KUPUJTE LOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ' ★ Oglasi v iem listu so uspešni [OL. XXVin.—LETO xxvm. SttMPS ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest FWICTORY Slovene Daily g/ BUY in Ohio A UNITCD ★ Best Advertising Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 124 CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) MAY 28, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 124 Cesarske palače v Tokiju so v razvalinah na Bližnjem Vzhoda dvigajo proti Franciji Zavezniški diploma+je iščejo rešitev rastočo krizo v Siriji; barikade postavljene na ulicah v Damasku I Nesoglasje med i člani komisije za vojne zločince London, 27. maja — Anglija in Zed. države so da-Pripele vrsto nujnih posvetovanj, v prizadevanju, da ■■esi kriza, ki'je nastala v Siriji in Lebanonu, kjer se ^ pripravljajo na odprto revolto proti Francozom. iz Damaska javlja,* ^ceraj prišlo do nemirov, ^ ubita ena ose- V orožniki stražijo vsa poslopja v mestu. Ko so čete korakale skozi ° Ulico, so padli streli. napetost širom arabskega sveta kofvlada je v svoji vlo- % • neodvisnosti stain, iy^Jf Lebanona naznanila, da em kontaktu z vsemi I r J strankami, in z vla- ^ Napetost je zajela vse države na Bližnjem eno poročilo pravi, l^banon in Sirija pozva-, yškega premierja, da skli, h % »i,. ce sejo Zveze arabskih lebanonska vlada več dnevi naznani- So pogajanja s Franci-in da se kriza ne Več mirno rešiti. •^ko ''i bili ^ ^banonu in Siriji, ki ^6(ii Pi^i svetovni vojni Franciji pod manda-je ^ narodov, je nastala, Sa j ki je od tedaj Vojt priznala neod- trdi^ da ima pra-^ v y^^i'^3,vati vojaške ba-S v^})^ j® zvez z Dalj- poslala tjakaj vo- "^^bski državi sta odgo- ,• v.,. : ^ V-'v? ^^^henja \ 5fot;encei; ®San, 111. — Mrs. Ann skozi Rdeči križ pre-kraja, da je j' bojp ^&8i pri Mokronogu Jij'ie? Y umrl njen oče ^iftovec dne 27. novem- je nastala kriza vorili z obtožbo, da so bile vojaške sile poslane z namenom, da se od njih izsili 'koncesije, medtem ko so Francozi odgovorili, da scJ bile vojaške čete na poti na Daljni vzhod za boj proti Japoncem, ki imajo v oblasti francosko Indo-Kino. Napetost na Bližnjem vzhodu rast« LONDON, 27. maja. — Poročilo iz Damaska javlja, da so bile tam okrog vseh' javnih poslopij postavljene vreče s peskom, medtem ko britski in ameriški diplomatje iščejo izhoda iz rastoče krize v Siriji in Lebanonu. Neko drugo poročilo javlja, da so Francozi odprh ogenj na važno levantinsko mesto Aleppo, kar pa še ni ugotovljeno, ker je zveza med Aleppom in Damaskom pretrgana. Zvedelo pa se je, da se je francoska posadka umaknila' iz trdnjave v sredini Aleppa. Sirci trumoma hitijo pod orožje. Prostovoljcem se' izdaja uniforme za arganiziranje narodne garde in ulice Damaska so polne še neoboroženih rekru-tov. Francoska vlada je nocoj izrazila presenečenje nad veliko važnostjo, katero se pripisuje položaju v Siriji, in pravi, da so se arabski narodi poslužili rutinskega kretanja vojaških sil kot pretveze za prelom pogajanj s Francijo. LONDON, 26. maja—S prihodom sodnika Roberta Jacksona, ki bo zastopal vlado Zedinjenih držav pri prosekuciji vojnih zločinov, je prišlo na dan, da je nied člani komisije, ki ima soditi vojne kriminalce, nastalo nesoglasje glede vprašanja procedure, namreč, ali naj se vojne kriminalce sodi po civilni ali vojaški proceduri. Dejstvo, da v komisiji, v kateri je zastopanih 16 narodov, nima zastopstva Sovjetska unija, napravlja položaj še bolj težaven. Zapletenost je tudi povečana radi nasprotujočih si zahtev posameznih narodov, ki zahtevajo, da naj se razne nacijske prvake njim izroči za kaznovanje zločinov, ki so bili izvršeni na njih teritoriju. Delo komisije gre izredno po- HOPKINS IN STALIN ZAČELA POSVETOVANJE MOSKVA, 26. maja. — Harry Hopkins in maršal Stalin sta danes začela posvetovanja v Kremi ju. Značaj začetnih posvetovanj ni bil odkrit, toda domneva se, da sta vzela v pretres mnogo vprašanj, med drugim tudi prihodnjo konferenco velike trojice. Hopkinsa, ki je prišel v Moskvo kot posebni poslanec predsednika Tnunana, je spremljal na obisku v Kremelj ameriški poslanik Harriman. časi iz rok, kar je razvidno iz dejstva, da je do sedaj definitiv-no postavila na seznam vojnih zločincev edino Hermana Goer-inga, medtem ko njeni člani nočejo reči, da-li so na listi tudi taki znani naciji kot admiral Kari Doenitz, Joachim von Ribben-tropp in Franz von Papen. Truplo Himmlerja pokopano v neza-znamovanem grobu ko ' Služil je na železnici ^^3. gradcu in ob smrti ^ "^^Ukter. Rojen je bil v 1 Sur^'in jjv.' ^'1—Dne 17. maja je An(. ^ bolezni umrl Anton ^6 let in doma iz GLEDE PRIMORSKE Jutri večer pb 8. uri se v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. vrši zelo važna seja podružnice št. 48 SANS, na katero se tudi vabi članstvo ostalih podružnic, ter zastopnike pri Centralnem odboru, katerega tvorijo SANS, JPG, SS in Progresivne Slovenke. Na dnevnem redu bo razmotrivanje glede Primorske in važno je, da se udeležijo vsi, ki se zanimajo za to vprašanje. Dr. Joža Vilfan: Pridružitev T rsta k Jugoslaviji upravičena zahteva demokracije (Ta sodobni članek o tržaškem vprašanju je bil objavljen v listu "BORBA" 26. aprila. Ker je v njem pojasnjeno stališče, katerega zavzema italijanski proletariat,' italijanska žena in italijanska mladina iz Trsta, nam je še lažje pojmovati, zakaj je priključitev Trsta k Združeni Sloveniji ena glavnih točk jugoslovanske vlade; obenem tudi pobija izjavo bivšega podtajnika državnega departmenta Sumner j a Wellesa, daje prebivalstvo Trsta 85% po narodnosti in simpatiji italijansko. Članek je prosto preveden iz srbo-hrva- ščine. — MIRKO G. KUHEL, tajnik SANSa.) # * * Pred nekoliko dnevi je jugoslovanska vojska poleg jugovzhodne obale Istre osvobodila tudi otoka Cres in Lo-šinj. Po razsulu Avstro-Ogrske ju je zasedi^ Italija in ju obdržala v smislu rapalske pogodbe od leta 1920. Sedaj pa je jugoslovanska vojska tudi na kopnem prekoračila staro mejo in se že nahaja blizu Ilirske Bistrice v Slovenskem Primorju. Pričelo se je končno osvobajanje najbolj zapadnega našega predela — osvobajanje Slovenskega Pri-morja. Edinice naše vojske, ki so se na tem teritoriju še pod italijansko oblastjo do njenega zloma razvijale iz prvih partizanskih čet v brigade, divizije in korpuse, se bodo sedaj tudi stvarno zedinile z jugoslovansko celino, da skup no z njo izvojujejo poslednjo bitko. čvrsti volji Slovenskega * " ■kwigg, ^kofji Loki, odkoder g ^ Ameriko pred 43 leti. Ženo, tri hčere. S^iJ^apUŠČ /'ftova I u ....... "Va , loba pri mornarici) trata, ■ Bil ujet v Nemčiji, je v stari domovini Bil je Član SNPJ.— ki je bil 17. KLUB "LJUBLJANA" Jutri večer ob 8. uri se vrši redna seja klube "Ljubljana" v navadnih prostorih. Članstvo je vabljeno na polnoštevilno udeležbo. ' '1 je bil osvobo- I, kmalu vrne domov. — \w .POKLICAN NA HIŠO k 8a "Truman je pozval •ii ^^d^Gdnika Herberta ^Svr' pride v Belo hišo \Te( 6t0V; ^iije glede rolifnega ^ Evropi. Kot se je ' ' Hoover vabilo spre- ODPELJANA V BOLNICO Včeraj je bila odpeljana Mrs. Anna Grozdanič, 14930 Sylvia Ave., s Svetkovo ambulanco v St. Joseph bolnišnico v Mount Clemens, Mich. Želimo ji skorajšnje okrevanje! BUY miiA bonds liiteii o Primerja, da se vključi v Titovo Jugoslavijo, ne more biti nikake stvarne sumnje. Niti ne more biti kakega dvoma v tem, da današnji vstop jugoslovanske vojske na to zemljišče predstavlja samo poslednje jamstvo, da se že izvršeno prikljačenje utrdi. In inozemstvo je pri tem imelo dovolj prilike, da se uveri o vztrajnosti, požrtvovalnosti in junaštvu, s katerim se je narod Slovenskega Primorja ves čas te vojne boril za svojo Jugoslavijo. Že avgusta 1943 so bili pri partizanskih edinicah v Slovenskem Primorju prisotni predstavniki Velike Britanije. Bili so priče dogajanja, ki se je izvršilo v momentu kapitulacije Italije; prepričali so se, kako je naš narod kar preko noči izbrisal'ves državni aparat, katerega je Italija! s takim naporom gradila 25 let. Prepričali so se, kako je naš narod takoj priznal Osvobodilno fronto za edino oblast. Leta 1944 so predstavniki vojske Velike Britanije, a kasneje tudi sovjetska vojna misija, mogli opažati, sk akim navdušenjem je narod v teh krajih gra- LUENBEG, Nemčija, 26. maja—Truplo Heinricha Himmlerja, ki si je sam vzel življenje, ko je bila odkrita njegova identiteta, je bilo danes vrženo v neza-znamovan grob v nekem bližnjem gozdu. Skušalo se je najti leseno krsto, kakršne se je rabilo za žrtve koncentracijskih taborišč, v katerih je umrlo na stotisoee oseb, ampak ker ni bilo nobene pri roki, se je truplo gestapovskega šefa zavilo v britsko vojaško odejo in odpeljalo nato v gozd za pokop. Truplo je skozi dva dni ležalo na tleh vile, kjer si je Himmler tekom preiskave s strupom vzel življenje. Pri pokopu so bile navzoče samo tri osebe: neki častnik britske inteligenčne službe in pad va sarženta,k i sta skopala grob. "Črv naj se vrne k črvom" Edina opazka, ki je bila izrečena tekom pokopa, so bile besede britskega sarženta, ki je rekel : "Naj gre črv k črvom." Kraj Himmlerjevega nezazna-movanega groba je vojaška tajnost, da se s tem prepreči morebiten poizkus od strani nacijev, da bi kdaj pozneje na grobu postavili spomenik. Skriti zaklad gestapovskega šefa odkrit Včeraj je bil pod neko kolibo v bližini Berchtesgadena odkrit tajni zaklad mrtvega gestapovskega šefa. Kakor se poroča, se je tam našlo velike množine denarja v raznih valutah, katerih skupna vrednost znaša okrog milijon dolarjev. Gen. Doolittle poslan v boj na Pacifik; japonske čete so na begu iz prestolnice Okinawe GUAM, 26. maja — Ameriški superbombniki so vpri-zorili nov uničujoč napad na Tokio v teku zadnjih 48 ur ter so po poročilih iz japonskih virov popolnoma uničili centralni del japonske prestolnice. Razdejani sta obe cesarski palači v osrčju mesta. Neka japonska radijska oddaja pravi, da je glavni del To- Novi grobovi kija dobesedno "do tal požgan." Zadnjega napada na japonsko prestolnico, ki je tretje največje mesto na svetu, se je udeležilo 500 bombnikov B-29. Ameriška zračna sila je v dveh zadnjih napadih, katerih se je udeležilo tisoč superbomb-nikov, izgubila 31 letal. Gen. Doolittle na pozorišču prvega velikega uspeha WASHINGTON, 27. maja. — Danes je bilo tukaj uradno naznanjeno, da je osma ameriška zračna sila pod poveljstvom gen. James J. Doolittle-a, poslana iz Evrope na Pacifik, da pomaga zlomiti japonski odpor. Gen. Doolittle je bil poveljnik ameriške zračne sile, ki je s krova matičnih ladij napravila prvi napad na japonsko prestolnico. To je bilo v aprilu 1942. Amerikanci 800 jardov od luke prestolnice Naha GUAM, 27 maja. — Ameriške čete so danes prodrle v neposredno bližino mesta Noho, prestolnice otoka Okinawa, iz katerega so Japonci začeli splošen umik. Glasom zadnjih vesti se nahajajo ameriške čete samo 800 jardov od luke mesta Naha. Japonci so v teku zadnjih 24 ur vprizorili več desperatnih protinapadov, ki pa so bili vsi vrženi nazaj, nakar so pričeli umik iz prestolnice. dil svojo oblast, celo do predmestja Trsta samega. Prisostvovali so tudi velikim volitvam odborov in obiskali so tudi mesta, kjer so se volitve vršile. Lahko so se uverili, da ničesar več ne more ustaviti našega naroda od tega, da v Slovenskem Primorju brani ono, kar smatra za svojo največjo ustvaritev, da na svojih tleh brani Titovo Jugoslavijo. Priključen je Slovenskega Primorja z Beneško Slovenijo, kar je na podlagi splošnega narodnega dviga proglasil vrhovni plenum Osvobodilne fronte takoj po kapitulaciji Italije in kar je potrdil najprej Kočevski zbor poslancev slovenskega naroda, a zatem tudi drugo zasedanje AVNOJa, je že zdavnej gotov čin. Še več, to je cela niz že izvršenih činov in sedanje napredovanje naše vojske znači samo zadnjo in zaključno fazo tega razvoja. In s tem, povezano z vso napetostjo, prihaja na površje tudi vprašanje Trsta. Slovenski narod in z njim vsi drugi jugoslovanski narodi so vedno smatrali Trst za sestavni (Nadaljevanje na 2, stranll MARY ROGEL V solJoto ob 9:30 uri zjutraj je preminila Mary Rogel, rojena Dular, stanujoča na 9613 Bancroft Ave. Stara je bila 62 let. Pokojnica je bila doma iz vasi Zavode pri sv. Križu na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 42. leti. Tukaj zapušča sinove: Vincenta, Matt-hewa in Franka ter' hčeri Mrs. Antoinette Perko in Mrs. Mary Bigoski, brata Johna in sestro Frances Sukovič. Pogreb se bo vršil v torek ob 8:30 uri zjutraj iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., ter ob 9. uri v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče. * * * MARY BAMBie Koe smo že vsoboto poročali, je umrla Mary Bambič, stara 81 let, stanujoča na 5805 Prosser Ave. Doma je bila iz vasi Zago-rica pri Dobrempolju, odkoder je prišla v Cleveland pred 46 leti. Bila je članica društva Srca Jezusovega in društva Srca Marije. Soprog Matija je umrl pred 26 leti. Tukaj zapušča sina Ma-thew, dveh čeri, Mrs. Jennie Va-lenčič in Mrs. Josephine Perpar, 13 vnukov in tri pravnuke. Pogreb se bo vršil v torek ob 9. uri zjutraj iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. Poročilo iz Prage Nobenega nesoglasja med Benešem in osvobodilnimi odbori. Vse temeljne industriji bodo podržavljene PRAGA, 21. maja—(O.N.A.)—Osvoboditev Češke in Moravske je bila najbrže najbolj mirna operacija od vseh v procesu osvoboditve Evrope izpod nacističnega jarma. Med vlado in osvobodilnimi odbori ni bilo'nobenih spopadov niti nesporazumi j en j, kot so se primerila na primer v Franciji. Čim se je vlada dr. Beneša vrnila, so odbori takoj odstopili in predali svojo oblast. Na isti mirni način se obnavlja demokratična oblast. Nekatere podrobnosti o tem mi je povedal Vaclav Nosek, komunist, ki je novi notranji minister. t- "Ponekod v inozemstvu," mi je dejal, "so se širile govorice, da bomo odrezani od zunanjega sveta. Zanimalo vas bo slišati, da smo že povabili ameriškega, britanskega in francoskega ambasadorja, da pridejo sem. Pričakujemo jih od dne do dne^ "Po prihodu diplomatičnih predstavnikov, pa bomo povabili tudi predstavnike svetovnega časopisja, da se prepričajo, kako prehajamo na demokratične metode vlade." Stranke, ki so sodelovale z Nemci, bodo odpravljene Dalje je povedal, da bodo ene stranke, ki so sodelovale z Nemci, med njimi tudi agrarna stranka, ki je bila pred vojno najmočnejša, odpravljene. V novi čehoslovaški ustavi bodo priznani Slovaki kot narod zase. Najbrže bo odpravljen tudi senat, tako da bo le ena narodna skupščina. Temeljne industrije pa bodo nacionalizirane. Na vprašanje, koliko časa misli, da bodo ostale v deželi ruske in zavezniške vojaške sile, je odgovoril Nosek; "Ne dolgo. Vsekakor tako dolgo, da bo ves nemški odpor, ki se ponekod^ v deželi še vedno nadaljuje, strt do kraja. Rusi so že evakuirali Prago skoro do 20 km naokoli, in zdaj oborožuje- jo našo policijo in žandarme-rije. Ljudska sodišča bodo sodila vojne kriminalce "Revolucionarni gardisti, ki so se borili proti Nemcem na barikadah, bodo našli svoje meste v varnostni organizaciji države, ako bodo te želeli." Zaključil je z naslednjimi besedami: '"Zdaj ustanavljamo ljudska sodišča, ki bodo sodila nemške vojne krivce po prekem sodu. Naša narodna sodišča pa bodo obračunala z našimi lastnimi izdajalci. Najhujše težave so za nami. Gospodarska situacija dežele ni tpko obupna, kot seje bilo bati. Prepričan sem, da bo Čehoslovaško kmalu prebolela to nesrečo." PROCES KVIZLINGA ODLOŽEN DO 25. AVGUSTA NEW YORK, 26. maja—Radio iz Norveške poroča, da se bo proces proti Vidkunu Quislingu, ki je služil nacijem tekom okupacije Norveške, vršil šele 25. avgusta. Iz Osla se tudi poroča, da je bil kot nacijski kolabora-tor aretiran norveški industrijalec Henry Johansen, ki je mož Kirsten Plagstad, bivše pevke pri Metropolitan operni družbi v New Yorku. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 28. maja, 1945 \ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THK AMERICAN JUGOSLAV FRINTINO AND PITBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu y Cleveland In po pošti Izven mesta): for One Year — (Za oelo leto)_______$6 50 Por HAlf Year — (Za pol leta)___________3.50 Por 3 Months — (Za S mesece)__________________2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevclandu, Kanadi in MeblU): Por One Year — (Za celo leto) _ Por Half Year — (Za pol leta) .......... Por 9 Months — (Za • meeec«) _ -17.60 _ 4.00 _ mas Por Europe, Boutb Amcrlca *nd Other Foreign Ccuntrlei: (Za Evropo, Jutno Ameriko in druge inozemske drtave): For One Year — (Za celo leto) _W.00 for Half Year — (Za pol leta)--------------------------------------4^0 entered aa Second Glas* Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Adamič o vprašanju slovenskega Primorja Naš sloviti pisatelj Louis Adamič, ki je toliko pripomogel k razumevanju osvobodilne borbe jugoslovanskega ljudstva v ameriški javnosti, je sedaj zastavil svoje pero v svrho razumevanja perečega vprašanja slovenskega oz. jugoslovanskega Primorja. Naslednji njegov članek je izšel v sirom Zed. držav čitanem new-yorskem dnevniku "PM" pod naslovom: "Trieste: A Vital Challenge to the Big 3." Bilo je neizogibno, da je Trst stopil v psrednje svetovne javnosti takoj po zmagi v Evropi. Je namreč eden izmed mnogih evropskih mejnih problemov. Ampak obenem je tudi nekaj več: je osrednja točka celotnega današnjega delikatnega mednarodnega položaja—kakor je bila Grčija preteklega decembra in januarja (in je še vedno, kajti drugače bi Britanija ne vzdrževala tam 74,000 mož vojaštva), in kakor bodo čez par mesecev ali let Dar-danele, Palestine, Hong-Kong in Koreja. Najprej glede mejnega vprašanja: ne gre samo za to, ali bo Trst dobila Jugoslavija ali Italija. Gre za celo Istro, ki reže v Jadransko morje na severu, ter za slovensko Primorsko severno od Trsta med predvojno jugoslovansko mejo na vzhodu in reko Sočo na zapadu. Sedanje ime za vse to ozemlje je Julijska krajina ali "Venezia Giulia."/ Drugo večje mesto v tem ozemlju je Gorica. Na drugi strani vrhu istrskega polotoka je pristaniško mesto Reka, ki je bilo še pred tednom dni v Zedinjenih državah bolj poznano kot Trst, ki pa očividno ni več del italijansko-jugoslovanskega problema. Večina četrt milijona broječega prebivalstva Trsta sestoji iz Italijanov in poitalijančenih Slovanov. Ti tržaški Italijani tvorijo pretežen del Italijanov v celotnem ozemlju. Gorica ima tudi precej Italijanov in slovanskih Italijanov, kakor tudi nekatera manjša mesta na vzhodnem robu Istre. Podeželski predeli so v veliki večini slovanski. Istri-jani so večji del Hrvati. Kmetijški okraji okrog Trsta in severno do Soče so popolnoma slovenski. Pred drugo svetovno vojno se je na podlagi konservativnih jugoslovanskih številk v celotnem ozemlju nahajalo okrog 650,000 Slovanov napram okrog 280,000 Italijanov in poitalijailčenih Slovanov. Trst je točka glavnega spora. Vprašanje je: Ali mesto pripada zaledju, ali zaledje pripada mestu? Italijani bi radi prepričali svet, da zaledje pripada mestu. Med prvo in drugo svetovno vojno in zlasti tekom sedanje vojne so Jugoslovani razvili nasproten argument-^ da je mesto del podeželja, da je odvisno na zaledje, in to posebno velja za Trst. Zgodovina Trsta dokazuje, da so v pravem. Ker se mene tiče, je njihov argument boljši od italijanskega. Kako je prišlo do velike narodnostne razlike med mestom in podeželjem v Julijinski krajini? Pred dvanajst sto let so predniki sedanjih Jugoslovanov, ki so prišli iz Rusije preko Balkana in srednje Evrope, na svojem pohodu proti zapadu in jugu dospeli prav do doline reke Po. Slovenski zgodovinarji trdijo, da je bil Trst slovenska vas, ki je bila ustanovljena pred tisoč leti na kraju, kjer centralno-evropska ljudstva ležijo v direktni liniji proti morju. Benetke, ki so skušale kontrolirati Jadransko morje (kakor je poizkusila Italija po prvi svetovni vojni), so postale oster tekmec Trsta. Trst je končno leta 1382, v želji, da se osvobodi vpliva Benetk, prostovoljno postal del Avstrije. Jugoslovani navajajo to dejstvo kot dokaz, da ni Trst nikdar pripadal Italiji bodisi v trgovskem ali v kateremkoli drugem smislu. S prihodom 19. stoletja se je začel uveljavljati nacijo-nalizem. To je bilo v nasprotju z načrti Habsburžanov, ki so sledeč staremu geslu "deli in vladaj," postavili eno na- rodnost proti drugi. Ker so bili Italijani po številu brezpomembni, v slovanski narodni zbujenosti pa se je videlo nevarnost, je bila Avstrija naklonjena Italijanom. Toda ljudstvo v podeželskih krajih se je trdovratno držalo svojih slovanskih in kmetijških običajev. Pred prvo svetovno vojno in tekom njenega začetka je imela Italija zavezništvo z Avstrijo in Nemčijo, toda ju je izdala v zameno za tajni londonski pakt, ki je bil sklenjen 26. aprila 1915, v katerem so Britanija, Francija in caristi-čna Rusija pristali, da po dobljeni zmagi dobi večje kose avstrijskega (dejansko jugoslovanskega) ozemlja. Italija je leta 1918 okupirala te kraje in celo več. Predsedniku Wilsonu ni bilo ničesar znanega o londonskem paktu. Ko je bil obelodanjen, je vodil na mirovni konferenci v Parizu boj proti njemu, ampak brez uspeha. Jugoslavija, ki je bila nova država, ni bila pripravljena, da bi se merila z Italijo. Vendar ji je uspelo spraviti Italijane iz večjega dela Dalmacije. Italija je obdržala Trst in Istro', goriško provinco, mesto Zadar v centralni Dalmaciji, in nekaj otokov. D'Annunzio se je s tajnim odobravanjem Italije polastil Reke. Pričela se je brezobzirna kampanja raznarodovanja. Slovenski in hrvaški jezik je bil odpravljen iz lokalnih vladnih uradov, sodni j, šol in celo iz cerkve. Ljudje so bili prisiljeni poitalijančiti svoja imena in bili so kaznovani, ako so novorojenim otrokom dali slovanska imena. Dejstvo, da se je to pričelo v času, ko je bil v vladi Sforza, t. j. pred fašistično dobo, je vzrok za prepričanje med Jugoslovani, da je bil boj proti njih ozemlju in kulturi prej italijanski kot pa odprto fašističen. (Zaključni del tega važnega Adamičevega članka bo priobčen v jutrišnji izdaji "Enakopravnosti.") IZ KRALJESTVA MRAVELJ (Nadaljevanje in konec.) V kraljest\ju mravelj je samo kraljica edina oseba, ki živi drugo življenje, kakor navadne mravlje. Pa tudi ona ima nalogo, to je, da skrbi za naraščaj rodu in vali jajca. Sicer obstoji poleg kraljice tudi kralj, toda ta je, kakor obče znano in kot smo omenjali zgoraj, le član rodu, ki se pusti iz usmiljenja živeti gotovi čas, da kratkočasi kraljico. Vsi kralji so namreč zelo neumno bitja in popolnoma brez koristi za celokupnost. Mravlje opravljajo vsa dela same; vse se vrši v redu in pod strogo disciplino. Delavske mravlje izvršujejo vsa dela, to je poljedelstvo, živinorejo, lov in vrtnarstvo. Največji čudež v organizaciji mravelj pa je to, da si drže posamezne vrste mravelj tudi sužnje in prirejajo dobro organizirane love za istimi, pri katerih razvijajo toliko prebrisanosti in tako visoko disciplino, da mora človek od začudenja ostrmeti, kadar spozna vse to natančno. Vse mravlje vodijo vojne z drugimi rodovi, toda le nekaj je takih vrst, ki prirejajo posebne roparske pohode za sužnji. V srednji in severni Evropi se nahaja te vrste roparska mravlja, ki se zove "mravlja amazonka". One žive v stavbah iz prsti s samo enim vhodom. Amazonke si drže bužnje, ki jih oropajo iz mravljišč tako-zvanih podzemskih mravelj, ali pa iz onih, ki se zovejo tudi sužnje. Te vrste mravelj se nahaja po navadi pod kamenjem, ali pa v mravljišču podobnem malemu klobuku. Amazonke se pozna po zaokroženih gornjih čeljustih, ki so na koncu ostre. Sužnje si dobe amazonke s tem, da napadajo gnjezda poprej imenovanih mravelj, katerim vzamejo v boju jajca in jih odnesejo v svoja mravljišča. Kako se vrši ta napad, je opisal naravoslovec Forel na sledeči način: "Neki dan popoldne so se odpravile amazonke na svoj roparski pohod. Bilo je ob tretji uri. Spočetka je šla cela j bojna črta nekoliko stransko od I svojega doma, nakar so zavzele zopet ravno pot proti državi podzemeljskih mravelj. Jaz sem sledil armadi in sem kmalu na-^šel državo, katero so hotele amazonke napasti. Bila je pet- najst korakov od njihovega doma in tedaj oddaljene komaj še dva koraka od prednjih straž, katere so bile poslane naprej. Posamezni deli predstraže so prišli v tem času tako blizu, da so bile komaj pol pedi od mravljišča. Kakor hitro so ti deli predstraže spoznali, da so v bližini sovražnika, so se obrnile nazaj in se pridružile ostalemu oddelku. Takoj nato je stopilo iz prvih vrst predstraže nekaj mravelj, ki so odšle takoj proti glavni armadi, ki je bila nekaj korakov vzadaj. Takoj ko so predstraže došle do glavne armade, se je ista postavila v bojno črto, na kar se je pričel naskok. V tridesetih sekundah j« bila cela armada pred mravljiščem nasprotnika. Potem, ko je cela armada stala mirno nekaj sekund, se je, kakor na povelje pričel napad in sicer od vseh strani in 7, veliko silo.* To je bilo potrebno. V tem trenutku, ko se je armada vstavila pred mravljiščem, je bila že opažena in nekaj sekund kasneje je bilo mravljišče že zasedeno od velike armade, ki je bila pripravljena braniti se do smrti. Potem se je pričel nepopisen boj. Vzlic hrabremu odporu je vdrl en del sovražnika takoj v spodnje' dele mravljišča, odkoder so se vrnile z jajci. Vsaka amazonka je nosila po I eno. V tem trenutku pa je pri-! šla velika množica napadenih i mravelj iz izhoda; tudi te so no-I sile jajca, katera so hotele spra-I viti na varno. Zbežale so iz bo-j jišča in splezale na drevesa ali ! na grmovje, da rešijo jajca pred ' sovražnikom. Amazonke, ki so j nosile jajca, so se podale takoj proti svojemu domu v velikih j skupinah, ki so sledile ena dru-i gi, med tem ko so bile prve ro-j parke na poti proti domu, se je I glavni del armade še vedno bo-! ril na življenje in smrt. Nekaj I sekund za tem, ko so prve ro-■ parke odšle, se je spustila za ; njimi cela armada in boj se je ! za trenutek končal. Toda le za ; trenutek. Kakor hitro so nam-! reč videle napadene mravlje, da ' sovražnik beži, so se takoj po-; stavile v bojno črto, in kar so' I pričele zasledovati sovražnika. I Dohitele so ga kmalu.. Vsaka j posamezna se je vrgla na eno ; amazbnko, katera je nosila jaj-I ce ter ji ga skušala odvzeti, i Čudno je, kako so se amazonke Pridružitev Trsta k Jugoslaviji -upravičena zahteva demokracije (Nadaljevanje s 1. strani) del svoje narodne zemlje. Od vseh strani obkoljuje Trst kompaktno naseljena slovenska zemlja in devet desetink leži na tleh, ki so še pred sto leti bile lastnina slovenskega kmeta. Slovenci tvorijo ogromno večino v predmestjih in predstavljajo tudi znatni' del prebivalcev sredine same. S svojimi meščanskimi funkcijami, a posebno kot luka prostranega zaledja, je Trst neločljivo vezan s slovenskim svetom. Vsled tega je slovenski narodni program, program Združene Slovenije, vedno zajemal tudi Trst. Radi ustvarjenja tega programa se je podal v borbo leta 1941 v Osvobodilno fronto in na tem programu stojijo danes tudi vsi jugoslovanski narodi. Zlasti zadnje čase se v zunanjem svetu veliko razpravlja o tej naši zahtevi in mnogi so nam to našo pravico poskušali zanikati. Od naše strani smo že prinesli vse argumente, ki so nam v prilog, in ne mislimo jih sedaj ponavljati. Dotakniti se hočemo 1» dveh stvari: 1—Slovenci in vsi jugoslovanski narodi zahtevajo Trst v imenu demokracije, in 2—S to zahtevo se strinjajo tudi vse demokratične mase Trsta. Resnica je, da je danes pretežna večina tržaškega prebivalstva italijanske narodnosti in da je, ako tudi ne v toliki meri, bilo tako tudi pred ^rv\r svetovno vojno. Toda je resnica tudi to, da bi danes Trst bil po večini svojega prebivalstva slovenskega značaja, ako bi ga zadnjih sto let upravljale demokratične oblasti. Toda medtem pa je mestna uprava, zlasti nekoliko branile. Nasprotnica jo je prvič popadla za nogo in potem je skušala pograbiti jajce. Amazonka pa je čakala do tega trenutka. Kakor hitro je čutila, da ima nasprotnica svoji čeljusti na jajcu, je istega izpustila in pograbila sovražnika za vrat. Ako isti ne izpusti jajca takoj, tedaj mu odtrga amazonka glavo; čudno pa je, da čaka vedno nekaj trenutkov, da nasprotnici priložnost, da se poda in izpusti jajce. Amazonke so potem nadaljevale svojo pot kot zmagovalke. Naropana jajca izvale in mladiče vzgoje potem kot sužnje. Tako so v mravljišču potem trije stanovi, ki pa žive kot ena celota brez stanovske razlike. V tem prekašajo človeka. Pri tem pa je čudno, da ni nobenega, razločka med delavkami lastnega rodu in med sužnji. Vse opravljajo enaka dela ter uživajo iste pravice. Nikdar ne skuša sužnja, da bi šla nazaj na svoj dom k svojemu rodu. Vse sužnje so tako vdane svojim gospodarjem, da sovražijo celo svoj lastni narod in se bore proti njemu pri vsaki priložnosti. To kgiže, da je tudi pri njih suženjska narava, kakor pri človeku, ki vedno poljublja roko, ki ga tepe. Tudi mravlje so v tem oziru na nizki stopnji. Zasužnjena mravlja je vdana popolnoma svojemu gospodarju. Ona opravlja vsa dela, izpolni vse dolžnosti in se ne zaveda, da je ponižna, da služi tujemu gospodarju. Ona se ne briga, ako dela za dobro tujega rodu in proti lastnemu rodu. Ona je pri tem kot nezaveden delavec; delo ima in kos bornega kruha, za drugo pa se ne briga. Namen držanja sužnjev pri mravljah je ta, da imajo z njimi več delavskih moči. Radi tega si jih dobe amazonke, kakor (Nadaljevanje na 4. strani) desetletij pred prvo svetovno vojno, bila v rokah italijanskega reakcionarnega vodstva, a slednje je sistematično in čestokrat tudi nasilno raznarodovalo Slovence, katere je iz njihovega pri-rodnega ljudskega reservoarja v mesto privabil hitri razvitek Trsta. In če jih je bilo na desetine in destine tisočev, v vsem tem času niso dobili v mestu niti ene slovenske šole, niti ene javne kulturne ustanove-, niti ene gospodarske podpore, niti ene možnosti, da upeljejo pri mestni upravi pravico za izražanje svojega ježika. Reakcionarno italijansko vodstvo, iz katerega je kasneje izšel ves red lokalno odločujočih fašistov, je nasprotno organiziralo rafinirane institucije, ki so se oklenile slovenskega doseljenca ob prvem koraku in ga sistematično odtujevale od njegovžga naroda. Elementarne pravice našega razvoja, kulturnega podviga in primerne osposobitve po načinu, ki je njemu najbolj prikladen, je Slovencu bila odvzeta. Da je moglo izvajati to nedemokratično politiko, je reakcionarno italijansko vodstvo širilo med prebivalci Trsta zbe-gavanje, da so pol-ljudje, ki ne smejo imeti enakih pravic. Tej asimilaciji, ki se je naslanjala na to reakcionarno ideologijo, predhodnico fašizma in nacizma, se je posrečilo na ta način ohraniti Trstu njegov pretežno italijanski značaj. Razume se samo po sebi, da temu grobemu kršenju osnovnih demokratičnih načel niso bili podvrženi le posamezniki, temveč ves slovenski narod, zlasti Slovensko Primorje, katerega je Trst potreboval pri izvrševanju svojih mestnih opravil. Trst, kot središče višjih šol in podučnih zavodov, bolnišnic in drugega medicinskega aparata itd., ni mogel izpolnjevati svoje naloge tako, kot bi jo izpolnjeval, ako. bi dal vsemu slovenskemu elementu polne pravice in bi se prilagodil svojemu zaledju. Slovensko Primorje je na ta način zadrževano pri sVojem materialnem in duševnem razvoju. Vsled tega mi pravično zahtevamo Trst za sebe, in to v imenu demokracije. Mi to zahtevamo zato, da se ono, kar smo preživeli tekom zadnjih sto iet, a še v večji meri od zadnje vojne naprej, se ne bi nikoli več ponovilo; zato, da bi vsak puzumeznik in ves narod imel možnost za polni razvoj. Množice Trsta v vseh krivicah so uvedele in danes že popolno ma uvidevajo, da demokratična ureditev zahteva vključenje Ti sta v slovensko zaledje. Množl- V času kapituliranja } Tržačani pod vodstvom aktivi sfov Osvobodilne tfonte ji li in iz zaporov osvobodili | tične jetnike. Tedaj se je P® tično delo razširilo tudi ine žaškimi množicami. Zrasa močna organizacija "De avs edinstvo", kot skupna organ cija slovenskega in itaW^^^^^ ga proletariata. Danes se je lavsko edinstvo" razširilo i>__ vseh podjetjih Trsta m njegov mla* doprinos je predvsem, botaže, mobilizacija v po jugoslovanski vojski. S slovensko žensko in dinsko narodno-osvobodi no ganizacijo se je razvija a redno in v njenem primei^ italijanska ženska in mla antifašistična organizacija. stale so mnoge profesijo'^^^ ^ skupine italijanskih mescan^^ ^ ravnotako tesni povezanos^^ slovenskim narodno nim pokretom. Proti r ^ narnim poizkusom iz I^a ^ se obnovi ona nesrečna katero je v Trstu je- no italijansko vodstvo vo setletje, so se jasno izi ^2, te organizacije in jiiki septembra 1944, ko so o P govora maršala Tita na P vi druge obletnice I-ske brigade opredelile se ključen je k Jugoslaviji i mirale pokret, kot poda ve Jugoslavije. Da ne drugih manifestacij, naj dodati, da je na ^ ^ kongresu 11. februarja prisotna mnogoštevilna cija italijanskih žena 12 ki )Dfi' Mi i 'feči n i i ^ki Hail fee - «iovensi^ se je pridružila pri- ženam v zahtevi, da se ključi novi Jugoslaviji- Predstavniki italijansl^^^jjg. dine so isto izjavili na^^ skem kongresu. V i» ki" se je ves ta čas raz^ prebujevala, se je us bratstvo, italijanske trobojnice iz P' mladine, razrušljivo sprejemajo italijanske slovenske Italijo nikoli ni bilo g^vo nositi svojih simbolov -jju, riti v svojem materne g,. Italijanski Trst zbira o nitejske potrebščine, ^ tobak za jugoslovans o Jasni izraz tega o Italiji iS&* slovenskim narodom z • ^ mi demokratičnimi razvidi tudi v tem, ^ pred' žaški Italijani dva stavnika v najvišji " ^ pri rodne oblasti v Slovel morju v Pokrajinskem osvobodilnem odboru. 0»' Italijanske demokra g si" se so se črvsto jjtevi' venskim zaledjem ise Trst v imenu .-g, vključi v novo za Današnja vojna se d® čenje fašizma i" njej je znJ»»'^ngKi @10^' ogta" , narod ramo ob (j; narOT. usp« mokracije. V - - > toliko zal toliko junaštva, ja ha in požrtvovalno upravičena njegov naporni pr » in JL dosledno demokra ^^iit imenu demokraci Trst, v celoti « demokratičen, ^Jo lahko spozna v gej j,,. temu programu ui^ gio- točke izveden, je program sloven^" ce Trsta so se tako opredelile že leta 1848. One so se taku ponov- jugo?;lovanskimi no opredelile tudi v današnji vojni. Množice Trsta so se spojile v borbo slovenske vasi. Od leta 1941 so aktivisti Osvobodilne fronte dobivali tudi od Italijanov v Trstu svoje zatekali-šče. Aktivisti Osvobodilne fronte, ki so odšli tja, da pričnejo borbo proti fašizmu skupaj z Italijani antifašisti, bi se nikakor ne bi mogli držati v Trstu brez pomoči italijanskih meščanov. Leta 1942 so iz Trsta prišli prvi partizani, a po kapitulaciji Italije si lahko že od daleč spoznal bataljone, sestoječe iz , tržaških delavcev, ki so prišli v borbo v svojih značajnih plavi h delavskih oblekah. Iz spomina ^je neizbrisljiva manifestacija teh tržaških delavcev, ki so na mitingu na partizanskem shodu v Vipavski dolini prisegli, da hočejo v skupni borbi a slovenskimi partizani zlomiti prezid, ki ga je reakcija zgradila med obema narodoma. svojega naspi' •otnik^' di nasprotnika dem ne venski narod i" j-gii dvojeno povezali Jugoslavije ne bo t»li ^ter' li dopustiti, da " telji onih, kateri ggU koli način skušali J p^iet Ijati v tem d" kateri bi jim čin skušali Trsta, "i slovenski . tVO' rodi jugoslavije o močno državno jjov Jugoslaviji. 'ja, 1945 ' ENAKOPRAVNOST, STRAN 3 Oušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) 0 Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič (^(idaljevanje ) tvil 'feči a- Toda niti najvaž-ga ne morejo prikle-i ■ Rožamarija bi morala j Mater. Mater, ki bi ® slutila^ kako je z nje-kom in tem dolgim člo-' Sa na videz nič ne mo-' Rožamarija je po-jj, ®^ojega prijatelja z oč-ga le nekaj dni ne bi ■ Kakor nekoč Dušica, "14 ' ^ O umetnosti jjZelo mnogo o umetno-^ ® pravi sicer, da je to ^''oterpentinue," vendar je prav ta po- " všeč. ^^ija ve neverjetno K mogočih vpraša-ig^^čja umetnosti. Knez u '■ res govorita tako V ' kadar sta čisto sa-'bii M ®®veda vse čutila, besed, iz vseh H ° razpoloženjih, sen-j^fvah takoj odkrila Ali je Rožamarija otrok in ljubi ve-samo iz stare nava- pa bo Harro sedel pri ' in kiiez bo v sobici svojo pošto, ki čedalje Hiti ne more napi- ^^tkih navodil za os- ^fti T Ne more • & se druga neiazjas-"^^nja mučijo njegovo 'Nein Hi v knez s počasnimi 1^..^' steklenim vratom, io predsobja pred ° kratkem pomišlja 'tOori hrešče odpre, Sli-t|o pač, onadva tam (I ^ če bi le ujel kakšno oba sta ga res sli-®oba je komaj pred opravo, in tuja ■' ^ povedo ničesar. ^0 pošti H zelenem stolu, ^'kl^ .'■'Stih, ki škriplje jo y in se jih lahko po-^ or pravi sam, le na ^.i . 'J%o za skiciranje ^ i'^ riše boj dveh "ielo' ^ je njegovo hitro % želeni strehi cvet-S>ii°^ ^erando in ki ga sir "^ogla videti. 'oj^^^Pi^idušeno zveneči 1) _ ^Gre nad sličico raz-, 4 g ^jčkov.i Torej umet-Umetnost, misli z občutkom po- čudno pnsrcni vsako leto mi moraš za božič kaj podariti. Saj veš, da me že list iz tvoje knjige za skiciranje zelo osreči. O božiču se mora človek vselej česa veseliti." "Da, o božiču," reče Harro in njegov glas zveni, kakor bi ga poslušala skozi tenčico. "Da, takrat si prišla k meni . . ." "In še prej. Ko si rezljal iz lesa princeso v sobi, kjer so bili na stropu zlati, zaviti okraski." "To veš? To veš tudi?" Knez je izpustil svoj dnevnik. Ali sta ga pozabila,—ali pa naj bi še on slišal? "Pogosto sem bila tam in te gledala pri delu. Zakaj nisi dvignil oči?" "Neumen sem in trdoglav in tisi... Toda kako je to mogoče? Ali nisi vklenjena v ječo iz mesa in kosti, kakor jaz in mi vsi? Kdo te je tega naučil?" "Ne vem. Morda moje veliko hrepenenje, samota. In ti nisi tega nikoli poskusil?" "Kako je mogoče .. ." "Cisto preprosto je. Poglej, če ležim, se iztegnem, kolikor se morem, potisnem roke pod lase, takole—vidiš, in potem začnem hoditi v duhu nazaj v svojo otroško deželo. Saj si tudi ti tam poleg. Na nič drugega ne smem misliti, močno moram ho teti, samo prav malo smem prej jesti in čisto tiho moram biti. In potem vzamem dan, uro, kakor jo nosim v spominu, in vanjo se vživim. Potem mi leže pritisk na prsi, ki postaja močnejši in močnejši, nato pa šumenje, kakor bi letela skozi morje zraka.—Harro, ali si me videl pred letom dni?" "Dvigala si kupo. Hotel sem si domišljati, da sem zaspal in, sanjal." "Tedaj se mi je prvič posrečilo. In bila sem pri tebi v razvalini . . . toda tako hudo me je prevzelo, da sera izgubila zavest. In potem sem te iskala, ko sem bila tu v samoti in sramoti, in nisem te našla. Nikoli te nisem našla, ne v razvalini, ne v gozdovih, kjer sva bila pogosto oba. Tedaj sem bila zelo žalostna. In naposled sem te le dobila v izbi, kjer so bili na stropu zlati, zaviti okr-aski." "Na, nekdo je poskušal bolj ali manj posrečeno posneti zlato spleteno okrasje Leonarda da Vincija." ■ 'Dolga pot je bila, strašne so bile neštete črne reke, ki je tako težavno priti čez nje. Zmerom so črne in velike, divje, a mrtvaško, tiho hite dalje, in na njihovih bregovih se zgrozi duša, ki je tako nežna. Toda tudi to sem morala prestati. In potem sem te našla. Toda bilo je kakor pri kraljevi hčeri s steklene gore. Spal si." "In bil sem tako surov, da sem spftl dalje. Ne vem, o tebi se mi je sanjalo . . ." "In nekoč sem te videla, ko si rezljal gosi ... in ko sem se vrnila v izbo, je bila prazna ... in spet sem te morala iti iskat . . . Toda nisem te našla. "In potem te nisem mogla več iskati, ker sem bila bolna, in telo je držalo svojo dušo z železnimi kremplji. Toda na božični večer so me minile same od sebe vse bolečine, ležala sem pod jelko in bila sem sama, in tudi prej je prišlo kakor drugače. Tedaj sem si mislila, da te iščem po-slednjič. Kajti slutila sem: zdaj pride zlata prostost, in ko bom pri tistih, ki hodijo z lahkimi nogami, potem me tudi ne boš več videl in čutil." ^ "Kako si storila, da si se naposled dotaknila moje neumne duše, ki je spala?" je šepnil. "Našla sem te, Harro; morda si zato, ker je bil božič, mislil name in si mi prišel nekoliko naproti. In moje oči so srečale tvoje... kakor takrat nad robom kupe." "Kakor norec sem bil. Preis-kal sem vse dvorišče z bršljano-vim vodnjakom, ki nima niti izhoda. Tekel sem na cesto. Vrnil sem se v svojo delavnico in norel po njej, dokler se nisem z nogo zadel ob kovčeg. edaj se mi je vrnila zavest. V kovčeg sem zmetal svoje reči. Vedel sem, kje si, saj je bilo v listih dosti o tebi napisanega. Ujel sem vlak, potniški vlak najslabše vrste, in potovanje z njim je bilo pravo trpljenje. Sam ne vem, kako mi je bilo pri duši, ko me je vlak tu odložil. Kaj naj bi počel? Toda vsaj to sem hotel zvedeti, kje stanuješ. In tedaj sta me dobila oba zdravnika.—O, Dušica, kaj si storila? To te je stalo kos življenja. In še zdaj se nisi čisto popravila . . "Nekoliko zraka prostosti sem pokusila—in zdaj je hudo, in to, kar leži pred mano, tudi." "Rožamarija, zakaj? Ali ne stori oče vsega, kar želiš?—Tako rad te je imel zmerom. Poglej vendar, kako žari sonce na tvojih rokah. Čez nekaj tednov pride pomlad čez morje, takrat pa pojdeš lahko pogledat, kakšna je na tvojem domu." "Toliko lepega je! Toda naj- prej se moram spet naučiti, da bom znala biti Vesela. Če človek vidi toliko lepote, mu je preveč. In jaz se takoj preveč razveselim, ker nisem ničesar več vajena. Ali bom sploh še kdaj zdrava? Ne čutim tega. To tudi ne bi bilo najhujše. Ne bi mi bilo treba hoditi na strašne plese in v družbe, ki se jih tako bojim . . . Zmerom bi lahko ostala na Braunecku. Harro, saj me skoraj nič ni, in moje račje noge!" Iznenada se Harro od srca zasmeje in še njen drobni smeh se oglasi vmes. "Mama sicer pravi, da mi plesalcev ne bo nikoli manjkalo; ker sem princesa, bi lahko od gospodov zahtevala, da plešejo z menoj. A vendar bi morala potem zmerom misliti, da se jeze name. Sme ješ se, Harro, a če se ti ne bi smilila in če ne bi bila že stara prijatelja, tudi ti najbrž ne bi maral plesati z žensko, ki nima prav nič pasu in ki hodi po račjih nogah." "Prav dobro si znala plesati s svojimi račjimi nogami. Ali se ne spominjaš več ščinkavčevega plesa in plesa lilij?" . "Da, in, Harro, mami se bom morala spet prilagoditi..." "Ali je bila neprijazna s teboj ? . .. Mislim, pred tisto hudo zgodbo?" "Saj si jo slikal, Harro. Tak- šno si narisal, kakršna je. Ali se ne spomniš več njenega okrutnega, prikritega smehljaja? Z menoj se je pač igrala kakor mačka z mišjo." "Oh, to je hudo, zelo hudo. O tem nisem prav nič vedel. Saj se vendar ni dosti brigala zate in ti je pustila vse, kar si hotela. Kar čudil sem se temu." "Moje čevlje in obleko misliš? Da, veš, oboje se ji je zdelo grdo in smešno, jaz pa sem se potem začela nalašč nositi še ohlapne-je. Tako sem bila najvarnejša pred njo. Saj sem dovolj grda! Samo moji lasje so lepi, in če bi ti vedel, kako jih sovraži! "Za moje lase je šlo tudi tisto noč. Ne bi si jih bila smela razpustiti, če bi me bila glava še bolj bolela. Saj sem vedela, kako jo to draži. "In takšno bo moje življenje? Če bom hotela ostati pri očetu, bom morala biti uboga miš. In vsa razpraskana bom morala sedeti v kotu. In vendar moram to poizkusiti, svojemu očetu na ljubo. (Dalje prihodnjič) BUY, BONDS Final Trip to the White House $ ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 'American Mother I I; L (tqL Čudno prisrčni ^ "Marije k njegovim 'ill boš jutri še tu, Har-Da, . ^Utj-j v ^.'' zanesljivo zvedeti. Ne smeš f; >16 jj' ^jti potem te mno-videla. Ce bom ži-in morala poslu-niamino voljo . . . ' moraš obljubiti; Oglas za sedmo vojno posojilo, za katero je bas sedaj v teku kampanja, je brezplačno dalo vodstvo Enakopravnosti. Mrs. Harper Sibley of Rochester, N. Y., mother of six children, who is now serving as a consultant at the San Francisco conference, has been selected as "the American Mother of 1945." The caisson carrying the earthly remains of Franklin D. Roosevelt passed the White House when it arrived at the end of the military procession from the Union station. Portion of the vast crowds outside the White House grounds shown in foreground. Services were held in the White House before interment at Hyde Park. ^ SKEBE & ULLE "■nbing and Heating Co. ^ogal 156 ST. in WATERLOO RD. ODPRTO SEDAJ ZA POSLOVANJE *Ottxatični vodni grelec, specialno % ^ \ mere imamo v zalogi. Mi vam inštaliramo' plin- 1(1^. 8ion burnerje, boiler je na paro in vročo vodo ter « Mi ^ ''"''oljarno. P*®menimo vodne cevi ior čistimo odvodne kanale h,«, metodo. Vso našo delo je narejeno pp ličen- pri nas ter si oglejte našo razstavo potrebščin kopalnico. SKEBE ■^oina: KE 4614 AL ULLE Tel. doma: IV 1788 # ft; THE 7"WAR LOAN IS ON! -m SLOVANI! Dolžnost je naša, da moralno in materi-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini. Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših iiarodbv. IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES! Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV. Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja. IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON: The United Committee of South-Slavic Americans 1010 Park Avenue, New York 28, N. Y. Ime ................................................................................................... Naslov.............................................................................................. prilagam $........................ za fond Združenega odbora kot "Cpntributing Member" istega. Vse čeke in money-ordere izdajte na ime: United Committee of South-Slavic Americans Yes, the Seventh War Loan is on right now! There are new planes to be built . . . new tanks . .. new ships. All to bring the war to an earlier close. Our fighting men will do their job. But we must Odours! And right now, the most important job we have is to meet our personal quotas in the Seventh War Loan drive! Those quotas are big. Uncle Sam needs $7,000,000,000 from individuals. For this loan is really 2 in 1— there had been 2 drives in 1944, by this time. So now—we've got to do a two-loan job in one. But Americans have never failed to meet a War Bond quota yet—and we won't fail now! So find out what your quota is—and meet it! RNO YOUR QUOTA ..: AND MAKE ITl If YOUR AVIRAOl INCOMI PIR MONTH IS< $250 235-350 310-235 300-310 1*0300 140-180 100-140 Un4»r $100 YOUR PERSONAL WAR BOND QUOTA ISi (CASH VALUE) $187.50 150.00 131.35 113.50 93.75 75.00 37.50 18.75 MATURITY VALUE or 7TH WAR LOAN ■ONDS BOUGHT $350 300 175 150 135 100 50 35 ALL OUT FOR THE MIGHTY 7*^ WAR LOAN V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti STRAN? PNAKOPRSVNOST 28. ■-||IWIIIIBIIIIlllimillWIII»llll«llll»lllllllll»llll»llll»llll»llll«llll»llll»IIIWIIII»llll»llll«lllllllll»llll»lllllllllBIIIIBH ^^JiinliibliilaliilniilaliilniilaliililiilniililiililiilaliililiilniilniilaliililiilMiilniililiililiilaliilaliilaliiE}! F. S. FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI ★ I I, Sama ?II|»IIII«IIII«IIIIBIIIWIIII1IIII1IIII1IIII1IIIHIIII«III11IIII aiTiiiaiiiMliilBiiiialiiMiiiiBiiiiaiiiiaiiilaliilaliilaliilaliil (Nadaljevanje ) "Je res več bridkosti v njem kakor sem sanjala v Ljubljani." "Več bridkosti ? Ne več — sama suha bridkost in nič drugega, puščoba in dolgčas, da bi ga prodajale na kilometre!" "Jaz se veselim zime! Ko ob takih dneh delam 'kakor za stavo in začne pošteno mesti okrog oken, to je zame užitek. Ko dovršim delo za Miklavža, imam že drug načrt za zimo." "Ah, Minka, ti in tvoji načrti!" "Povejte, mene zanimajo!" je prosila Alena. "Najprej predlagam, da bomo bolj iskrene; tikajmo se!" Vse so bile s tem predlogoni zadovoljne in so si segle v roke. "Torej suha bratovščina," se je zasmejala Mara in stisnila roko Aleni. "Toda prvega vaju povabim na punš. Takega vam napravim, da se še tebi, Minka,-otaja zmrzlo srce." "Dobro! Ali ne samo prvega. Določimo vsak teden čajni večer!" "Izvrstno! Živeli čajni večeri!" Mara je zamahnila s solnčni-kom. "Toda vnaprej ti povem, Minka, da ne bomo puste pri teh večerih. Jaz, recimo, bom govorila o sami ljubezni in zabavljala na vse tiste, ki so si izmislili naš imenitno dolgočasni poklic." "Pri večerih bo vladala republika!" "Čeprav anarhija," se je zasmejala Mmka. "Sedaj pa moj načrt, Alena! Mara ga itak ne bo poslušala." "Bom ga, toda vem, da bo gorela iz njega požrtvovalna ljubezen do domovine! Le pridi-guj!" "Moj načrt je ta: Za dekleta, ki so že iz ponavljavne šole, otvorim tečaj za gospodinjstvo." "Za gospodinjstvo?" sta se zavzeli obe hkrati. "Da, za gospodinjstvo. Preči-tala sem nekaj izvrstnih del, ka-1 ko skrbe za izobrazbo ženstva drugod. Zakaj bi pri nas ne?" "Seveda naj skrbe tudi pri nas! Kdo trdi, da smo zoper iz- ■llll»llll«IIIWIIII»llll»llll»IIIWIIIWIIII»llll»IIIIWIII»lHs BillaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliikliilBliilBliilaliilaliiB obrazbo — ali, da bi se ubijale me, ko imamo šole že preko grla, no, hvala lepa za take načrte. In zastonj povrhu! Minka, lepo te prosim, ne nori!" "Sodim, da to delo ne bo zastonj! Narod bo žel od te setve!" "Narod, narod, ti in tvoj narod! Brr! Kar začni po Prešernovo: Gosence kaj na repo var-je, kak prideluje se krompir nar bol ji! Alena, ne pohujšaj se nad socialistom!" "Da bi mogla biti resnični socialist in pohujšati vse ljudi!" Minki so se oči od ftavdušenja svetile. "Poglejta, tu smo pri krasnem sadovnjaku. Zimska jabolka odtrgava jo. Vidita, ta vrt je delo moža, ki je bil socialist, preden se je svet tega imena zavedal. Z rovnico, z nožem in cepiči je hodil od vrta do vrta. In danes blagoslavlja fara njegov spomin! Da, da, blagoslovljeno tvoje ime, ti revni, vaški učitelj!" "Alena, Minka že pridiguje! Sedaj sva izgubljeni! Poslušaj, solnce, in se ustavi na svoji poti!" Mara je iztegnila roko proti nebu. "Mara, strahovito si poredna! Meni se zde Minkine misli izvrstne. Samo vsaka ni da bi jih izvajala!" "Tole je misel zame," se je zasmejala Mara navihanski in pokazala s solnčnikom po cesti. Oddaleč so zagledale popotnika v gosposki suknji. Njegova hoja je bila prožna in mlade-niška. Pojav mestne m/oške obleke je bil v samotni dolini tak dogodek, da so vse tri umolknile in opazovale prihajajočega. "Tisti Taljan je, ki kupuje od Strniške," je prva spregovorila Alena. "Agent," je omenila malomarno Minka, ki je sicer niso užalile besede Marine, ali je bila vendar nekoliko potrta, ker ni mogla dati duška čustvom, ki so ji polnila srce. "Ni Taljan in ni agent! Poglejta, pozdravlja!" Popotnik je resnično zamahnil s klobukom, kakor za pozdrav. Zdelo se jim je celo, da se je podvizal, odkar jih je zagledal.. 3# FICTURE STONY Of THE YUGOSLAV PCOPtE'S EMC mUaCLI AGAINST THE ENEMY-TO WW UNITY nm ft MCrNT FUTURE 19411945 "LIBERATION" je ime revije, kt jo je izdal Združeni odbor Amerikancev južnoslovanskega porekla. Vsebuje preko 100 slik iz borbe jugoslovanskih narodov za svojo svobodo, največ iz naše Slovenije. Či-lali bi jo moral vsak Slovenec in jo shraniti za spomin. Cena ji je 50 centov in se naroča pri: Slovenian American National Council, 3935 W. 26th St., Chicago 23, Illinois. "Tvoja misel ti gre naproti," je ponagajala Minka Mari, ki je napeto upirala oči v popotnika. Toda Mara je vzkliknila, preden je Minka dokončala stavek: "Brest!" Vse tri so obgtale. Mara je razpela solnčnik in zakrožila z njim nad glavo. Popotnik je snel vnovič klobuk in zamahnil z njim v pozdrav. "Brest!" je vzkliknila z)opet Mara in tako zardela, da je takoj opazila Alena. Ali čutila je tudi sama, da ji je v lice zavalo-vila kri. "Čeden študent! V nekaj dneh je dovršil semester." Tako je Bresta hladno obsodila Minka, kateri je bilo tako očitno navdušenje obeh tovari-šic zaradi dijakovega prihoda sila odveč. Alena in Mara sta se ob Min-kini pikri opazki spogledali. Druga drugi sta brali z obraza, kar bi bili radi obe zabrisali. ° "Briga me njegov semester! Nekaj zabave bo vendarle z njim. Za silo je dober." Tako je skušala prikriti rdečico Mara. "Sebičnica!" je zamrmrala Minka. "Ne sodimo," ga je opravičevala Alena. "Bržkone ima vzrok, da se je vrnil tako hitro z Dunaja." Nato so vse utihnile. Na trdi cesti so se že čule Brestove stopinje. Vse tri so pridržavale korake, kakor bi lagodno šetale in bi mu hotele dokazati, da mu ne gredo naproti. Urednikova pošta Za takojšnjo pomoč Sledeči rojaki so darovali za takojšnjo pomoč ob priliki 10-letnice Progresivnih Slovenk: Mr. in Mrs. Peter Lustrik $35, Mr. in Mrs. Vinko Coff $25, Mary Ivanush $10. Po $5.00: Cecilia Brodnik, Frances Blatnick, Mr. Frank Slejko sr., Mr. in Mrs. Vehar; po $3.00: Albina Vehar, Mr. in Mrs. Rabbi. 3 neimenovani vsak po $1.00, C. Su-belj $2.00. Ako je bil kdo slučajno izpuščen, ki je tudi daroval, prosimo vas, da nam oprostite ter se vam prav iskreno zahvaljujemo za vaš dar. Odbor. V kraljestva mravelj (Nadaljevanje z 2. strani) SO si dobili Rimljani žene po potrebi. To nam kaže ravnanje rdeče mravlje, ki se zove tudi roparska mravlja. Ta živalica, ki stavi svoja mravljišča navadno na solnčnatih bregovih pod gozdovi, pokrije svoje mravljišča vselej z ostricami smrekovih vej, je najbolj predrzen ropar svoje vrste. Vendar pa ne išče sužnjev vedno, temveč samo tedaj, ako je število delavk v lastnem rodu zelo majhno. Po večini je v teh mravljiščih sužnjev le od enega do deset odstotkov. Mnogokrat pa se najde mravljišča, v katerih je več sužnjev kot gospodarjev, to je delavk lastnega rodu. Kadar nastane v mravljišču tak položaj, tfedaj se bliža propad rodu, ker kmalu so sužnji pravi gospodarji. Tako se zgodi tudi pri mravljah, kakor pri človeku, da propadejo, ki so bili vedno navajeni živeti od dela drugih. V mravljiščih, kjer je pretežna večina sužnjev, postanejo pravi gospodarji kmalu takozvani "šmarocerji", to je, da niso več za nobeno rabo, ampak da žive le od dela drugih. Večkrat se je že opazilo, kako so take razmere uničile razne rodove. Mravlje, ki so pustile opravljati vsa dela le sužnjem, so v svoji lenobi postale kmalu nespor sobne za delo. Naravoslovci so opazovali, da niso bile take mravlje sposobne, da bi vživale samo hrano, ter so jih morali krmiti sužnji. .Tako pride večkrat, da se spremeni rod v mravljišču ter da postanejo prejšnji sužnji gospodarji. De- lo jih je obdržalo zdrave in sposobne za razvoj, med tem ko so gospodarji poginili v brezdelju. Ravno tako se godi v človeški družbi, kjer je takozvana višja družba propadla moralično in ni sposobna niti za vživanje hrane; oni pa ki delajo, ostanejo pri moči in zdravju ter so sposobni, da se množe, da se dvigajo vedno višje do moči in popolnosti, kar vodi vedno bližje do časa, ko bodo živeli prejšnji sužnjedržci, ki so postali kakor mrtev del človeške družbe. Cedar Flower Shop Cvetlice za vse slučaje 7518 WADE PARK HE 2787 ZASTAVE v sredo, 25. maja, je DECORATION DAY (Spominski dan) Razvijte vašo zastavo na ta dan, posebno ako imate sina ali vnuka v armadi. Pri nas imamo zastave od $1.25 do $4.25, droge po $1.25 in držala po 25c. Grdina Hardware 6127 St. Clair Ave. EN 9559 Opomba: Trgovina bo zaprta celi dan v sredo. Substitute for Horse Power , Priznanje Jontezu Cleveland, Ohio. — Vse priznanje gre Mr. Jontezu za nje- j ? gov dopis v "Cleveland News", Opisal je zgodqvino primorskih Slovencev in ožigosal britsko pohlepnost. Vsi angleški časopisi bi morali imeti tisti članek, da bi javnost bolj vedela Titovo stališče in za kaj se gre v resnici. Mrs. Remit. Hooking his pet tiger to a plow, Melvin Coontz, Chatsworth, Calif., gentleman farmer, proceeds with his spring planting regardless of gas rationing or manpower shortage. Coontz declares the most primitive of the animal family takes to dirt farming lik6 a veteran. The tiger, however, is not generally recommended as a farm animal. Germany's Nazi Down—Japan Soon to Follow Left: President Harry S. Truman, ofiRcially ending the war in Europe. Gathered around him are members of his cabinet, family and officials. Right: Gen. Dwight D. Eisenhower, supreme Allied commander, makes announcement of German unconditional surrender at SHAEF, France. At left is Sir Arthur Tedder, leputy supreme commander. The world's greatest war was thus brought to a successful conclusion. Za delavce Za delavce k THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠ^E SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—® Employment Office, 700 Prospect Ave., soba od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob _nedel}aA The Ohio Bell Telephon^ Mali oglasi Mali oglas>M EAST END RADIO 791 East 152nd St. Popravljamo vsakovrstne električne predmete Earl B. Cherry Wm. "Bill" Herman VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: vhod na 62. cesti EnansoTO poslopje 6131 Si. Clair Ave. 5 akrov farma naprodaj; staro in mlado drevje, rodovitna zemlja. Nahaja se 3 milje južno od Willoughby, na Chillicote Rd., Route 306. Vpraša se pri lastniku na 3598 E. 114 St. I Dajte vaš fornez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "va-cuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta FAirmount 6516 Proda se piano harmonike na 120 basov; ene za otroke na 48 basov. V najboljšem stanju. Kdor želi, naj se zglasi na 1158 E. 76 St. ZA SPOMINSKI DAN vsakovrstne cvetlice v loncih in šopkih. Vrtnice, geranimus, itd., in posoda za cvetlice za na grob. Lake Shore Nursery & Supplies 17750 Lake Shore Blfd.. Michael Cavotta oglašajte v "enakopravnosti" -Bonds- Over America /AVSllfHW* J'- I':. if CATAMOUNT TAVERN Mountain boys demanded the sui> render of Fort Ticonderoga, N, Y| They were not Roing to let any oven seas dictators tax or rule them, and neither are Americans today. Thai is one reason why we buy Waj Bonds. The preparations for thai drive against the Lake Champlaii| stronghold were made secretly at a night meeting at little old Catamounj Tavern at Bennington, Vt. The cata mount monument shown above no\i stands on the site. U, S. Treasury Ve/>arlmti^ B. J. RADIO.- msE.isst. Prvovrstna popravil# ^ vrat radio aparaO« L( »šal M Waterloo Rd. in E. ^ ima za oddati, naj 5800 Zakonca J Viifi v brez otrok želita doo ^ stanovanje s 4 Uradnice podr- S. Ž. Z. Presednica, 19801 Shawnee Ave.; sednica, Antonija niča, Frances Klein-koka Ave., IV. , čarka, Pauline SaJOj® nikarica, Mary YaP, M leri nice: Frances Glo^^^^upK ces Grčman in Fra" j tor® pE Seje se vršijo vsak P v mesecu. U o Cady Electrical Hišni P'^edmeti Kem-Tone — 16121 Euclid Av^---' 16121 Euclid J POKRIVAMO 6 \ kompletno za 5' . genj'g C"' V di "siding" P» 9461 ' independent gu ^ ld700 Lahki pogo]i--^^2lli._^^ . nova Angleško-sl^ besednjak [J Dictioo®'Y prt> Sestavil Dr. ^ Cena P-"' Dobi se ' Ssf ENAKOPBA;%ti« 6231 St ClaiJ Cleveland Music M ^ ZA S KOM MOlg^oi MA8C0BE KOVINS«* i Povprašajte v ggff^ „ I SHRANITE » jo as-Pokličite P»- gg glCA''^ kositrn*. j0 - op®'' lih - stri'®! juj -ShraiJ^jlU na pristojna „^0 * tretjo »ede«^^ ;l