Listnica aredailtTa. Dopia o dvojni nieri na nekem tukajanM jatnem aavodu deiel nan je prekaano in brea imena dopianikovega. — Zahta 1 e in poslanice me^ inaerati sprejemamo le a podpiaom in proti placilu. Gestreifte and karrirte Sei-denstoffe von 80 kr. *LV?LL Dess.) — vers, roben- nnd atfickweiae porto- und zollfrei das Fabrik-Depdt 6. Henneberg (E. u K. Hofiief), Zurich. Muster umgehend. Briefe koBten 10 kr. Porto. Rohseidene Bastkleider 11. 10*50 DGr R0D6 ^nde^'porto- °und lollfrli das Fabrik-Depot 6. Henneberg (K. a. E. Hoflieferant), Zfirleh. Master umgehend. Briefe kosten 10 kr. Porto. , koji bi bil ob enem tudi obcinski tajnik, se"v obelus Lokve (Corgoale) razpiaoj*. Plafia 1 fl. na dan a prostito stanovanjem. Proailci naj seoaebno ali pa piameno a prosnjami do 10. maja pri podpi- aanem zripanatYii oglaaijo. Znpanstvo v Lokvi (Corgnale, via DivaSa) doe 25. aprila 1889. Zupau: GREGOROIC. Z dovoljenjem c. k. nameitniatva t Tratu odprl je podpisani pQsredovalaico (agencijo) v GlediSkib ulicab t Gorici (Via Teatro) St. 8 ter posreduje ' sa posojila na hipoteke, e& rtanovanja in za vaako vratne sluibe ter prebira in prestavlja na deielna je-zika Tsakovrstne splae in uradna piama. Zato ae nljudno priporoca alavnemu obtinstva. Josip Dugulin o. k. darkar t pokoji. l?oliIja> mm Higo foto WlW - P*Mi pwto Visokocastiti duhovSdini priporoiam ae rQndno podpisani v napraro rerk-veaib posodia orodja is 6iatega srebra, kines-kega srebra mix medeainenajnovojSo oblike, kot IM&8t**ft€, k«UllW> ltd. ltd. po imjniSji coni. Zndbvoljim gotcTO tsakega naro^nikt, bodisi da ae delo prepnsti mojemu ukusu bodiai da ae o» je predloiii naSrt. Stare re«i pnpraviro, ter jih V Ogn|i poalattm in poarobrint. Gt, gg> naroSniki naj mi blagovole" poslati iate ncfrankovoue. Teodar Slabaaija, arebrar v Qorici, plica Morelli atav. 17. ?otiij; mtoo..to>te qxalim is poite proato STALXR CEtfE KDORH06E f OMJCI SI DOIRO. po cent in Ob enem licno, naj ae potrudi t veliko skladlS&e f IGHACIJA STEIM-JA v Gorici, Goapotke ulice 5, kjer dobi vedno veliko zalogo gotove o-bleke po zadnjem kroji, toliko za moie in mladeniio, kolikcr za otroke, in vae po cenah, ki se ne bojijo tekraovanja, n. pr.' . od 7.- f. Tiie (J.25 - 2.- 450 195 2 75 13.— 20.-4.35 Trhna anknja pomladna popclna obleka z rolne hla6e ....... popolna obleka sa deSko oblaSilce za otroke . . rrhna oblafiita za otroke ulster pomladoi od . . chesterfield . . , , . zaponke (sacchetti) . ... in mnogo drugih refii n. p. obleke za sobo, dokolonke, srajce hribolaz-cem, pokrivala koleaarjem, nepremoCni ploMi, zavratnioe, arajce, ovratniki, nogo-tice in vedno osrednja zaloga zdravatrenih jop prof. dr. 6. Jaeger*A po tovarnnih cenah. Dalje najbogatejsa zbirlra domafiih in zunanjih rob, toliko za prodaj po metru, kolikor za delo po meri, ki se izTr6uje t svoji kro-jaSniei. Eakor tudi Telika in dobro izbrana zaloga izdelkor za gospe ic deklice z naslednjimi reLmi in cenami tratberprof od 2.— f. TiSe zaponke „ 3.65 „ praSilko „ 7.— „ vizitno „ 7.60 „ jersey ., 1.95 „ \ krila in hlace s flanele, nepremoini do-prsniki nojnoYejfie aestave, in tako tudi za gospe zdravstTene jope, hlace, nogoyice, oprsniki prof. dr. 6. Jftgra. Ce katera obleka ali posnmezen do? ne gre prav, yzame bo nazaj brez zgube za poSiljarca ter ae zameni z drugim po izborn. >^»'>v» >vy.>vy.>v.»)yf.||V»i)% mmmsF "i ZA KOSABNO Si. 9. K lepeun (cvlju. (Alia bella Scarpa). * . Kabaja ae zaloga oburala, dobro iabrana, Taakovratnega blaga aa gospode. goape in za ofaroke Taake staroati in Telikoati, ter se dobira bogata zbirka uaoja prrih atrojarij, tako da ae more iZTrsiti % tso Castjo vaakeero narooib po tako uizkih cenab. da ae ni bati nikakeea tek-movanja* . ......¦" CQCIANCI&. UdATatelj in o, Supnik. V stttklcuicah po!5kr. naha,'«i ve ? vseh Iekarnah t Qtrici, ToUinu, V arvignanu, Oradu, CiradisSi, TrSici, r Trstu, na Stftjcr-skem, KwroSkem, Kranjskem, Hrragkera, t Dalmaciji, Iatri in na Tirolskem. Samo sredi Rastelja §t. 7. V GORXOI. [Zaloga Doriimher^kcga drobnegaj blaga razprodaja na debelo in na drobno. razne detelje, olep§cvalne in zarastilno tra-ve, krmno repo in razna zelenadna seroena. sredi Rastelja it. 7. HiJarijauska Tiskarna v Gorici,