Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih drisTsh Volja m m leto . . . $6.00 Za pol teta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 .1 - TELEFON: CHELSEA 3*7« NO. ti. — STEV. t List slovenskih delavcev v Ameriki, Entered as Second Class Mattrr, September 21. 1903. at the Post Olfice at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK. WEDNESDAY, J AX C Alt \ 8. 1930. — SREDA. 8. JANUARJA 1930. _ TELEFON: CHELSEA 3878 V KONGRESU fl JE UNEL VOLUME XXXV1IJ. _ LETNIK XXXVIII. OLJ IN BOLJ PRIHAJAJO fl 9 j I DO ZAKLJUČKA, DA JE POSTAVA NEIZVEDLJIVA V domači državi senatorja Boraha je kršenje pro-hibicije v bujnem cvetju. — Po mnenju kongres-nika La Guardia bi nič ne pomagalo, če bi odpustili vse suhaške uradnike ter jih nadomestili d. novimi.—Beedy je zagovarjalstreljanje obrežne straže. ORGANIZIRANJE NAČRTI ZA DELAVCEV PO UNIČENJE JUŽ. DRŽAVAH S0VJET0V Predsednik Green se la- Tekom procesa, ki se vr-ska delodajalcem ter ši v Berlinu, so izjavili jih prosil pomoči na se- ponarejalci sovjetskih stanku delavskih vodi- bankovcev, da so sku-teljev v Charlotte. ČAR0VNIŠKI PROCES V PA. KAR0LYI 0 RAZMERAH 3000 NEMŠKIH KMETOV SE BO Petnajstletni fant. ki je umoril domnevan e g a copernika, bo moral se- Znani madžarski mag- V EVROPI i TE DNI IZSELILO delavstva. Objavil je tudi imena odbornikov, ki bodo vockli organizacijsko kampanjo. Green je izjavil, da bo komitej takoj pričel z delom ter oznanjal evangelij unijoznima. Določene so tudi vse strategične točke na Jugu, kjer s? bodo vršila velika zborovanja. ki bodo tvorila temelj dejanski organizaciji. CARLOTTE. N. C . 7. januarja. — Birmingham, Aia., je bil izbran za ------južni glavni stan Ameriške Dclav- \T/ACLJIVirTAM i"v -t ♦ . « , ske Federacije v kampanji, koje na- WAoHINL. 1 ON, D. C., 7. januarja. — V po- men je orgaruziratl delavstvo pc r'anski zbornici so se pričele danes trpke debate gle- južnih državah. Je prohibicije. ^ I To Je ^^ sinoii predsednik -Značilno je bilo, kako je suhaski poslanec Beedy w. Green na konfercnci južnega iz Maine zagovarjal ravnanje obrežne straže. C e bi prepovedali obrežnim stražnikom streljati na tihotapce, — je rekel, — bi zadali s tem smrtni udarec osemnajstemu amendmentu. Proti njemu in proti senatorju Borahu je pa nastopil rtewyorski poslanec La Guardia. Kot znano, je Borah predlagal, da je treba osob-je, ki skrbi za izvedbo osemnajstega amendmenta, temeljito prerešetati. Delavci, ki prihajajo na Juc. bo- La Guardia je pa mnenja, da bi nič ne pomaga- d° SiTJetl 7 fprtimi rokami , w . i . 1 . * i ■ l-i "i i — Prericani smo. — je rc-kel W Jo, ce bi odpustili vse sedanje uradnike ter jih naao- Green, — da bomo smeli poslovati I nest i li Z novimi. V južnih državah. Razvili bomo kor- - V Idaho, domači državi senatorja Boraha, — ' delovanje t^r dosegu spo- _ ... ,. ,. razum med delodajalcu m usluzoen- jr rekel La Guardia, — popijejo ljudje dosti več i^anja kot pa v New Yorku. l am pride na vsako osebo več krčem kot pa v mestu Philadelphiji in vec butlegarjev kot pa v Chicagu. Žganje v državi Ida-!io je boljše in cenejše kot kjerkoli drugod v deželi. Senator Borah naj najprej pred svojim pragom po mete, potem naj šele pride čistit New York. Nato je govoril o nadaljnem slučaju, ki je ' naj-sramotnejši v zgodovin,* prohibicije". — lakoj zatem, je rekel,'— ko so člani obrežne straže ustrelili tri domnevane tihotapce, so se njihovi tovariši v New London, Conn., do nezavesti Odgovoril mu je republikanec Beedy, ki je rekel, da so se napili le navadni mornarji, ne pa častniki. Po njegovem mnenju ima obrežna straža vso pra-\ico streljati, da prepreči tihotapstvo. Stojimo na razpotju, — je izjavil. —Ali naj z vedemo postavo, ali naj jo za vržemo. Tihtotap-rern je treba dokazati, da se oblasti pri izvedbi ne šalijo. V senatu je izjavil senator Blease iz S. C., da si zamore v Washingtonu sleherni nabaviti žganje in vino, samo če ima denar. šali financirati revolucijo v Georgiji. deti do smrti. -no sodišče je priziv. — Priziv-za vrnilo BERLIN. Nemčiji. 7. januarja Danes se je pričel v berlinskem j kriminalnem sodišču proves proti dvema domačinoma iz sovjetske Georgije in petim Nemcem, ki so obtoženi, da so ponarejali sovjetske bankovce po pet. deset in dvajset rubljev. Za proces je vladalo veliko zanimanje, d«. lor.:a zato. ker je ob^ta- ! jal namen vpropastiti rusko sovjetsko vlado. Nemci so pa interesirani pri nadaljnem obstoju sovjetske Rusije ker imajo naloženega dosti svojega denarja v sovjetskih podjetjih. t YORK. Pa.. 7. januarja. — Pet-Petnajstietletni John Curry je 1 obsojen na dosmrtno ječo. ker je j umoril nekega starega farmerj?. katerega je dolžil, da je začaral njegove sorodnike. Nato je vložil priziv. toda najvišje sodišče države Pennsylvanije je priziv odklonilo. Mladi morilec se I nahaja sedaj v jetnišnici York o-kraja. Curry. John BIyrr.eyer in W. Hcs^ nat grof Karoli pravi, da je vsa Evropa prežeta s sovraštvom. — Njegov namen je strmoglaviti Horthyja. Včeraj je dospel s parr.ikom Ge >rge Washington v Ameriko madžarski grof Karolvi, Bivši" predsednik madžarske republike «.i je štiri leta prizadeval dubiti dovoljenje, da sme priti v Ameriko, pa mu je bila dosedaj prošnja še vedno odbita. Šele državni tajnik Stimson sc so bili poznani krivim in sicer pr- Je usmilil in odredil, da se sme dva zastran umora po prvem, tretji pa radi umora po drugem re- "GEORGE WASHINGTON" KUHA LASTNO PIVO IIo je pristal v aj parnik Geo rs«. Washington v Hobokenu. Je postalo znano, da ao si na parniku omi-iltll majhno pivovorno, ki pa obratuje 1« tedaj, kadar se nahaja par-, nik na visokem morju Uradniki sc izjavili, da bo pivovarna prenehala obratovati, kakorhitro se bo nahajal parnik v notranjosti treh milj 61ične pivovarne so obratovali itevilni nemiki pomiki, ki vozijo rred Nemčijo In Združenimi državami, a Georfe Washington je prvi parnik, toaef pod ameriško zastavo ki je uvedel to novotarijo. odkar je bila uveljavljena prohibit oja. — kot so rekli carinski uradniki GILLETTE PRI HOOVERJU NA KOSILU WASHINGTON. D C , 7. jan. — William Gillette, veteranski igralec, ki je pričel zopet igrati pri oži vije-nju igre Sherlock Holmes, je bil danes v Beli hiši na kosilu. Predsednik Hoover in njegova žena sta upala prisostvovati večerni predstavi, a nista mogla storiti tega, cer mora Mrs Hoover biti še vedno v sobi vsled težkega prehlada ci. — Prihajamo kot prijatelji ter ne nosimo seboj l.ikakega orožja. Delodajalcem bomo skusali dati priliko. kako je mogoče izboljšati razmere na Jugu. — Dokazati hočemo, da to ni ni-kako prazna gesta, pač pa resnična križarska vojna v imenu velikega gibanja. Predsednik Green je napadel tudi komunistične organizacije ter izjavil. da bo obstajal večen konflikt med Ameriško Delavsko Federacijo in komunističnimi organizacijami. Ameriška Delavska Federacija si je nalašč izbrala mesto Charlotte da začne z organiziranjem južnih tekstilnih delaveve. • Njen cilj je pravzaprav pomagati delodajalcem, ki so skušali uničiti unijo ter ustaviti njeno naglo napredovanje po južnih državah. Leta 1927 so izvedele nemške o-olasti. da krožijo ponarejeni rublji n e.i Ru i v Berlinu. Izvor teh ponarejenih bankovcev so sledili do Mana kova in Frankfurta. V teh dveh mestih so razkrili tajne tiskarne za ponarejanje bankovcev Policija je zaplenila za dvanajst milijonov mark ponarejenega denarja. Vso akcijo je vodil Georgijec Ka-runidz.e On in Nemci, ki so mu pomagali. so bili aretirani. Pri obravnavi sta bila zastopana tudi rusko poslaništvo in nemški zu- \ nanji urad. Obtoženec je trdil, da sta prejšnji zunanji minis*pr Stresemann in poslanik Maltzan v Washingtonu priznala neodvisnost Georgije. Nato se je vršilo križno zasliša- ' nje, in član zunanjega urada dr ; Henkel je dokazal, da ni bila ta izjava resnična. Karunidze je nato odkritosrčno ; priznal, da je s svojimi tovariši nameraval strmoglaviti sedanjo sovjetsko vlado in da je v to svrho pričel ponarejati denar. du. Priznali so. da so umorih farmer-ja Nelsona Rehmeyera, aa dobe od ; njega šop las. Lase so nameravali zagrebsti, da s tem odpravijo čarovništvo. k: je viselo nad Hessovo ■ družino. Ker je Cu:ry priznal svojo soudeležbo p1"! umoru, je državni okrajni pravdnik izjavil, da inlu bo pomagal pri novem procesu, ki se bo vršil v krajevnem sodišču. Prošnja za proces pa je bila zavrnjena, in j sodišče j? potrdilo prvotno razsodbo. ZAROČENKA PRI PAPEŽU Papež je blagoslovil belgijsko princesinjo, ki se bo danes poročila z italijanskim prestolonaslednikom Umbertom. izkrcat i. Grot Karolyi je odknto rekel da je edin namen njegovega življenja strmoglaviti diktaturo sedanjega madžarskega predsednika Hor-Horthyja. — Madžarska socijalistična stranka ne služi narodu — je izjavil, pač pa sklepa dogovore z vlado. Narod v splošnem je nezadovoljen Kmetje in delavci bodo veseli, če jili ba on zopet spravil k njihovim vo diteljem. Časniškim poročevalcem je re- j kt-i: pg Ki mKm s mi l! — Petdesetkrat poudarjena, da nisem nikak boljševik m da nisem socijalni demokrat. Stokrat pa podarjam, da sem stoodstotni socija- , list, ki resnično sledi marksistič-nim načelom. Državnemu depart -mentu sem hvaležen, ker mi je dovolil priti semkaj ter imeti po deželi predavanja. Če bi moral molčati, bi me sploh ne bilo. Nemci, ki so se naveličali komunizma in sovjetske vlade, bodo še ta teden odpotovali v Kana do oziroma Brazilijo. BERLIN, Nemčija. 7. januarja Še ta tedtn bo odpotovala proti Kanadi oziroma Braziliji tri tiso. nemških farmerjev, ki so bili naseljeni ob Volgi, pa so se naveličal boljševiškega režima. Prevoz jim bo plačala nemška vlada Kanadska Pacifična Železn. ca jih bo vozila brezplačno Kanadska vlada jim je dovolil ■ da se vrnejo naseliti. Tudi brazil k. vlada je dovolila farmerjem, da . smejo izseliti v Brazilijo. Vsak farmar pa mora biti zdravniško preiskan te bo spuščen v de želo le pod pogojem, da je popolnoma zdrav. S tem. bo najbrž konec težav nemških kmetov, ki so živeli do--cdaj ob Volgi v Rusiji trr imel tam cvetoče naselbine. Pied par meseci so pa prodau svoja posestva ter se pričeli aeliu V Moskvi so jih dalj časa zadržali, predno so jim dali dovoljenje za potovanje v Nemčijo. Vkratkcm se bodo izselile lz Nemčije še nadaljne skupine farmerjev. ki so kupili v Braziliji In Kanadj \elika posestva. in advertise "glas naroda*' ZAGONETNI POŽARI ZAVAROVAN AMERIŠKI OREL C., 7. jan. — | stotih dodal ječe via-ujel ali drugače ali a me- ODPOTOVANJE POSLANIKA NA KITAJSKO WASHINGTON. D. C., 7 jan. — j Nelson Johnson, ki je bil tri leta pomožni državni tajnik za iztočne j zadeve, bo odpotoval iz Seatlla na parniku President Grant, da prevzame dolžnosti kot ameriški poslanik na Kitajskem. V Jokohamo bo dospel 24. januarja in v Peking krog 1. februarja. Mr. Johnson se bo moral pečati s fiLnim vprašanjem ekstrateritorijalnasti, ki neprestano vznemirja Kitajsko. VATIKAN, 7. januarja. — Danes : je papež Pij XX. sprejel v privatni i avdijenci belgijsko princeso Mari-j jo Jose. ki se bo jutri poročila z la-j škim prestolonaslednikom Umber-I tom. V njeni družbi sta bila njei oče In mati, princ Lepolod, princ sinja Astrid in princ Charles. To je bil prvi obisk belgijske kraljevske družine v Vatikanu izza le-,a 1922. Obisk se je završil z običajnim sijajem. Papež je podelil princezinji apostolski blagoslov. Poklonil ji je fti-ii darilc verskega značaja. Po njegovem mnenju bosta srečna v za-Konu. RIM. Italija. 7. januarja. — Danes je pozdraviol belgijsko prince-zinjo več tisoč ljudi, ki so prišli iz province. Nekateri kmetje so dospeli iz razdalje več sto milj, da vidijo svojo bodočo kraljico. Prav posebno moč-ie so pa bile deputacije iz ozemlja, ki ga je zasedla Italija po vojni Prebivalstvo je prišlo v Rim v slikovitih narodnih nojah. S tem je dobila cela demonstracija političen značaj. POSPEŠENJE PREISKAVE j GLEDE PALESTINE i LONDON, Anglija, 6. januarja.— ' Semkaj se je vrnila Shawova komisija, ki je imela nalogo preiskati zadnje izgrede v Palestini Sir Henry Bettreton je izjavil, da bo skušala komisija zbrati še več dokazil-nega materijala, predno bo predložila svoje poročilo. Dan pred lUiieem je izbruhnil požar v cksekutivnem delu Bele hiše. Pmr dni zatem je začelo goreti v Kapitolu. Požar je bil v obeh slučajih pravočasno pogašen. Slika nam kaže gašeaje ognja v ekse-ku ti vnem poslopju. KARLOV VZGOJITELJ POVABLJEN SEMKAJ EUKAREŠTA, Romunska, 7. jan Prejšnji vzgojitelj princa Karola, profesor Jorga. bo odpotoval še ta teden v Združene držai-e, kjer bo predaval. On je še vedno predsednik romunske nacijonalne stranke ter je moral kot tak prenesti precej zasledovanja od strani vlade in posameznikov. Profesor Jorga, ki je sprejel povabilo, se bo mudil tukaj nekako en mesec dni, nakar se bo vrnil na Romunsko*. ■ 'V- ' 'i >■■ " ■ ' * RAZKRITJE VELIKEGA NAGROBNEGASPOMENIKA KAJIRA, Egipt. 7. januarja.' Precej važnosti pripisujejo razkritju. katerega so napravili delavc' ki uravnavajo ceste v bližini dom-nevanega groba Aleksandra Vel. kega. Vsi znaki kažejo, da se je marala nahajati v bližini neka kraljevska grobnica. Definitivnega dokaza seveda še nimajo, a oblasti so pospešile raziskavanja. Naročite se na "Glas Naroda" ■ največji slovenski dnevnik v Zdr ženih državah. DENARNA NAKAZILA ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IK LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo v Italijo Din 500 1000 2500 5000 S 9 35 .. S18.50 S 46 00 S 91.00 Lir 100 __________ 200 ............ 300 .............. 500 ................ 1000 ............... $ 5.75 $ 11.20 S 16.80 S 27.40 $ 54 25 " 10,000 ....................... $181.00 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lif-ah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Izpačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO FO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street * New York, S. Y. Telephone: Barclay 0380 "GLAS N A K O D A' l "Glas Naroda » I tmA Publiabed bj ILOTXmC rCSUSBING COMPANY (A Corporatfoa) Louli Benedlk NEW YORK, WEDNESDAY. JANUARY ft, 1930 En um claw. Wash. Plao* of UIW. lltt 'QLAI NARODA <▼•!«« of Um Pwfk) celo letO i Kanado pol leta . "•trt leu lamed Evert Day fcveept Bimda/s and Holiday«. Mat si Prosim, da priobčite ta moj dopis iz tukajšnje farmske slovenske of above officers: j naselbine. Zaman sem pričakoval, York city, H. ¥.| da bi se kateri oglasil s kakim do-! plsom, zato pa zopet jaz poročam, kako se imamo. Kar se nas tiče farmarjev je dosti dela, Star se tiče majn, pa bolj ti* E« Ne« Yort M celo leto ........17 00 slabo Parne P* precej Za po1 leta ...................... A3 50 dobro delajo.. Za inozemstvo za celo lete ........17 00 Vreme imamo lepo toplo in včasi Za pol leta ............................. .13 50 dobimo dež, mraza pa nobenega. Na društvenem polju še precej dobro napredujemo. Pričeli smo z agitacijo da se zbližamo tukajšnji Slovani, ker smo bili zelo od tuje- Kxfjtil bres podpisa la oeebooati m ne prlobčujajo. Denar naj se bl»- nl Zato smo sklicali konvencijo j . o*oil poAiljatl po Money Order Pri spremembi kraja naročnlkoT, 22 dec 1829 Odzvalo se je lepo ste- j prosimo, dft m nam tudi prejinj« bivališče naznani, da hitreje najdemo vUo delegatov. Ukrepali sme vse po naslovnika trebno in izvolili potrebni odbor za j jpiihodnje leto in dali ime Vseslo-; .................trt* Al jM ................... Al JO _®ubarriptk» T early jiJ00_ A^rartlitemetK *m Agreement -Olas Naroda' Izhaja vsaki dan lsvxemM nedelj ln prasnlkor "GLAS NARODA", 21« W. l«th Street, Ne« York. N. Telephone: Chelsea Sttl IZ JUGOSLAVIJE V ponedeljek j<> minilo leto dni. odkar jo hila uveljavljena v Jugoslaviji diktatura. Mislili smo, da lx> nmerisko časopisje objavilo kako poročilo iz Beograda, pa nismo opazili razen pororila l nit od Pre**, ki jo bilo v#ernj objavljeno na prvi Mraiti našega liata, nifewr. 9 . | ! vanska Ameriška Zveza v Združenih državah. Kaj več pc-očam pozneje o tem. Obenem vam pošljem $6.00 za list Glas Naroda za leto 1930 in voščim veselo novo lete vsem čitateljem Glas Naroda. smem pozabiti Petra Zgaga da bo svojo kolono vsak dan dobro napolnil. S pozdravom Jery Kra.shovetz. Garson, Mine, Ont. -bolj hrepeni po tujini in zasluž-! žkom. Veliko se jih je že zapeljalo radi enega slabega navodila. Po mojem mišljenju je ravno nasprotno. kakor piše dopisnik v "Domoljubu" z dne 18 12. 1929. št 51. Pri nas imamo stalno delo le v rudniku, ne pa v šumi, in lahko je srečen. da ga dobi. Lahko je pa tudi nesrečen, ker v majni je nevarno. Veliko jih poškoduje, da ima človek celo življenje j-pomin od maj-nc. Velike jih tudi pobi je do smrti Prihrani pa najbolj varčen delavec ! cd 50—G0 dolarjev na mesec, ne pa j $100. kakor piše dopisnik iz Cran-brocka. Nadalje je tudi izjema, da i zasluži dober tesač na mesec 'do $90, ampak to traja od 5—6 mesecev, petem si pa brez dela. Toliko v pojasnilo dopisniku v Domoljubu" iz Cranbrook. Obenem tudi pošiljam money :rder za nadaijno naročnino Gla; Naroda za celo leto. In vam želii.i vel:ko uspeha. Lovi'o Bregar. F • •• I • 1 1* • rrancozi v zgornji savski dolini. -r-M 'r e\ \ a „ I Ob priliki odkritja Napoleonovega spomenika v Ljubljani so prinašali listi tudi podrobna itoro-čila o življenju, ki je vladale med francosko okupacijo po naših krajih. Glavna vsebina teh porečil se je sukala okrog vprašanja, ali so <=e naši ljudje zadržali prijazno ali sovražno napram novim razmeram in ali so bili Francozom prijatelji ali pa pod avstrijskim vplivom celo sovražniki. Trdilo se je prvo in drugo, a nihče se ni hotel kategorično zavzeti za prvo aH drugo. Iz- like naravne filoze/e. Te nadloge so zopet privabile preko meje stare avstrijske agente, ki so ljudstvo hujskali na vse mogoče načine. A ljudstvo jim ni nasedlQ in jih je zopet pregnalo. Samo na Srednjem vrhu so imeli mnogo uspeha Srednji vrh leži visoko gori in pride še sedaj le redkokrat v dotiko z ljudmi v dolini. Uživeti se niso mogli v nove razmere, ker jih ni nihče poučil o pomenu novih časov zato so ostali še vedno v svojem trdnem avstrijskem prepričanju in so komaj pričakovali, da se Avstrijci povr-jema so bili samo Ljubljančanje. ki: nejo. Agentj*». preoblečeni v roko-jih je naš tisk po pravici proslav-j mavharje, so jih kaj hitro dob.li The LAK G EST SLOVENE DAILY in U. S. A. VRAŽE MED LAŠKIMI KMETI Colo "Times", ki običajno posveča Jugoslaviji pre. rejšnjo pozornost, je prezrl to obletnieo. ljal kot najbolj navdušene prijatelje Francozov. Po provinci pa je bilo drugače, ker tam ni bilo Žibertovih Balan-tov in njegovih prosvitljenih somišljenikov. Naša podeželska duhovščina je živela vse preveč pod vplivom Rima, ki ga je bil Napoleon ponižal. A vendar je bilo tudi na deželi precej duhovnikov, ki to spoznali eminentni pomen probn-jajočega se nacijonalizma in so se odkrito bratili s svobodomiselnimi Francozi. In ne na svojo in niti na škodo svojih faranov. Pridružili so se jim tudi inteligentnejši podeže-lani, ki so v posameznih krajih u-stvarili naravnost idealno prijateljstvo med našim ljudstvom ;n veselimi Francozi. Take podeželske inteligence pa je bilo na našo čast V občini Fullicho, ležeči ob isto-imenem jezeru blizu Firence, je neznan zločinec po noči ustrelil kmeta Massonija in policija ni mogla odkriti storilca. Pred par dnevi pa so karbinijerji odkrili pri kmetu Ramiru Falorniju revolver | precej po vsej prostrani Iliriji, istega kalibra, s kakršnim je bil ustreljen Massoni. Falorno je po daljšem tajenju priznal, da mu je dal orožje sosed Prosperi. da ga skrije. Preiskava je dognala, da je Prosperi umoril Massonija, da Večkrat sem bil že mislil, da napišem par besed iz našega sedaj domačega kraja Garsona. Tukaj nas je precejšnje število . . , I Slovencev in smo vsi zaposleni v Lani je ob toni <"-as\» objavil poročilo slavnega Iran-, rudniku. Nas je okrog so. pa me je eoskega žnrnalista Sauerwoina, kateri je bil pl'i kralju j skero sram povedati, da si ne upa maščuje nad njim smrt svoje hče- Aleksandru v avdijmei ter mu jo slednji pojasnil svojj acb*d,en Poskrbeti da si dobi ka-i re. Pri pogrebu je namreč gobar 1 - ko boljšo polovico. Smo kakor v ka- Prosperiju zatrdil, da je njegova nazore. kem samostanu. No pa čez čas si' hči žrtev čarodejstva in da jo je V enem lefu so nastale v Jugoslaviji velike i Z pre- ; bomo že kako opomogli. 1 začaral Massoni. o katerem je šel membe Pred kratkim sem bil pri sv°icni glas po občini, da je čarovnik. Pro- kolegu in cn mi da časopis iz sta- ; speri je slepo verjel grobarju in je rega kraja, tednik "Domoljub" V pri prvi priliki ustrelil Massonija. njem berem dopis iz Canade in si- Kakor se vidi cvete v Italiji vraže-cer iz Cranbrooka. Dopisnik piše o j vernost bolj, kakor v katerikoli na svojo stran. In tako so postali Srjani v svoji nevednosti avstrijski špijoni in so se z vso vnemo posvetili nečedni špijonaži. ki ia Francozom ni prinašala nobene škode, ker so bili Srjani prenerodni. A njihova špijonaža je prišLt kmalu na dan. Francoska uprava!žaVni dostojanstvenik je pograbila več srjanskib poset- Peter Zgaga Rojakinja mi piše: — Dragi Zgaga, ti ne ves. kako rada bi ti voščila vesele praznike, pa so že minili. Upam pa, da vseeno sprejmeš moje voščilo. Voščim ti veselo Novo leto in želim, da bi kaj lepega m veselega napisal. Samo nekaj bi te prosila, dragi Peter, o hudiču pa nikar nič vač ne piši, ker me je potem preveč strah. Ko sem zadnjic kitala v tvoji koloni o hudičih, se mi je v«o noi 5a-njalo o teh grdobah. Torej lepo te prosim le o teh nikar nic več. Rojakinji bom stregel, nikar naj pa ne misli, da bom začel o ance-Lh pisati. v * V neko mesto je prisc-l visok dr- Ljudje so na prišli gledat in po- nikov in jih hotela postaviti prt-i zdravlJat od blizu in daleč. vojno sodišče. Nesrečnim, zapeljanimi kmetom je že šlo za i>lavo hi bi bili gotovo pi.ičali svojo nevednost z življenjem, da se ni zanje zavzel korenski poštar Rasinger, ki je bil pri Francozi zelo priljubljen Zastavil je vso svojo veljavo in zgovornost, da je rešil nesrečnež Izpustili so jih, ko so jih poučili o vsem in kmetom so .se jezili lar.ic M?d radovedneži je bil tudi pri-prost ot:gina!er. kmetic, ki je hodil po pet ur daler. d a vidi visokega gospoda. Zvečer se je pa ves čemeren vračal proti domu. — No. ali si bil tam. ali si videl kako je bik? — so ga vpraševali. Ah. kaj bi bilo'.' Nič hi bilo. Vrag naj vzame še naše kanenirje. ko so hiteli proti domu in so šele | Ko je P^JaJ gospad, so encin- to jih ne naroča jte. Knjigarna Glas Naroda. Skupščina je bila razpušeenn, polit ione stranke raz— pliocene, istotako tudi rasna telovadna društva. Ustanovljeno jo bilo vladno telovadno društvo, v katero lahko vstopijo tako Sokoli kot Orli. Razen Hrvatskega Sokola so pristopili vsi Sokoli, doeim se Orli se niso odlomili. , Časopisje je podvrženo najstrožji cenzuri. Poiitionili dogodkov no sme komentirati, par pa ob- BLA7NIKOVIH javlja le uradne objave, ki so rezke in ostre in katerim PRATIK _ . o razen Hrvatov vsakdo brezpogojno pokori. Srbi so se menda ndali v svojo usodo, istotako tudi Slovenei, Hrvatje se pa nikakor ne morejo sporazumeti z mislijo, da bi se prelevili iz Hrvatov v Jugoslovane. Ko je bila proglašena diktatura, so se veselili, misler, orodil odpor. » i In tako so je zgodilo, da jo bilo v manj kot enem! i tednu aretiranih na stotine uglednih Hrvutov, med njimi Tu
  • ke ki »e je hotela odkrila ti kvo- nak in povabili na proslavo ct- j«fa moda — pijane« Najela je i Kega muslimana ln neko vdovo ter jima obljubila bogato nagrado 6* ubijeta njenega moža. Polonco nagrade je izplačala vnaprH Mo- gane. da bi jim godli. V neki gostilni je sviraia kapela cigana Štefana Jovanovtea. To pa ni bilo po volji njegovemu bratrancu Dušanu Jovanovltu, ki je pregovoril in na- šo bili vsi višji državni uradi. Go-j ta križ stoji še danes, oddaljen sa- ' renja savska dolina je bila živahna j m0 streljaj od kavarne Prisank pod kakor nikoli, zaslužka je bilo zado-1 rušjem ob poti. ki pelje v kopališče sti in prebivalci so bili na vso moč j jasna. Križ je sicer že prenovljen zadovoljni z nevim režimom, ki jim: in veliko manjši kot prvotno, a _ | je kljub "fronkom" nudil najboljše( vendar ga še danes zveste, dobre za življenje. Zato ni čudo. da je za-jtujo nesrečo dovzetne Borovšice J, vladal omed ljudstvom in Franco-' krasijo s svežim cvetjem in z ven- .. . . jI ' zi najlepše razpoloženje, ki ga niso j C1> ker v njih še vedno pozavestno! ^ ^ j| j mogli kalfti nepomembni inciden-j živi ijubezen do Francozov, do pr~ j ti, ki so jih izzivali redki malkon-; Vih pijonirjev svobode. Samo to je I tenti — rokomavharji po dolini in | čudno, da se ob priliki ilirske pro-; ! so bili po večini plačani avstrijski j slave oficijelna Kranjska gora ni prav nič spomnila na ta samotni grob in ga je samo mlado dekle okrasilo s planinskm cvetjem. J. V. Slavni učenjak Kari Lokotsch je napisal dolgo in učeno razpravo, ki I nosi naslov: Koliko besed se poslužuje človek?" Jaz razprave nisem bral. toda zdi se mi, da bi bilo v največ sm-čajih najboljše, če bi se človek posluževal samo dveh besed: "Ja" in "ne". In aesekrat prej bi moral premirja" ali če naj reče "ne". agentje. Tem rokovmarnarjern ljud j stvo ni nasedalo, ker se je že v po-četku zavedalo, da je nova era nekaj drugega kakor avstrijska. Podzavestno je tutilo svobodo. Avstrijski Fronc je bil hitro pozabljen in zaradi " fronkov" jako ! csvražen, ker so prebivalci mislili i. - „ -t . | po šaljivi borovski logiki, da se i- j menujejo ' fronki*' prav po Fran-| cu. Krožila je tiste dni po Doloni j zbadljivka, zložena na cesaTja , j Fronea, ki pa je utihnila takoj po 1 cdhodu Francozov. Le par verzov so znali najstarejši ljudje ne vem, ali je bil začetek ali konec pesmi Ti verzi so se pa glasili: —Franc. Franc je prišel na klan'c, ni bura-ti znal, je konje pognal.... Franc Franc je zafural čez klan'c...." Pač so tista leta ta pa tam razsajala po Dolini razne nadloge, ki j so jih pa Dolinci prenašali z vsol ; svojo znano boguvdanostjo in so se I norčevali iz nnh, da so jih Francozi občudovali in jih smatraH za ve- VLOŽITE VASE PRIHRANKE V DOMAČO BANKO • aliman m njegova prtjateljh-a sta ^ hujskal fante, da so cigane pregna-vabiid. moia v gostilno in vsi trije . ii. Zato se Je sklenil Stefan osvetiti »o ae pričeli zalivati z boijo kap- se bratrancu. Kmalu sta se obe cj-ijftco Mol je pijan kmalu Zaspal ganSfcl skupini srečali in nastal je Tedaj je prHtta lena i« »htevala, strahovit pretep, med katerim je ga ubijeta. Musliman m je samo, bU Duian ubit. Ubil ga Je Stefan, ki se je te dni zagovarjal pred sodiščem STRASNA SMRT STARKE V selu Dalja pri Osijeku se je ponoči pripetila težka nesreča, katere žrtev je postala 76-Ietna starka Vsa izmučena od dolgega pota je prosila na občinski stražnici v Dalja, naj jo puste prenočiti, kar sc dovolili. Da bi je ponoči ne zeb-l6 je sluga peč močno zakuril ir, starka je legla k peči. Ponoči se je peč preveč segrela in vnelo se jc starkino krilo. Šele ko je bila že vsa v plamenih, se je starka zbudila in začela klicati na pomoč. Straž- •r. niki so ji takoj priskočili na pomoč ter pogasili ogenj. Kljub temu pije nesrečnica drugo jutro podlegla opeklinam. 'iiaonMnyEnaifiE!®.'^;' L.. S3 P, Vloge katere prejmemo do 1 3. januarja obrestujemo že s I. januarjem po 4}^%. riro nagrade, tastero Je res ae pa %a mola ni pdgtval naprej [polog bo pred J« policija leno cva- Obaojen je bit na 4 leta ječe, njegov brat Rade pa radi prekoračenja silobrana na tri mesece zapora Sakser State Bank 82 Cortandt Street New York, N. f. Ml *LAM tfjMtO DA i tt Niti iti Rutov je stošestdeset milijonov,1 je rekel Črno^ore«^ ko je hotel poveličati svoj >Mtfod»:VMkSleirartov skupaj je dosti več kot «koi^td-pravilo je bilo, da so se sprehajali in pasli zijala na korzu. In cim bolj he je vest sirila, tem bolj so se je iji. ,«• male razne podrobnosti Zvečer je te vse mestece vedelo, da markiz nori Trditi, da ao biti ljudje tega vete li, kakor ao veseli vsake tuje nesreče, bi bilo pretirano, kajti mar- NOREC IN PESNIK Markiza je plakala. pulila si je lase in preklinjala, pa nI nič za leglo. Polagoma se je začelo mn-čiti. Markiza ni hotela pod nobenim pogojem dovoliti, da bi ne-I srečnež prenočil v skladišču. Pokli-i cala je torej sluge, da bi ga šiloma ) prentli v spalnico. Toda to je bilo | izključeno. Brarul se je in kričal tako obupno, da so ga morali pusti-| ti pri miru. Sklenili »o pustiti '^a I v skladišču in da mu bo lažje, so | mu hoteli prinesti dobro večerjo in ostati čez noč pri njem. Tod* nesreča nikoli ne pride sa-Markiz o večerji še slišati nI n. a.na.s,ma ao btli priLub-* hotel Logičen in dosleden v skle- tanovali so v gradu, ki je bil mestecu in v okolici, imeli rih sto oralov zemlje, zasa-ritronami, pomarančami »n ic«r pa m bila nobena tajna, bil mladi markiz zaljubljen mladenko t kontinenta O t< vedeli mnogo povedat 'orej tistega dne, ko se je rasla ta vest, je kasal markiz traj make čudne fantazije. Še »dzvenilo poldne, že mu je šinila lavo neverjetna misel. )dvi je na dvorišče in vzel klju-od skladišča. v katerem je bilo avdjeno olivno olje V skladišču bilo spravljeno glavno bogastvo i kizove rodbine. Tu so bile dol-vrste sodov in ogromnih lon-polnih olivnega olja. Markiz irizgal električno luc in sedel na Sklonil Je glavo, prekrižal roke prih in obsedel nepremično na Toda Rupperto! —je vzklik-markiza, videč moža na tleh. {aj pa počenjat? Kaj ti Je da- * O, Rupperto, Rupperto! . • Igo Je stala pri njem in pr*-la bridke solze r^njič je nearrčni dvi- 1 glevo, blatno je pogicjni mir-fclio in deja! — I onec sem. i i /m se je zare*rl kv.fcrr prati . ».rec in obsedel nrorji^t-cc Mi v l-olač na tleh J"al pa fantazirat, dr.« r. mu;'' l.< off ri. pravi* Ksi se je /.me-' »'■>? Je tarnala markiza l „ner sem. — je odgovoril maitr f^umstieno - toner, ka-,cui »i vsi lonci tv I..z » m njihov tovarii. — Toda za boga. L! s markiz Rupperto. ne pa lonec? je kričala markiza vta te sebe. — Ne, ne, nisem markiz, sem, — je trdil markiz. Energično Je odklonil prošnjo, naj se gane z mesta, katerega je bil zasedel kot lonec. pih. kakor so navadno vsi norci v svejih manijah, je odklonil tuai najboljše jedi. češ, da ionec :ie more jesti ne piti. Kadarkoli so mu prinesli jesti, je odkimal z glavo v znak, da noče. Vse je kazalo, da bo konec te za-, deve traRčen Markiz je trdovratno domači] vztrajal v vlogi lonca. Bila ga je že i sama kost in koža in od neprestanega sedenja je bii že ves sključen Glas o blaznem markizu je šei po deželi in od vseh strani so pri hajali ljudje, da bi videli moža, ki se je izpremenil v lonec. Vsem se je smilil in vsi so dajali nesrečni markizi nasvete, kakor bi mogla izle-čiti svojega mota ali pripraviti ga vsaj do tega, da bi jedel. Poskušali so to in ono, toda vse je bilo zaman. Nekega dne pa je prispel v m?-stece pesnik, v katerem je bil oživel spomin na na starodavne trubadurje. Potoval je iz kraja v kraj in pel — večinoma postopačem junaške in ljubavne pesmi ob sprem-Ijevanju na kitaro. Imel je dolge lase in nosil je širok plašč, v kateremu je bil podoben mušketirju. Imenoval se je Cesarino. Prepeval je najprej na trgu, po-j tem je pa odšel v najsiromašnei^o , kremo obedovat. Tu ga je doletela j sreča, da je zvedel za markizovo i blaznost. Povedali so mu tudi. da I je markiza dolgo plakala in tar-i nala, ko pa vse to ni nič zaleglo, je obljubila bogato nagrado tiste-! mu. kdor ji reši moža. Trubadur je mislil vso noč na to storijo. Zjutraj pa je odšel v grad in poiskal markizo Dejal ji je. da pozna način, kako spraviti markiza iz skladišča za mizo in v posteljo. Prosil je samo, naj ga odvedo vendar, k markizu in mu prineso na dano znamenje jesti, i — No. pa poskusimo še to. — je lonec dejala markiza brez najmanjše na-de na uspeh. Cesarino je odšel v skladišče, kjer nalašč ni hotel opaziti markiza, ki je še vedno čepel na istem kraju. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1930 so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za 50 KNJ.OE SO NASLEDNJE: VODNIKOVA PRAT1KA vsebuje veliko zanimivosti iz naravoslovja, narodopisja, fizike ter razne dragocene nasvete za biso in V BORBI ZA JUGOSLAVIJO Ta knjiga bo posebne zanimala amerffke Slovence, ker K v nji zanimivih slik ameriških Jugoslovanov, ki m se med vojno zavzemali ra Jugoslavijo. LECTOV GRAD ZGREŠENI CILJI povest mladega pisatelja J t? & A življenja. slehernega čStatelja. Pisatelj Slavko »•v ta tvojo povest globoko Iz KNJIGARNA "GLAS NARODA' 216 Wlttt I 6Street New York, N. Y. Pesnik je molče sedel v kot na dru gi strani, povesil je glavo in prekrižal roke na prsih tako, da je bil na las podoben markizu. Vsi drugi so odšli in ostala sta z markizom sama. Kar je markiz dvignil glavo in se zagledal v svojega tovariša. Dolgo ga je nepremično gledal, slednjič pa je vprašal: — ,Kdo pa si? — Jaz sem lonec, — je odgovoril pesnik ilegmatično — Kaj? Tudi ti da si lonec? — Da. tudi jaz. S tem je bil pogovor končan. Cesarino je ostal Icnec v svojem kotu., markiz pa v svojem. Ko je prišel čas, katerega je bil Cesarino že poprej določil, je prinesel sluga sama izbrana jedila in jih molče postavil preden j. Cesarino je začel z veliko slastjo jesti in zalivati mastne jedi z izbornim vinom. Mariz je znova dvignil glavo. — Dolgo je opazoval svojega tovariša, kako je in pije, slednjič ga je pa vprašal: — Kaj pa počenjaš? — Jem. — je odgovoril Cesarino in trgal z zobmi ocvrtega piščanca. — Kako to Ti si lonec, ki je? — Da. jaz sem lonec, ki je. Markiz je kar ostrmel od presenečenja. kakor da vidi pred seboi nov svet. — Kaj si res pravi lonec? — 7a je vprašal znova. — Seveda sem. ' — In ješ? — Jem — Če je tako, bom pa še jaz jedel. je dejal markiz. Rdeči Napoleon. Tbe LARGEST SLOVE NT) DAILY In V. S. A. fSBRnysweannHUSMW Kdo je Budjeni? Poveljnik konjiče rdeče armade— porečete če vas bo kdo vprašal. — Ampak on je več nego to. on je "enfant terrible", prav za prav nekako bolj romantični tip razbojniškega viteza nego to. kar razumemo navadno pod besedo "general". Pred petnajstimi leti je bilo. ko je dobil v mali ruski vasici Polo-tovsk na veroneškem ozemlju kmet Mlhajlcvič Budjeni peziv, naj se javi za vstop v vojaško službo. —-Zadnje mesece so se širile v okolici Polotovska vesti, da je izbruhni- Ampak izgubil ni — nasprotno ! m dobil je. zmagal je. Ovit v plašč! p temne noči je napadel nasprotnika i in ga potokel. Ta por6z pa ne bil J sam na sebi nič posebnega, če se! i ne bi zgodilo nekaj drugega, kar je bilo pomembnejše od tega: kakih 2000 mož je iz nasprotnega tabora vskočilo v Budjenijeve vrste. Vojaki so pač bili demoraliziran. Komunistična gesla so jih premamila. podžgala in pregovorila k prestopu. Od tistega dne je Budjeni spremenil taktiko gverilje ter je začel s sve'o nanovo ustanovljena armado hoditi druga po t 1 m i la vojna, ampak sele sedaj, ko so , ta. prišle uradne listine, se je v Po-lotovsku začela pravcata vojna. Skrivnost uspehov Budjenija tiči v njegovi neizčrpani zvijačnosti Tisti dan je bil žalosten dan '.a i in pustolovstvu. Vojaško strategijo, vaščane. Sem j an Mihaljovic jim je I o kateri je jedva imel oojma. je zakiical zadnji "Zdravo!" in je odrinil pod orožje. Ko je končal voja- dccela ignoriral. Skoval s je svojo j lastno strategijo. S svojimi oddelki ški rok pri konjenici, so ga odpu- j se je mahoma pojavil v krajih, kjer {. stili. Vrnil se je demov k svejim na kmete. Toda jedva se je nekoliko Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 2 I 6 West i 8th Street New York Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. so se ga najmanj nadejali. Udarjal je naglo, presenetljivo, tako da je pomudil med svojci, je prišel nov j nasprotnik izgubil glavo. Čim se je poziv: Ha j d pod zastave!" Tedaj to zgodilo, ni bilo Budjenija že ni-je res bila vojska Težko je posta-; kjer več. Skril se je v gozdove, re-lo v Rusiji," so govorili kmetje. formiral svojo vojsko in se priprav-"Nihče "več ne more v miru cbdelo- i lijal na nove udarce. Njegova po-' vati svojega koščka zemlje." Bud- \ sebnost je bila v tem. da ie na-jeni se je pozdravil s kmeti in se je j padal sovražnikove rezerve, jih de- i Resnična starost svetopisemskih očakov je plenil in pustošil to. kar melo mirno prebivalstvo. izgubil v daljavo. Šest let po tem dogodku — 1. j orožil 1920. — je triumfiralo rusko ljudstvo. evropski državniki pa so mrli v strahu pred pretečimi kata-ivil. Vzel si je to in ono tam. k strofami. Denikinova. Wranglova, Kolčakova armada so bile zmrv-ljene. Takrat se je prvič v svit gio-rije pojavilo ime poveljnik" rdeče armade, Semjona Mihajloviča Budjenija. Vslej, kadar se je oglasilo, so ga spremljali zvoki revolu-cijski pesmi Slednjič" ie prešlo celo v zgodovino revolucije, ampak vojaški strokovnjaki si še dolgo niso bili na jasnem zaradi njega "Rdeči Napoleon" jim je bii uganka. Kajti brez njega ne bi blo sovjetske države in rdeče vojske. Samo njemu gre hvala, d i ni sovjet Prvi ljudje zgodovinske dobe ni-! moraliziral in s tem popolnoma raz- so imeli velikih meril za čas. Edi- Njegova "fronta" je bila na enota j' bil dan; teden, mesec povsod in nikjer. Njegova vojska ! in leto so bili še naznani. Bilo pa i*: ni nikoli imela s seboi topov in ži- * treba zavoljo setve in žetve ter ier drugih domačih in poljskih del o-se je pojavil, živež pa je zahteval predeliti čas m to je naše predni-cd "kmetov", z drugimi besedami, ke privedlo do lesa. da so si doln- je i- čil daljšo čr»sovno enoto za merilo . ter s tem dali prvo podlago za ko Tako so minevala leta. Budjeni, ledar. Tako je človek začel meriti se je pevzpel do generalskega čina in sovjetska vlada mu ga je priznala brez ovinkov. Temu se ne čas po luninih izpremembah in je vsako tako fazo imenoval mesec Doba mesečeve izpremembe traja bo čudil nihče, ki je kolikor toliko 29 dni in pol, zato je vzel kar o-posvečen v ruske razmere. Danda-; kroglo število 30 dni za podlago nes pa se je "gospod general" že časovnemu merilu.* močno reformiral, spremenil. Ni- Metuzalemovih 969 let je pr..v koli več ne apelira na "ljudstvo", za prav le 969 ščipov in je ta očal: kadar odpre usta in tudi govori sa-^ doživel dobo 79 let. kar je za mo še oficijelno, a kadar se to pri-; njo dobo res lepa starost. N, teda-ulalj- ska Unija razpadla v nič. Če ne bi : meri, govori v imenu zakona. Zgo-t nje obdobje v zgodovini koledarja bilo njega in njegovih kozakov. bi dilo se je, da je prišel na neko1 je iznašlo enoto petih mesecev ni Sluga, ki je stal pri vratih, mu bila Rusija ostala prihranjena mai je takoj prinesel jesti. Markiza je plakala. toda zdaj fej od veselja. sikakšna grenka kroglica. V poznem poletju 1. 1919.. ko je bil konec rdečega režima le že vpraša- Ko sta se najedla, je odvedelfnje nekaj dni, je vdrl v stepe ku- pesnik markiza v njegovo sobo in mu dal kitaro .češ, naj zaigra. Tako je dobil pesnik Cesarino begato nagrado. Markiza ga je pridržala v gradu, da bi ji pel in pomagal prenašati bridko usodo vdo ve ob živem možu. : banskega ozemlja na čelu divjih jezdevcev in je porazil nasprotnike boljševizma. Udarec, ki ga je bil zadal protiboljševiškim. vojskom, je bil tako težak, da se je njih organizacija sezula kakor steber iz pe ska. Odpor je bil zlomljen za vedno. zborovanje, kjer se je obravnavalo vprašanje Vseruskega osrednjega komiteja za elektrifikacijo dežele. Tam je izjavil: "Kaj bi tu z besedičenjem o elek-trifkaciji? Kar nam je potrebno, ni elektrifikacija, marveč konjifika-cija. Nam je potrebno samo mnogo konj za vojsko." Spričo tega se bo marsikomu čudno zdelo, da pclaga Budjeni velikansko važnost na vzgojo. Z RAKETO V SVETOVNI PROSTOR "Pester Lloyd" poroča, da je neki; madžarski elektrotehnik po imena i Ladislav Laszlo izvršil uspele po-1 skuse z novo raketo, ki j ožene cen- i trifugalna sila. Gonilni'plin se ae; razvija iz kakšnega eksploziva, --j temveč po novem, radioaktivnem postopku, o katerem pa noče La^- 1 zlo nič podrobneje govoriti. Izumi- j telj se je namenil zgraditi sedaj 15: m visoko in 6 m široko raketo, s katero se bo podal sam na kočljivo vožnjo v svetovno prostornino. "Vzgoja." pravi, "je edina nada V jeseni 1920 je uničil Denikinovo našega ljudstva. V nekaj letih bo-armado. Wrangla pa je potisnil ao ste videli, da poraja čudeže. Ampak Črnega morja in slednjič je pognal tudi tedaj( ko je zinil 0 vzgoji, ni nazaj poljsko vojsko, ki je bila mogel pozabiti kozakov in konj. — vdrla globoko v rusko ozemlje. Po- Dejal je namreč: "Naraščaj jemlje tem je vodil svoje švadrone čez me- vzgojo tako resno kakor kozak svoje Rusije in preden je naskočil j jega konja." BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 30*. ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do soba 413. ON JE BIL POPOLNOMA ZDRAV-A PADEL je in UMRL Take le povesti citate skoro vsak dan: moški je izgledal popolnoma zdrav a zgrudil se je mrtev na tla pri igranju golfa, ali v njegovem uradu ali doma. Ne vidna bolezen ga je ubila, ker se ni pazil na svej želodec. TRINERJEVO GRENKO VIKO je izravnatelj in tonika. Očisti želodec in čreva, jih prisili biti Čistim, pcmaga obistim in jetram na pravem delovanju, uredi prebavo ln u-jača ves sistem. Poskusite še danes, to dobite v vsaki lekarni. Vzorec dobite od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Dept 72. Ime ..................................................... Ulica ................................................... Mesto, država.......................... Lvov, se je dvignil v sedlu ter nagovoril svoje sodirkače: * I "Bojevali &e bevno, dokler ne bodo osvobojeni vsi proletarci sveta!" Divji, bradati kozaki so zavri-ščali: 'Daj nam Varšavo, vodi nas v Berlin!" Te grožnje takrat niso bile samo fantastičnega pomena. Buden j i je "oil okoval krilatico za podporo svetovne revolucije, katero so bili vodje ruskega ljudstva obljubili svojim vernikom. In tasti možje, ki so tedaj učili zaničevati vojno, jem-i Ijejo danes v armado ne samo mo-še, ampak tudi dekleta in žene. Zato je danes čisto jasno, kaj so tista gesla pomenila ruskim boljševiškim vlastodržcem. Revolucija jim je bila zgolj fraza za pridobivanje drugih. Kmalu po Ivovskem dogodku so stali rdeči vojaki pred vrati Varšave. Razširili so svojo fronto tja do nemške meje. In zopet je jahal na čelu divjih vojnikov Budjeni kot orjak groze ter je metal svoje rdeče sence po preplašeni Evropi. Ko je stal osem milj pred Varša-•vo, so Poljaki podpisali mir. Vsekakor velja povdariti. da je bil Trocki mož, ki je ponudil mir. Poljaki so ga samo sprejeli. Budjenija je dvignil na ščit ne-' ki nočni napad na Denikinove čete 1. 191-8. Imel je na razpolago 350 mož in je z njmi napadel 3600 vo-ščakov broječo vojsko generala De-nikina. O tem napadu je dejal Budjeni sam: "Pri tistem napadu sem postavil vse na karto. Če dobim, sem mislil, bom zbral okolu sebe na tisoče mož in lahko osnoval armado. Če izgubim, pa nima zmisl-a, da živim dalje." j_ V svojem uradu velja Budjeni za člana komunistične stranke, vendar se pa nikoli ne vtika v diskusije o komunističnih naukih in dogmah. Zanj je to zaprta knjiga. In preden se je priključil sovjetski vladi, ni vedel niti za Marksa niti za Lenina. Trgovec z dekleti prijet v Osijeku je to enoto imenovalo leto. Očak Abraham je živel v tej dobi. zato je njegovih 175 let enako današnjim 72 letom. Naslednji korak v tem oziru je bilo štetje po šest mesecev za en leto in je ta doba temeljili na Časovni razdalji med enim in drugim enakonoejem. Tudi v te; do-'' imamo v starem testamentu dokaze o starosti Jakoba in nicjovil": potomcev, ki so za eno leto 1 šest mesecev. Jakob je živel 147 let, kar zna -naših 73 let in pol. Šele Moize.s j vpeljal praktičnejši egiptsk: koledar s 365 dnevi in 12 mese. i. Sr./-nos t Židov v Egiptu je trajal : od 1. 1706. do 1491. pr. Kr„ teda* 215 let. Sv. pismo stare zaveze nrf'"aia za dobo sužnosti židovskega nar -da v Egiptu 430 let. Svetopisemska štetje izhaja še iz časov, ko ie pil Židih imelo leto le šest mesecev. Egiptski koledar, ki ga ; pri svt-jem ljudstvu vpeljal M":o coločeval za eno leto 36r« rini. t. 12 mesecev po 30 dni, ostalih 5 dni i pa so bili prazniki. V ostalem so /e - Egipc?;ni kot izvrstni astronomi Indijanci v Kanadi re . dan°s n.i skrivnem ravnajo ;>», tem primitivnem koldearju. ki je zacstal v sv i-jem razvoju. Po osvojitvi Egipta ie j c<'-zar določil, da se ie pet prazničnih dni dodalo različnim mesečen t. Pii tej priliki je senat lm'io. Naslednik Cezarjev, prvi umski cesar Avgust si je izgovoril i^tft čast tudi on je dobil v kol* irju ,-voj mesec in še en dan po vrhu. Ker pa so onih pet c!nt iz prr/nkov .o bili razdelili na januar, m irec. 'iiai. september in november, so : orali dva dneva v Cezarjevo in Avgusto-vo čast vzeti februarju, ki je tako dobil le 28 dni Zdaj pa je prvo četrtletje imelo le 90 dni. Lrtije pa 93 Zato iO 31. dan septembra dali oktobru. Avgust pa je še 31. dan novembra primaknil decembru. Rimljanom je bil prvi mesec v letu marec, zalo je bil .september, oktober, novembr in december r?-> sedmi, osmi. deveti in de>eti mesec. kakor kažejo latinska imena za te mesece. Ko pa se je Novo leto premaknilo na 1 januarja, so ti štirje meseci ohranili svoja prvotna imena, dr-s: sc je vsak izmed njili pomaknil v vrstnem redu za dve mesti naprej. Januar in februar sta bila zadnja meseca, zato je bil zlasti februar tako prikrajšan pri razdelitvi dni. V razvojni dobi človeškega časovnega merila dan. mesec :n leto. nima teden nikakega astronomskega pomena, zato je nastal razmeroma jako pozno. Uvedel ga je šele 1. 321 po Kr. cesar Konstantin in mu določil .seden. dni. Nedelja je bila praznični dan in delavni teden se začel s ponedeljkom: torek je bil drugi delavni dan in :ma v svojem imenu staroslovansko deblo "vtorij". kar pri Rusih se sedaj jjomeni "drugi". Sreda, četrtek in l Osiješka policija je aretirala 29 i letnega Dimitrija Dimitrijeviča iz j Cačka, ki je osumljen trgovine z dekleti. Mož je taš prigovarjal dvema mladenkama, naj odpotujeta ž njim v Subotico. češ. da dobita dobro službo. V resnici ju je hotel zapeljati v javno hišo. natančno izračunali no leto 365.242 dni. kar j-.- prava dolgost enega leta. Ravno ta zgoraj opisani razvoj' koledarja so odkrili narc'oslov-i pri severoameriških Indijancih, ki so šteli leto s petimi snori^. Kojilij vsaki je imel trideset šib. Leto se je začelo, ko ie pv a pomladanska sapa prinesla prvi dež. da hr i so.:nč- petek imajo še vedno svoj prvotni pomen, šesti dan pa je po vplivu krščanstva dobil hebrejsko ime sobota, t. j. sabat. M ': ti j" m ;«Mftnr r: t . .T... asi imajo velik uspeh rraa f OVCE NE POTREBUJEJO II 1V0DE Zanimiv poskus z ovcami je napravila živinorejska farma Graf Reinet južno-afriške vlade. Pred tremi leti je ravnateljstvo živinorejske postaje izpostavilo preko 800 ovac v sosednji pokrajini, ki je popolnoma brez rek. potokov, izvirkov in mlak. Ovce so bile v tej brezvodni puščavi več kak ar tri leta, pa niso poginile. Hranile so se samo z oljnatimi tropinami in z osatom. ki edini uspeva v teh brezupnih krajih. Izkazalo se je. da sj se ovce naučile obstati brez vode, kajti mnogo cvac ni hotelo niti poskusiti vode, ko so celo čredo premestili zopet v obvodno pokrajino. Pri tem pa ni meso čiso nič izgubilo na svojem okusu in todi volna ne na svoji kakovosti. Na temelju teh izkustev bo živinorejska postaja napravila pašnike za ovce v vseh suhih krajih, ki so jih ljudje doslej smatrali za živinorejo neprimerne. SLOVENEC išče sobo na Bay-Ridge, South Brooklyn ali v bližini, — za takoj ali pozneje. — Pišite na naslov: Bor No. 161, Times Plaza Station. "O l A S NARODA" NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY t, 19M Najdenka ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. najjstletr 90, kar ni c fifinjp Pozi in ma iEn::::^*®-.1 MHHM9M »Nadaljevanje.) T-< so ljudje uvideli ter obljubili na vse mogoče načine, da bode molčali. V teku let pa se Je izgubil spomin na to in ljudje so skoro po-*ii.t)4ii na to dejstvo, kajti majhno lastno življenje je zahtevalo zase vse »■Jih skrbi, njih interest samo zase. 2 zanimanjem Je slišal tudi o tem razburljivem dogodku grofov-kl par, ki se je takrat nastanil na gradu. Poklicali so učitelja ter si dali purocati od njega *am«»ga Goopoda je bila približno iste starosti Kot učiteljevi — lep. odlictn par. Temu paru, ki imel imel dosedaj ie megy otroka, d«setlftne^a Hanno. naj bi se kmalu pridružila sestrica, ki Je bila rojena v price t ku meseca avgusta. V poteku let pa so na^li. da bi bila le nekolko starejša učiteljeva hčerka L-vrstna tov a mir a za igre male kontcse. I kom vsaki dan je korakala mala Ebba v spremstvu svojega brata -U matere v goapucUko h * ki i« bila oddaljena od vati komaj četrt » re Tam ho jhsv tako rarvadili lepo, gracijozno in prijazno deklico. Z veliko ljuixmijo se je oklepal Kristel, ki je postal že veilk, šti-d<-cek. svoje male sestrice Od njega Je lahko zahtevala žel« la Za njo je plezal tudi na najvišjo vejo, da ji prine-ibolka ali hruške, kar je fcilo pač še zrelo, ta J bi prišel v mesto na gimnazijo. Njegov oče in pastor fa mu dajala ure, da ga v.*posobita za obisk. Težko ie bilo sicer ločiti se od >e«trtee. a izobrazba dečka je zahtevala to. Rad bi študiral teologijo ter zadovoljil želje svojih starištv. Na p*Jti v šolsko hišo je morala priti gospa Lene mimo župnjišča Pastor in njegova lena sta .sedela na vrtu ter ji zaklicala par prijaznih bf.ifd V led tega Je motala vstopiti za par minut. Mala Ebba je bila zopet • >t doma in .n svojo veselostjo je prinesla v tiho, resno stanovanje ne-koliko solne a in luči. Ko sla gespa Unr z otrokom zopet odšla, sta se pastor in njegova žena molče spogledala Drug drugemu sta čitala v duši Ali nisi postal pozoren tudi ti? je prišlo pritajeno, kot smeh-IjapJ to vprašanje preko ustnic žene, ki Je delala s svojimi sivimi lasmi, ki so obdajali njrno glavo, skrajno simpatičen utis. Da, Emilija. Celo ta podobno&t je presenetljiva. Globoko m tetko je vzdihnila žena. ker se je dotaknil stare, nikdai začel jene rane * Njegova najbolj pazljiva in pridna učenka je bila njegova hčerka &*- mkdar ni poučeval učitelj Lene. ki je bil z dušo in telesom udan svojemu poklicu, tako rad kot sedaj, ko je bila mala Ebba, kot izgub-ljet..t princ* in J a med ve:»eio in zdravo šolsko mladino. Nepremično so počivale nj* n* v* like, sinje oči na njegovem obrazu in na vsako %prasanje je znala odgovoriti On je bil zelo strog, da ne vzbudi nikake zavisti proti Ebbi med njenimi šolskimi tovariši. Ebba je bila zelo ptiijubljena in v odmorih se je šalila in igrala z drugimi tako, da je otroški smeh prodrl celo do kuhinje gospe Lene, ki se pogosto stopila pred hišo, da opazuje otroke. Zelo se je razširilo njeno arre kadar je zagledala med drugimi otroci deklico s plavimi lasmi. kadar se je igrala med drugimi otročaji. Na ta način je postala Ebba stara devet let. Bila je alo nadarjena ter se je igraje lkhko učila. Še vedno je šla siohrnl dan na grad. Inga bi jo najrajše obdržala popolnoma pri sebi V svoje veliko veselje je imela sedaj z vzgojiteljico konte se vsakovrstne ure ki niso spadale v program vaških šol. Dvojno rada se je u-cila Inga le tedaj, kadar je mogla tekmovati z Ebbo. V šoUki razred Ebbe je prišla ob velikinoči unukinja trgovcev v vasi. Bila Je nezakonski otrok domače hčerke, ki je bila modistinja v Berlinu ter je lam tudi umrla. O očetu niso vedeli ničesar in vsled teli; a o bili starejši ljude prisiljeni vzeti deklico k sebi. Imenovala se je lota. Nazivala pa se Je Lolo ter je nosila svoj nosek zelo pokonci, ker je Vrihajala iz Berlina. V svojih Žepih pa je imela vedno kaj posebnega, — bombonov ali rok un* ali kakega drugega blaga, katerega je našla v prodajalni sta-risev Lota J* bila zgodaj zrelo, hudobno in nagajivo bitje, ki je predstavljala naravnost kvareč utis med drugimi, katerim je skušala im-porni iti s svojimi izmišljenimi povestmi o Berlinu. Nikaka stvar ji ni Ula dofti dobra Vse je karala ali pa celo zavrgla. Oblačila se je ko-kt-tno in povsem po mestno ter odbijala večino svojih součenk. ki ni-so bile tako petične Prav potrebno pa Je sovražila Ebbo. Imela je prepira, kjerkoli ie mogla ter bila strasno jezna, če ji niso dali prav v vsaki stvari. Ebbi *e prav posebno zamerila, ker je smela občevati na grati i. Če bi ne bila Ebba tako popustljiva in spravljiva, bi bil v šoli vsak dan prepir. Učitelj in pastor sta govorila o tem celo s dedi deklice, ki so ob-ijuuli Lencu da bo Lota bolj spravljiva. Stari ljudje so enostavno kimali k vsaki stvari, a niso imeli nikake moči napram deklici, ki jima je ie davno zrasla če2 glavo. V prodajalni je ukradla najfinejše bonbon«, mandeljne in rozine in če ji Je kdo zapretil. da bo morala iti zopet v Berlin se je smejala ter odgovorila: -— Raj&e grem danes kot jutri! Kljub temu pa je pošteno izkoristila čas pri dedih. Majhna prodajalna je bila vedno polna izbranih stvari in tudi na vrtu in drugoc je lahko Jedla vsakovrstne stvari, katerih ni poznala v mestu. Razven-leg pa ni še okusila poletja na deželi. — katerega je znala pošteno izkoristiti Za vae opomine svojih starišev je imela le prešeren smehljaj in Jezilo Jo je le ie to, da se ni mogla poditi naokrog s paglavci ter u-ganjati burke. Šolski odmor je ie redkokdaj minul brez prepirov. Enarat, ko je Fridi Heitman zmanjkalo potrpljenja, ji je zaklicala; — TI bodi tukaj tiha in nas pusti pri miru, ti, — pankert! Leta Mahler je postali- naenkrat bleda kot smrt ter takoj nate rdeča kot piruh. Pričela se Je prešerno smejati: — Radi tega ste torej tako nesramne ter me vedno jezite na tak način! Potem se tudi ne smete igrati z Ebbo Lene, ki je še večji "i>an-kertM kot aem jaz Jaz sem imela vsaj mater, ki pa je umrla, kajti dru- bi bila še pri njej. — Kje pa so stariM Ebbe Lene? Ti sploh nisi hoteli vedeti zanjo ter jo izstavili. Učiteljeva družina jo je le vzela ze svojo. Ona Je le najdenka in to je najhujše! Kdo ve, odkod prihaja, — če niso bili njeni starisi umetni jahači ali cigani. — kajti cigani ka. radi izpostavljajo otroke. Ebbi se ni treba prav nič domišljati! — jt rekla hudobno in zmagoslavno. Otroci ao ae spopadeni spogledali. Kaj je rekla ravnokar Lota'. Velika ttttya Je zavladala in otroci so se boječe ozirali proti Ebbi, k j* stala tamkaj, bieda kot smrt ter se tresla. Večina otrok ni vedela sploh ničesar in večji, ki so morda kaj slišali od »tart še v, ao molčali — ter konečno pozabili. Frtda Heitman je prijela Ebbo za roko — Ona late! — Je vzkliknila. — Ne poslušajte lažnjivke! Občutek krivde je navdal Frido Ce bi ne rekla Loti grde besede bi slednja alti ne mislila na to. da poplača Ebbi za storjeno sramote Prida pa Je imela celo rada Ebbo. | |j pa )e bila potrpežljivost Lote preizkšena do skrajne meje. 6 kmetiškim oslom se ni pustila zmerjati, najmanj pa od ki U £pela prav nioeaar. niti resničnega očeta, d očim bo dp- Naročite SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki jc letos izredno zanimiv. POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, N. Y. MOŽJE, KI RAZUMEJO SVOJO DOLŽNOST Neki belgijski strojevodja ln kurjač sta izvršila te dni sijajno de-| 1 janje skrajne požrtvovalnosti in j obvarovala mnogo ljudi strašne ne-' sreče. Odpeljala sta osebni vlak iz ' Bruslja, ko sta v polnem diru opazila ob progi znak. da morata u-3 staviti. V tem hipu pa je počila na J stroju neka cev in vrela para je H : siknila v strojevodjo in v kurjača, >: ter ju opekla po obrazu in rokah, g Med najstrašnejšimi bolečinami • je ^ strojevodja poskusil potegniti za-:i . voro, a preden se mu je posrečilo, - ! je izgubil zavest. Vlak je vozil z - J nezmanjšano brzino mimo signila j in bi treščil brezpogojno v brzo- _ • vlak. ki je križal takrat njegovo I smer, da ni zbral težko ranjeni kurjač vse svoje moči in se splazil s tenderja na stroj, ki ga je ustavil v zadnjem hipu z nadčloveško močjo. Nato je izgubil zavest in so so ga našli nekoliko trenutkov pozneje poleg strojevodja. Oba so hitro prepeljali v bolnišnico. 9. januarja: \«-.ii-lam, nouloifoe d.-t m • •ir Mer. Moti« t . m | MOŽGANI SLAVNIH MOŽ POZIV ! naročniki katerim mu vodji Leninu postavili mavzo- ' zbrano še več materijala. Doslej .so - oziroma v kratkem opazili šele nekatere znake, ki da- J Znano je, da so boljševiki svoje- bodo izdali še le kasneje, ko bo \/si le j s prepariranim tn >lom pokojnika, ki kljubuje razKioju in ki ga vsak dan obiskuje tisoče ljudi. Manj j znano je, da so tudi Leninovi možgani razstavljeni in zavarovani : proti razpadu. Leninovi možgani, j razdeljeni v 31.000 segmentov, so položeni na ravno toliko tisoč steklenih plošč, ki so skrbno registrirane in shranjene v državnem institutu antropoloških znanosti. Razen Leninovih so na isti način shra- jo sklepati, da je v njih zapopade- pošla naročnina za list, SO na umstvena potenca pokojnikov naprošeni, da j O po mo-in ki se po njih razlikujejo od na- v »• • . .. . .. .. „ znosti čimprej obnove.— vadmh povprečnih Zemljanov. Ven- ~ 3 dar pa bo treba še leta in leta na- Uprava lista. porn eg a dela, preden bo prišlo do ,---------——----- kake nesporne gotovitve v tem pogledu. Ta razprava možganov je najbolj popularni del insituta in ima vedno množice obiskovalcev. Zavod pa 10. januarja: Olyinplr, Ch«?rT>ntirg lirtnirn. i'titrliouiv. Bremen 11. januarja: K'-out'li.-. Cht»rh»'urrf. Hr»-m«-n Miiinekalitla, B»»ul<>jn«- «ur Mer 14. januarja; .\it(Hiii, licnova 15 Januarja: .v m«! Cli»-rlrf>iirc. Ittvnv-n 16. januarja: M ufn'-hri , CherlMiurg, j.inuar a: . <1. K run« ilavr« IS. januarja: ,\t|uiiamu, • 'hertfurf I." \ iuthun, «"in-rlx»urn < "l»-\ t-lati.I. Clift bom H, 22. Januarja: «■ n 11- I ;i.in.:un:i Itrmri« n ! 'rt- tti»-n H-.riil urs 23. januarja: tvjitj^irt. l! \ J • ur M»-r. 30 Januarja: licrlin, Cli^rUiurf, Urt-fn'-n 31. januarja: Bremen. Chorhouri, Hremi-n Olyiapicr. Clit-rlM>ur»: lUiiat. N'upull, i;<*nuva 1. februarja St. l^.^JH, PreiiMi-iit m«-r» Jiiinn*-t«r.k*. C'hrr bcii^K UuruburE lluuicvelt I^iuik. I3*iul«-Ki«e ».ur M«-r 6. februarja: *.*ir M« r, PremcD februar ja: lic lit: J-[-itll« l lavre 24 januarja 1'arif. \V»-st«-rnl;« int. «.'li»-i t«»urc, A»»t v.. i 29. Januarja: Ceiirge Washington. Ohrrbi'UriJ, IVre-ni«-n Sheboygan, Johr Zorman. West Allis, Frank Skok. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Pani&n Washoe, L. Champa. 8. februarja : A-m*-n 13. februarja. MUf'H-hfii. «'li»rrlp"i,rt: I*iern«-n 14 februarja SaturniM, i r-f 15. februarja . hertrmirjr. Ilmnen . t^li. rlN-ur« l:t-|.ulj 1. M i»it»»-n -k.i 19. februarja. I'r. s:«l.nt : ttifii 20 tullng. Cltcrliouri, t:r»>- aur JI»t, Hi i-mtn 21 februarja: Si i j ti Kar I. I; februarja: I* iris. Ilu \ Tf .Majestic, t'li*! »H'Ure Itrrmt-n, t*ln-rb««urn, Itr«nit-n \V. -«t. ruluiid. Cherliouii; Xu]M)Ii, ,;..|n'U 22. februarja itaini I'tit-rUourif. Ilaml