Stev. 337
TRST, v petek 3. decembra 1909.
Tečaj XXXIV
IZHAJA VSAKI DAN
todi ob nedeljah in praznikih ob 5., i b ponedeljkih ob 9. zjutraj-
Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih iobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele fitev. po 5 nvč. (10 stot-V OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka madaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Sdinos
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moć I
m FAKCČNINA ZNAŠA
za vse leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. iMočninft na n«delJabo Izdanje „EBISOSTI" stane : oelo-
'	letno II 5-20, pol leta 2 eO ■■ ■ ■ ■
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se no vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati n;i upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulioa fiiorgio Galatti !8 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN" <;OI>I\A. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnični račun 5L 841 652. TELEFON IL 11-57,
Politično društvo Edinost
sklicuje
Javni shod
v nedeljo, dne 5. decembra
ob 10. url predpoludne.
v gledališčno dvorano „Narodn. doma*. DNEVNI RED:
Maše zahteve na polju ljudskega in srednjega šolstva.
SLOVENCI Trsta in okolice! Udeležite se tega velevažnega shoda v Čim večem Številu.
ODBOR
POLIT1Č. DRUŠTVA EDINOST.
BRZOJAVNE VESTI.
S premestitvi LloydoTega arzenala.
DUNAJ 2. Danes je aprejel trgovin »ki minister Wei»kirchner deputacijo delavcev L'cjđcvega arzenala. Deputacija je razlržila zadevo nameravane premestitve Llojdovega arzenala. Minister je rekel, da kupčija z Lkjđom sicer Se ni sklenjena, a če se to rgodi. en nikakor ne bo dopustil, da bi se opustilo erzenal. Predlog, da bi se arzena! pre&ettilo v Tržič mu ci bil še nikdar stavljen. 0j bo silil na vsak način na to, d« se mera tudi v bodoče zgraditi vse za trgovino potrebne ladije v domačih ladjedelnicah. Minieer je tudi obljubil, da bo v vsakem slučaju upoiteval, po delavcin navedene okol-Hčice m nikakor n? pu&tii iz vidika koristi Trata.
Dr. Wekerle pri cesarju.
BUDIMPEŠTA 2. Ogrski biro poreč a z Djn&ja: Ob 10*30 predpol. je ministeriki predsednik dr. Wekerle prišel k ministru za vn£nje stvari gref* Aereathalu in S9 je ž niim posvetoval do poladne. Nato se je dr. We-kerle vrnil v ogrsko palačo, kjer ie imel konferenca z ministrom Zicby jen*. Ob 1 uri se je dr. Wekerle podai v cesarsko pal&čo, kjer ga ;e cesar vsprejel v avdijenco. Kakcr se govori, viprejme cesar popoludce v avdijenci tudi grefa Zicfcy-ja.
BUDIMPEŠTA 2. Ogr. biro poroča z Duaaia: Avdijenca ministerskega predsednika dr. Wekerle pri cesarju je trajala tri četrt ure. Ministerski predsednik ostane na željo cetar;evo začasno na Danaja in pride bržkone tekom jutršnjega dne zopet na avdijenco.
Košut pojde v opozicijo?
BUDIMPEŠTA 2. „Budapeit", glavno glas.lo Košutove stranke piše, da pojde Ko-
PODLISTEK.
24
IGRALEC.
ROMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA.
Rušiti spisal F. M. Doatojevakij. Poalovenil R K.
vin.
Na promenadi, kakor imenujejo tukaj kostanjevi drevored, sem srečal Angleža.
„0, o !" je dejal, zazrši me, Jaz k vam, a vi k meni. Torej ste se ločili od vaših ?"
„Povejte mi najprej, kako da vi vse to že veste", sem vprašal začudeno, „menda vendar ni to že vsem znano 1U
„0 ne, vsem ni znano; tudi ni tako važno, da bilo znano. Nihče ne govori o tem.*1
„Torej kako vi to veste?" ,.Vem, ker sem slučajno izvedel. Kam odidete odtodi 1 Rad vas imam in sem zato prišel k vam."
r Izvrsten človek ste, m. Astlej," sem rekel. Silno me je presenetilo, da mu je že vse znano. „Ker nisem še pil kave in ste je najbrže tudi vi zelo malo, pojdiva v kavarno poleg vokzala; tam sedeva, pokadiva in jaz vam vse povem in tudi vi mi poveste ..
Do kavarne je bilo sto korakov. Dobila sva kavo, sela sva, jaz sem si zapalil
šut s svojo stranko ▼ opozicijo, ker Dunaj noče privoliti ▼ nikake koncesije.
So dni jaki uradnik postal morilec.
DUNAJ 2, Prejlni predstojnik okrajne ■odnije v Funfhausu na Dunaja, 46-letni Franc Korner, ki je bil ▼ oktobra m. 1. ođ dunajske porote, radi uradnega poneverjenja in krivega prijavljenja, obsojen na 18 meie-•ev težke ječe, je včeraj ustrelil v nekem hotelu svojo ljubico in potem pobegnil.
Pat oseb ustreljenih t Ćrnigori.
BUDIMPDŠTA 2. „Pester Lloyd" poroča iz Cetinja. da je bilo radi zarote proti knezu Nikoli obsojenih na smrt 7 oseb. Pet od teh so jih ustrelili, dvema se je posrečilo pobegniti. Petdesetih jih je bilo obsojenih na ječo cd 5 do 20 let.
BELGRAD 2. Mejtem ko je veči del časopisja napram razsodbi vojne sodni je v Hola&inu nopoinoma pasivno, protestirajo „Politika", „Štampa", „Dnevni list" in „Zvono" najostreje proti temu futtičnemu umoru, za katerega pade odgovornost na samega kneza. „Politika* obžaluje, da je bila izrečena taka razsodba ravao na predvečeru jubileja kneza Nikole.
Pogajanja
i za balki
mod kansko
Balkanska zveza. Turčijo in Bolgai^jo zvezo.
SOLUN 2. V poiitiških krogih se govori, da se je razpravljalo med bolgarsko in turiko vlado o potrebi sporazumljenja za osnovo balkanske zveze. Turčija je zahtevala pri tem vodilno ulego, čemur je pa ugovarjala bolgarska vlada, ki je izjavila, da je pripravljena se pogajati le na podlagi: enaka med enakimi.
Italije nska zbornica.
RIM 2. Zbornica je včeraj pričela debato o preosnovnih predlogih, ki jih je vlada predložila k zakonskemu načrta glede paro-plovnih pogodeb. Generalna debata, za katero je predbe!eženih 52 govornikov, bo trajala nekoliko dni.
Ministarska kriza v Italiji.
PARIZ 2. Vlada je doživela pri volitvah v odsekih za davčno reformo poraz. Izvolje-nih je bilo v odtek sedem nasprotnikov in samo, dva pristaša reforme. Zato je vlada podala demisije. Kralj si je pridržal čas za premi iliti.
Angleška poslanska zbornica.
LONDON 2. Ker jo zbornica lordov od* klonila proračan, bo razpuščena poslanska zbornica.
Poskus zastrupljanja v umobolnici.
HAMBURG 2. Včeraj je obolelo v umobolnici v Friedrichabergu po zavžitju riža »eč ko sto oseb na znakih zastrupljenja. Dre osebi sta po nekaj nrah umrli. Ostanki jedil so bili preiskani v bakterijologičnein zavodu. Ker je bil po izjavi kuhinje riž dober, se sodi, da se gre za poskus zastrupljanja.
MAMBURG 2. Policija javlja, da slučaji obolelosti v umobolnici v Friedrichsbergu ne dajejo cikakega povoda za vznemirjenje. — Bržkone se niti ne gre za zastrupljeaje. Razlog griže, ki je nastopila v ponedeljek« sicer še ni znan, a dre šibki ženski sta umrli na pojavih srčne slabosti.
Židovsko vprašanje pred rusko dumo.
PETROGRAD 2. Na včerajšnji seji dume je vodja kadetov Rodičev govoril o židovskem
svalčico. M. Astlej ni kadil in pripravil se je, k meni obriyen, da posluša.
„Nikamor ne odpotujem, tu ostanem," sem rekel.
„Tudi jaz sem bil prepričan, da ostanete", je dejal odobrajoče.
Idoč k m. Astleju nisem imel namena in tudi ne volje, da bi mu kaj omenil o svoji ljubezni do Pavline. Vse te dni nisem govoril ž njim o tem niti besedice. Razun tega pa je bil celo skrajno plašen. Že prvič sem opazil, da je naredila nanj Pavlina silen utis, da-si ni nikdar izrekel njenega imena. Toda čudovito! Komaj je sel in me jel motriti s svojim presunljivim, svinčenim pogledom, se me je polastila želja, da mu povem vse, svojo ljubezen z vsemi niansami. Pripovedoval sem cele pol ure in bilo mi je silno prijetno, saj sem to prvič pripovedoval. Zapazivši, da se je pri nekaterih, izredno ognjevitih mestih zmedel, sem nalašč povečal ognjevitost svoje povesti. Samo tega se kesam, da sem rekel morda kaj preveč o Francozu.
M. Astlej je poslušal sedeč mi nepremično nasproti, ne da bi le besedico zinil in gledaje me v oči; ko pa sem začel govoriti o Francozu, me je naenkrat prekinil in me strogo vprašal, da-li sem upravičen omenjati to postransko stvar. M. Astlej je stavil vedno zelo čudna vprašanja.
„Prav imate, bojim se, da nisem", sem odvrnil.
vprašanju. Ob pritrjevanju levice je izvajal, da je brezpravnost Židov v Rusiji srednjeveško barbarstvo in ostane zakonski načrt o nedotakljivosti osebe le norčija, dokler bo morala policija nadzorovati Žida. Gorki ni bil izključen iz socJjalistiine stranke.
PETROGRAD 2. Socialistični poslanci dume odločno dementujejo vest, da je bil Gorki izključen is sooijalistične stranke.
DUNAJ 9. Sinoči ob 6*30 je dospel semkaj iz Budimpešte Maksim Gorki. Na ho* lodvoru ga je pozdravilo več ruskih dijakov. Gorki se je ob 10. uri odpeljal v Prago, kjer se misli stalno nastaniti. Napeti odnošaji med Združenimi državami in Nikaraguo.
WASHINGTON 2. Državni tajnik Knox je sporečil nikaraguaškemn dipiomatičnemu zastopniku, da pozovejo Združene države na odgovor one oseba, ki so zakrivile usmrtitev obeh Amerikance?, Crocesa in Cannona, Diplomati 5aemu zastopniku so bili izročeni potni listi.
Nesreča na železnici.
RIM 2. Na postaji v Poete Galera pri Rimu je včeraj skočil s tira nek poštni vlak. Dve osebi sta bili ubiti, več pa ranjenih.
Francozki državni uradniki proti štrajku.
PARIZ 2. Z Teza uradniških društev, ki je bila ustanovljena pred kratkim, je dala javno izjavo, v kateri pravi, da ostanejo člani uradniške zveze kot zvesti služabniki republike izvea strank, in da nečejo kršiti javnega miru ter da so enoglasno sklenili, da ne smatrajo štrajk kot sredstvo za brambo svojih stanovskih koristi.
Državni zbor.
DUNAJ 2. V nadaljevanju razprave o nujnih predlogih glede manjšinskih šol je zbornica prišla do sklepa debate. Po sklepnih govorih je bila odklonjena nujnoit vseh predlogov tičočih se manjšinskih šol, o katerih se je razpravljalo. Ker je bilo umaknjenih osem nujnih predlogov, ie zbornica pričela razpravljati o drug h dveh, to je o nujnih predlogih nosi. LUj glede nemirov v Gabloncu in v Šumburgu.
Po si. L;sy je, utemeljevaje nnjnoit svojega predlrga glede preganjanja Čeških manjšin v Gabloncu in Šamburgu v češkem jezrka, izjavil, da ni njegova Btranka sporazumna s sklepom „Slov. enota". Pozval je češke zastopnike v Slovanski enoti, naj vstrajajo r boju proti sedanjemu zistemu. Sedanjega ministerskega predsednika treba odstraniti, ker se mora vedenje vlade nasproti češkemu prebivalstvu ozoačati kakor naravnost sovražno.
Pos!. Boinuller je izjavil, da želijo soci-jalni demokrati, naj zbornica preide čim prej na dnevni red. Grozneja nego narodna, je gospodarska beda. Dovolj sovraštva se je že propovedovalo. Pozval je na medsebojno spoštovanje.
Pesi. dr, Benkovič je obsojal postopanje Nemcev nasproti slovenskim manjšinam na Spodnjem Štajerskem. Naglašal je, da so Slovenci pripravni na mir, vendar morajo nemški poslanci in volilci temeljito spremeniti svoje nszore in svoje postopanje.
Posl. Wolf je izjavil: Mi bi bili norci,
„O tem marquisu in o miss Pavlini ne morete reči ničesar gotovega, nego sama domnevanja?"
Zopet sem se začudil tako kategoričnemu vprašanju od tako plašnega človeka kakor je m. Astlej.
„Ne, ničesar gotovega, prav ničesar", sem odgovoril.
„Ako je tako, tedaj ste naredili pogreško ne samo, da ste mi to pripovedovali, ampak že s tem, da ste si to za-se mislili".
„Dobro, dobro! Priznavam! Sicer se sedaj ne gre za to", sem mu segel v besedo, čudeč se sam pri sebi. Tedaj sem mu povedal ves včerajšnji dogodek prav natančno, Pavlinino domislico, srečanje z baronom, svojo odslovite v, nenavadni strah generalov ter mu naposled podrobno opisal de Grieuxa z vsemi niansami; na koncu sem mu pokazal tudi pisemce.
„Kaj izvajate iz tega?" sem ga vprašal. „Prišel sem ravno zato, da bi zvedel vaše misli. Kar se mene tiče, bi najraje ubil tega Francoza in nemara to še storim".
„Tudi jaz!" je dejal m. Astlej. „Kar se tiče miss Pavline, tedaj., vi veste, stopamo v stik z nam sovražnimi ljudmi, če se kaže neizogibna potreba. Za tem se morda skrivajo vam neznani, od postranskih okoliščin zavisni odnošaji. Mislim, da ste lahko brez skrbi, seveda vsaj deloma. Včerajšnje pjeno postopanje se mi zdi t resnici z9lo čudno ne zato, ker se vas je
ako bi trpeli, da bi se v notranji politiki ohranil Nemcem sovražen kurs, in to sedaj, ko je nemška zvezna zvestoba rešila državo, ki je bila pred polomom in pred grozno krizo, kakoršne ni bilo že od nasledne vojae. Posl. Kramif pravi v svoji brošuri, da se je češki narod naveličal, da bi se ekspanzivni nemški trgovinski in kolonijalni politiki pokrivalo zaledje po trozvezi. Zaledje je nedavno, ko smo bili v veliki zadregi, nam pokrivala nemška država. Jaz menim, da je politika v Avstriji v svoji obstrukcijonistiški, državo samo podkupujoči tendenci naperjena pred vsem proti trozvezi in proti sodelovanju te države z nemško državo.
Po daljši debati je bila nujnost odklonjena in seja zaključena. Prihodnje seja jutri.	_
Impozantna manifestacija
za slovenske šole v Gorici.
(Zvrietek.)
Da bi podprla nemštvo v Gorico, pošilja vlada, kadar je le možno, Nemce v naša zavode. Najljubša pot jim je, da oddajajo mesto pod roko.
To se je zgodilo v zadnjih desetih letih sedemkrat. V takih slačajih se po navadi preskočuje nekoliko dobro popisanih domačinov. Sedaj je postalo že skoraj v navado, da mora suplent Slovenec povprečno najmanje 1 leto dalie čakati na stalno službo, nego njegov tovariš nemške narodnosti. Čudno je tudi to, da dosedaj Se noben domačin, ne Slovenec, ne Itslijan, ni dobil službe pod roko. Vsaki je moral iti skozi vice službenega razpisa in povsedi mu je skušal nemški nadzornik izpod-biti tla s kakim Nemcem.
Srednje šole postajajo naše le tedaj, ako se odpravijo iz njih nemški učitelji. Ti so najhujša opora sedanjega zistema, in to tem bolj, ker jih ščitijo vsi merodajni kregi. Le samopomoč — seveda v zakonitih mejah — nas reši tega zla. Zahtovajmo svoje praviee ob vsaki priliki. Dokler se ne uvede materinščina kakGr učni jezik, morajo se napraviti povsod tudi slovenski napisi: za Direktionskanzlei, Kosterenzzimmer, Schol-diener, na pročelju zavoda itd. O i vtacega profesorja se mora zahtevati, da dajo pojasnila v domaČem jeziku! V svoji uradni mri, ki jo mora objaviti strankam, mora pač ura-dovati s strankami slovensko ali laško, ker le ta dva jezika sta v deželi navadna. Ako si bodo stranke odločno prepovedovale vsako posredovanje po kakem tolmaču in ako se bode za vi&k slučaj pritoževale na višje mesto, se ta zietem spremeni sam ob sebi tekom dveh let. V slučaju kakega žaljivega nastopa imamo na razpolag) sodnijo. V domačem jeziku morajo biti pisana obvestila o napredovanju dijakov. Vsaki nemški opominjevalni list naj se vrne s pripombo, da se nemških dopisov ne vsprejema. Prošnje za oproščenje šolnine, sploh vse vloge, naj se vlagajo v slovenskem jeziku! Da bi le 10% starišev nastopilo to pot, tekom jednega leta bi se razmere spremenile v našo korist!
SLOVENCI! Kdor čuti narodno, mora u nedeljo na shod v „Narod, dom"
hotela iznebiti in vas poslala pod baronovo palico, ki je pa, ne razumem zakaj, ni uporabil, da-si jo je imel v rokah, ampak zategadelj, ker je taka domislica za tako... tako fino miss... nedostojna. Seveda ni mogla uganiti, da doslovno izvršite njeno smešno željo..."
Veste kaj ?" sem zakričal hipoma in ga motril presunljivo, „zdi se mi, da ste 'vi to že čuli. Veste od koga? Od miss ! Pavline same!"
Pogledal me je začudeno.
„Oči vam žare in v njih čitam sumnjo", je izpregovoril hipoma vrnivši si prejšnji mir, „vendar nimate ni najmanjšega povoda, da kažete svojo sumnjo. Ne priznavam vam te pravice in vam odrekaas odgovor na vaše vprašanje".
„Naj bo, ni treba!" sem vskliknil čudno vznemirjen in ne umevaje, zakaj mi je to prišlo v glavo. Kdaj, kje in kako naj bi bila izbrala Pavlina m. Astlej a svojim zaupnikom? Sicer pa sem zadnji čas pustil m. Astlej a nekoliko izpred oči, a Pavlina je bila itak že za-me vedna zagonetka, tako velika, da sem bil, pripoveduje m. Astleju zgodovino svoje ljubezni, naenkrat čisto presenečen vsled dejstva, da nisem mogel prav nič točnega in gotovega reči o svojih odnošajih do nje. Nasprotno: vse je bilo fantastično, nenavadno, brez podlage in ničemur ne podobno.
(Pride še).
Stran S.
>EDINOSTc št. 337
V Trsta 3. decembra 1909
Kako te postopa z n a š o, aicer nadarjeno mladino, nam kažejo sledeči podatki:
Leta 1904 je utopilo v I. razred na realki 91 dijakov, od tek je bilo čez itiri leta ▼ IT. razredu še 26 in jedno leto kasneje v V. r. aamo Se 16!!
L sta 1905 je vstopilo v L razred 117 učencev, čez Štiri leta jih je bilo v IV. raz* redil še 29!
Lsta 1906 jo vstopilo v I. razred 139 učencev, čez tri leta jih je bilo t III. razredu fie 3fl!!
V	treh letih je zginilo torej nad 100 na-iih učencev, ki jih je požrl nemlki moloh!! V višjih razredih se še bolj krči število naših učencev. Na ta način se torej omet* no ubija naraščaj našega razum-n i š t v a. Zato pa je umljivo, da kedar zahtevamo, naj Slovenec zasede kako boljše mesto, nam vlada odgovarja cinično: Saj jih nimate! Ta je treba radikalne odpomoči in sveta dolžnost naših poslancev je, da se odlečsso in neizprosno zavzamejo za uresničenje zahtev po slovenskem učnem jeziku v naiih šolah! (Vsestransko pritrjevanje.)
Na to je povzel besedo zopet dr. De-r e a n i, ki se je pridružil izvajanjem pred-ge vernikov. Rekel je, da je čas, da z3kličemo Nemcem: Stoj in roke proč! Slovenci da so krotki kakor ovčice, a tudi v njih utegne vzrojiti kri. Naj se napravi enkrat konee nasilju, ki je trpimo Slovenci na šolskem polju.
Na to je atavil na glasovanje resolncijo, U je kila vsprejeta enoglasno ob navdašenim pritrjevanjem poslušalcev.
Ob eni uri pop. je končal ta shod, ki se je vršil v velikem doga, a mirno in do-srojno, kakor je zahtevala izredna važnost tega našega vitalnega vprašanja.
Protest proti preosnovi davka na vino.
Županstvo v Dolini je vložilo potom drž. poslanca prof. MatkaMandića na finančno mlniiterstvo proti nameravani preosnovi davka na vino sledeči protest:
V	pokritje vseskapnega primanjkljaja 395 mili j eno v kron v državnem proračuna za leto 1910 poseglo je c. k. fioančno ministerstvo med drugim tadi na neizravne davke, od katerih se posebno zadevlje preosnova davka na vino (ažitnina).
Vlada predlaga, da vse vino ima biti podvrženo plačevanju užitnine, da užitni davek ima iznašati po 4 K od hektolitra in da se ima plačevati posebni davek na peneče in nepeneče vino v steklenicah, ter tolaži, da bodo ta davek plačevali aamo konsumenti.
Ta davek bi bil za vso državo, posebno pa z* Istro in jožne kraje, silno pogaben.
Vsled še obstoječe vinske krize, vsled konkurence piva in drugih pijač in vsled silnega nasprotttva antialkoholistov jo gospodarsko stanje kmetskega ljudstva ailno uzrujano, poleg tega je še v tem letu vinski pridelek mnogo manji od lani. Vsled tega nismo ve£ daleč od popolne propasti našega kmečkega ljudstva, a ta propast bo tem bližja in hujša, če se preustroji davek na vino po vladini osnovi (načrtu).
Zagotovijanje vlade, da bodo preustrojeni davek plačevali izključno konsumenti sami, ne daj a vinogradnikom nobene tolažbe, kar trgovec bo de facto štel denar za ažitoino in bo vsled tega zahteval od producenta, da eeneje proda svoje vino; in ker bi konsamenti radi privisoke cene vina tega tem manje po-uživali, bi trgovec bil prisiljen čim dalje tam več obustavljati nakupovanje vina od prodacentov, kateri bi konoem koncev ostali se svojim pridelkom na cedilu popolnoma poraženi gospodarsko in £aancijalno.
Radi tega je jako potrebno, da ima fiaancijalna politika odrejeno mejo za svoje operacije, a ta meja je: narodnogospodarski interes.Financijalna politika ne sme se svojim nastopom izpodrezavati korenine narodnema gospodarstvu, ker bi s tem ispodgrizoila sama sebi pogoj obstanka. Narodno gospoparstvo in finaacije so v tesni medsebojni zvezi: Poslednje dobivajo iz prvega. Zato je od napredka narodnega gospodarstva odvisen napredek denarnega stanja držare. Vrednost fi lancijalne znanosti ne obstoj v tem, kako iskati zadnjega novčida v žepu davkoplačevalca, ampak v tem, da so davki čim pravičnejše razdeleni in bi davčno breme čim manje tiščalo davkoplačevalce.
Iz vsega navedenega sledi, da namero-vana reforma o davka na vino ne o d g o-varja zahtevam financijelne politike, in da je nasprotna narod* no-gospodarskim interesom.
Zato je dolžnost podpisanega, da podnese ta protest proti novi osnovi davka na vino za leto 1910, proseč in zaklinjajoč c. k, finančno ministerstvo, da v narodno-gospodarskem interese, kakor tudi v intereresu financ, umakne napominjem načrt o davku na vino.
Poživljamo vse naše občine, da se zganejo in slede zgleda občine Dolina.
POVERA „ČASA NOSTRA". To- nih in brzojavnih uslužbencev, izide jutri v
O krizi v Avstriji. Ilas slov. parlamentarca.
Dunajski dopisnik „
je imel razgovor z nekim odličnim slovanskim i „časa nostra" se ne upajo obdržarati parlamentarcem, ki je izjavil o položaju med javnega shoda.
drugim sledeče:	1 SLOVENCI! - Politično društvo \8hko rečemo,'da je bila
\rej pod § 2 se morajo zatekati naši soboto, dne 4. t. m. »Poštni rog" bo izhajal Agrmmer	r svoji „časa noatra". Vtej j'^ «	4. in 19. dne. Ti.kal ae bo »
tcasa no-
tej
Pokažimo, da je
Brez ozira na uspeh dosedanjih pogajanj j Edinost" sklicnie v se more prerokovati že sedaj, da v avstrijskem i" ft .	uit
parlamentu mir n.bo dolgo trajal. Pred vsem stTa" javen shod. Kodo imele od rekonstrukcije kabineta dobička j Trst naša hiša !
le nekatere češke frakcije, tako, da niti vse: Radi vprašanja Lloydov0ga arzenala je češko-narodne stranke ne bodo zadovoljne. vložil poslanec dr. O. R j b a i v seji zbor-na slabšem bodo jugoslovanske stranke, niče poslancev dne 24 nov. nastopno interpe-ki v narodnem orm sploh ne pridobe niče- lacijo:
sar, ker morajo Čehi stopiti v koalicijo z V Trstu se razširja z vso odločnostjo nemškimi strankami. Celo skupno postopanje Test, da visoka vlada nameruje nakupiti ves Čehov s strankami večine bi v slučaju, da tedaj od Llojdovega arzenala okupirani pride do rekonstrukcije, utegnilo trajati le kompleks zemljišč in da se vsled tega arzenal mimogrede, ker silijo Nemci nas vsak način na premesti iz Trsta, ali eventuvelno celo popol-rešitev jezikovnega vrašanja na Češkem na pod- noma oputti.
lagi narodnega zaokroženja. Težko pa je pri- Tej odredbi, ako bi se res izvela, bi sle-čakovati, da bi češki agrarci in Mladočehi, dila nova občutna škoda za Trst in njegovo (2e z ozirom na konkurenco radikalcev) ozemlje, ki itak še vedno trpi na posledicah mirno dopustili zaokroženje. Zato se je nrišlo gospodarske krize zadnjih let. na misel, da bi jezikovni zakon za Češko { Po premeščenju arzenala z ozemlja tr-oktroirali in postavili stranke pred dovršeni Saškega bo bilo najprej 3000 do 4060 de-čin. Dvomljivo pa je, Če bo stvari s tem lavcev z rodbinami vred prisiljenih zapustiti ustreženo, ker bo češko ljudstvo sililo na Trst. Ako računamo število členov posa-brezobziren boj čeških strank t mične rodbine povprečno tudi le 2 do 3 parlamentu.	-osebami, dobivamo že število 10.000 do
Rešitev avstrijskega problema (po no- 12.000 oseb, katerih odhod bi, posebno v menklatari ministerskega predsednika Biener- neposredno prizadetih delih mesta, močno tha) je možna le potom oktroiranja nove dr- ' vplival na gospodarske razmere. Brezdvomno žavne ustave na podlagi narodni avtonomije, hi morali tudi mnogi obrtniki in mali tr-Ako pa hočejo stranke ta problem same govci, ki sedaj žive od omenjenih delavcev, rešiti, imajo zato priliko in ob enem trimese- zapustiti Trst ter slediti odhajajočim odjemal-čen respiro v narodnostnem odseku, izvolje- ■ oem.
nem v ta namen.	Brez pretiravanja se more torej reči, da
— —	. :bi se odselilo najmanje 15.000 delavnih oseb,
Rusija se pripravlja na vojno? kar bi v mestu, kakoršno je Trst, gotovo zelo
Vesti, ki si nasprotujejo: GaliŠko-poljski težko padlo na tehtnico, listi poročajo, da so dobili uradniki rusko- Proti grozeči nevarnosti premeščanja poljskih gubernij, ki mejijo na Galicijo, ukaz, Llojdovega arzenala se že sedaj od različnih da se morajo takoj izjaviti, v kateri del Ru- udruženj in korporacij v Trstu sklepajo prosijo žele biti premeščeni, za slučaj vojne, testno resolucije in bodo še sledile v nastop-Okrožoioa naroča uradnikom, da imajo biti nih dneh.
vedno pripravljeni, da odpoiujejo tekom 24 ur Ozirom na to stavljajo nadpisani vpra-po obveščen ju iz ruske Poljske« Temu na- šanje:
sproti zatajujejo ruski vladni krogi, da vlada j 1.) Ali temelje na resnici gori omenjene med Rusijo in Japonsko, najbolje razmerje, vesti o nameravanem nakupu Lloydovi zemljišč
--- 1 v Trstu po vladi in s tem spojenem premešče-
Slovanske novice.	'nju Llojdovega arzenala iz Trsta?
—	Slovenska ulica v Zagrebu. . AUJe vtfa ekacelenca, ozirom na Ker je ljubljanski občinski svet imenoval dve o&tao oškodovanje interesov Trsta in njego: ljubljanski cesti hrvatskimi imeni, sklenil je ,vega ozemlja, ki bi sledilo baje namerovani sčdaj zagrebški občinski svet, da se doseda- odredbi, voljna odnehati od te odredbe?
nja zagrebška „Sredo j a cesta" prekrsti v i Slav. c. kr. ravnateljstvu drž. železnic a Slovenska ulica".	na znanje. Slovenski trgovec nam piše: Danes
—	Hercegovci pred cesarjem. aem poslal zaboj za postajo Kranj, Gorenj-V ponedeljek je vsprejel cesar odposlance ifco. Zaboj pa mi je bil vrnjen s sledečo mesta Mostara v posebni avdijenciji. Odpo- opazko: „1 Kiste mit adresse. Bleibt in an-slanci z Mujago Komadinom na čela, so pro- gtand vail kain Station gesehrieben ist, Kranj sili vladarja radi nekaterih gospodarskih vpra- jBt kein station". Podpis : R.
Sanj in posebno to, da sedež XVI. vojnega; Ker pa Kranj v resnici je postaja, pro-zbora ne bi bil v Dubrovniku, ampak v-tim slav. ravnateljstvo, da postavi na ono Mostaru.	(mesto osebe, ki poznajo in vedo, kje je in
—	Francisco-Josephinum v|kje ni postaja, ker stranke vendar nimajo Dubrovniku. Samo kakor kronisti! bele- j ljudi na razpolago, ki bi radi takih malenkosti žimo vest, ki kroži po hrvatskih novinah, da po dvakvat hodile celo na postajo k svetemu vojna uprava namiruje sezidati in urediti ti Andreju.
Dubrovniku vojaški zavod, po vzoru dunaj-i Družba av. Cirila in Metoda skega Theresianuma. V tem zavodu bi «e je j^ia meseca novembra tega
„Modri Janko«. Pod tem naslovom izide v kratkem knjiga za našo mladino, o kateri
živa potreba. Slo-
SLOVENCI! izdajalec le oni, ki ne pride prm. nedeljo v Nor. dom. do ptvzđisnemo $ias u gaje pravice 1
poučevalo v hrvatskem jeziku.
—	Iz hrvatske žurnalistike. Splitska „Sloboda* glasilo dalmatinske napredne stranke (dr. Smodlaka) bo izhajala začetkom novega leta trikrat na teden. Uredništvo je prevzel vrli hrvatski publicist g. Milan Marjanorić.—Javljajo iz Pittaburga Pa: Calumetska konvencija „Narodne hrvatske zajednice" je sklenila izdavati kakor svoje glasilo tednik „Zajedničar", ki ga bo urejeval don N. Grško vič.
—	Zapuščina poljskega plemiča. Bivši poljski minister in znani politik Adalbert grof Dzieduazjcki je zapustil lvovski galeriji slik d 3 40 prekrasnih slik, ki imajo veliko vrednost.
—	Češki „3 o k o 1 i". Glasom poročila češke sokolske zveze, ki je ravnokar isšlo, ustanovilo se je v letu 1908 v čeških deželah 51 novih sokolskih društev tar so je povišalo število členov za 8680. Dj 31. decembra 1908 je štela češka sokolska zveza 800 društev s 66.533 molkih členov (1907: 60.307), od katerih je bilo 15.739 telovadcev (+1020) in 11.480 gospa (+ 2394). Skupaj je Zvezi vdruženih 78.013 členov. Od tega števila odpada na Češko 58.943 (+ 6497), na Moravsko ia Š lesko 17.176 (+ 8033) in na Spodnje-avstrijsko 1894 (-J- 90) členov.
—	Cjprjan Godebski, genijalni ustvaritelj Mickiewxzevega spomenika v Varšavi je umrl v Parizu 86. m. m. Godebski se je rodil 1. 1835 na Francoskem. L. 1878 je bil imenovan profesorjem na akademiji lepih umetnostij v Petrogradu.
—V sarajevskem občinskem svetu delajo na to, da bi ustvarili dežslno zvezo za povzdigo ptujskega prometa v Bosni in Hercegovini.
—	Potovanje srbskih državnikov. Prihodnjih dnij odputuieta v Petro* grad srbski minister-predsednik PaSić in minister zunanjih stvari dr. Milovanović, da bs ukrenila potrebno za obisk kralja Patra pri caru Nikolaju.
Dnevne vesti.
v Ljubljani leta sledeči
promet i. s«
A, Prejemki. 1) redni dohodki
a)	Prispevki iz nabiralnikov	1481 K 12
b)	Prispevki podružnic i. s. Kranjsko . 991 E 21 Štajersko . 227 K 83 Koroško . . —0— Primorsko . 825 K 56
1444 K 60
c)	Bazni prispevki in s. darila, prispevki za družbeno blago narodni kolek itd. 7195 K 10
■kupaj......10127 E 88
2) izredni dohodki nabrani zneski od 1. inkl. do 30. novembra 1909...... 5016 E 48
venci imamo sicer nekaj lepih kojig za mladino, vendar pa še ne take, ki bi našim ljubljencem posredovala najvažnejše nauke o higijeni in o lepem vedenj n. To pa dosega „Modri Janko" igraje s šegavimi kiticami, veselimi, otroškemu duhu primernimi prizori in krasnimi slikami v čstrerobarrnem tiska. Stara izkušnja je, da vcepljamo mladini potrebne nauke še najlažje s kiticami, ki jim gredo takorekož same po sebi v posluh in spomin in pa s slikami, ki jih tako zanimajo, da se ne moreio ločiti od njih. V tam ozira stoji „Modri Janko" na viška vesele poačne knjige. — Osobito lepi sloreoski verzi profesorja Fantka se našim ljubljencem kaj omilijo.
Enjiga je izšla po posredovanju avstrijskega pomožnega društva za bolne oa pljučih Viribus uniti«". Nje avtor je mladi umetnik Mac John Lenthe, ki je sestavil šegave kitice in naslikal lepe slike, ki nam z drastičao ko-miko predočujejo zle posledice različnih razvad. Prva nemška izdaja je že razprodana in je povsodi našla prijatelje in podpornike. Tako so knjigo za vse svoje otroke naročili nadvojvodinja Valerija, knjeginia Hobenberg, princezinja Gizela bavarška in drugi. Najbolj pa se je knjiga razširila v delavskih in meščanskih krogih, katerim je osobito namenjena.
S slovensko izdajo steklo si je mdeželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Eranjskem" cbilo zaslug, tem bolj, ker je omogočilo, da je slovenska izdaja dosti cenejša, nego nemška, akoravno izida v prav enaki elegantni in trpežni opremi. „Modrega Janko ta14 bo kmaln dobiti po vaeh knjigo-tržnicah po 2 E 40 st. izvod. Za Miklavža, božič in druge prilike si ne moremo misliti lepšega in koristnejšega darila.
Tržaška podr. Slov. plan. dr. vabi na popoludanski družinski izlet, ki ga priredi v nedeljo dne 5. decembra Črez Eolonjo do vrha razgledišča Alice , potem po graben« preko Ban, Eonkonela, Škorklje v Trst. — Sestanek točno ob 2. uri popoladne pri vojaški bolnišnici koncem ul. Coroneo.
I. Čajovi večer „Slov. Čitalnice" v torek 7. t. m. bo gotovo prav dobrodošel. Upati je, da jednaki večeri ožive prijazne čitalniške prostore. Ravno te ▼ manjšem obsega araa-žirane prireditve, naj bi postale za člane -Čitalnica" in njih rodbine nekako rendez*vous-mesto, da se med seboj ne-le spoznajo, marveč tedi prežive v nepresiljeni zabavi nekaj veselih uric. Ne strogo fiksiran, p«fi pa raznovrsten program, ki bo obsegal humoristične pevske i a glasbene točke ter sviraajo salonskega orkestra Fonda in seveda tudi p!es — gotovo pripomore k temu. Za gospode bode pripravljena posebna igralna soba. Oibor „Čitalnice" je poskrbel tudi za buffat, ki bo v oskrbi gg. članic „Čitalnice«. Nadejati se je toraj, da najde na tem večeru vsikdo primerne zabave in razvedrila.
*
*
Odbor „Slov. Čitalnice" naznanja, da odpade v sredo 8. t. m. običajna plesna vaja vsled čajovega večera, ki se priredi dan prej.
Dijaške plesne vaje se z ozirom na shod za slov. šole, ne bodo vršile prihodnjo nedeljo, pač pa v sredo 8. t. m. Da Marijin praznik ob navadni nri. Plesni odsek. Q Splavanje v Lloydovem arzenal u. Včeraj zjutraj so v Llovdovem arzenalu brez vsakega slavja spustili v morje novi parnik „Scutari", 100 tonelat. Stroji so se že nahajali ▼ par-niku, zato so takoj potem priredili poikuino vožnjo. Parnik je namenjen za albansU obrežni promet.__
Tržaška mala kronika.
Zmešalo se je nenadno predsinočnem v neki tolerančni hiši 25 letnemu težaka Makiu Chernbinn. Trevesov zavod ga je odredel v opazovalnico mestne bolnišnice.
Nezgoda. 28-letnega delavca Fra a c* B^n-ciana je predvčeraj popoludne neki voz v ozki ulici Arcata tako pritisnil ob dd, da mu je bila pri t9m zlomljena ključna kose in je tudi zadobil več drugih poškodeb na telesu. — Spravili so ga v bolnišnico.
Mal požar, predsinočnem ob 10.20 se je Marija Jak, dekla v hotelu „Ali' Abbondanza" v ulici Carducci štev. 22 podala s pnž^ano srečo v podstrešje. Po zaključju jej ja sreča padla iz roke in v tem hipu ao se uneli razni predmeti, ki so ae tam nahajali. Jjik se je od straha onesvestila in so mora.i pozlati na pomoč zdravnika z rešilne poatajf-. Poklicani gasilci so ogenj kmala poganih'. Skoda je neznatna.
Pcškdšen samomor. —Predsinočnem ob
11. uri si je 96-letui mašinist pri podjetju pristaniških del Faccanoai, Rosico Ccjta, stan. v ulici Bscoberie št. 7 sprožil iz revolverja kroglo v usta. Trereiov z t vod g* je spravil v mestno bolnišnico. Vzrck tamou-oru so baie domači prepiri.
Zopat poskušen samomor. 18 letni Alojz Serdicb, stan. v ulici Beivedcre št. 4, ualiž ben pri tvrdki z likerji in špiritoii PoUack & Co. na trga pred mestno bjln &n o, je včeraj popoludne v omenjeni zalojt v samomorilno svrh) izpil precejšnjo dozo karbolne
Mestai svat ima
VII. javno sojo.
drevi ob 7. uri svojo
skupaj . - . 15144 K 30 B. Izdatki.
1)	redni stroški i. s. plače, podpore, poravnanje rač. itd. 18562 E 83
2)	izredni t, j, plodonosna naložitev zneskov za obrambeni sklad, vplačam v času od 27. 10.
do 25. 11. 1909. 4831 K 4S
skupaj . • • 23394 E 31 torej primanjkljaj
meseca novembra..... 8250 K 01
Slovenci in Slovenke 1 Ne pripominjamo ničesar 1 Številke govore same.
Zopat nova geografija I Včerajšnji „Pic-colo" govori o predsedstvu „della Dieta del Frinlitt. Torej tudi Friuli, ali po nafte F u r-1 a n i j a je avancirala na čast dežele, ki ima ■voj posebni deželni zbor ! Ali iz notice same ■e da uganiti, da „P.* misli na deželni zbor, ki zboruje v — Gorici. Mi smo mislili, da je to deželni zbor Goriško-Gradiftčanski, sedaj pa moramo ubogati velikega geografa s trga Goldoni, ki je prišel na to, da je lepše reči Friuli, nego Gorisiano. (Tisto ...Jano" menda preveč apominja na Padrkriano itd.)
.Poštni rag", na slovenskem jenku pisano strokovno drnštveno glasilo c. kr. polt*
V Trstu, dne 3. decembra 1S09
/
»EDlNoSTc št. 337
gran 1SL
kiseline. Odvedli so ga v bližnjo bolnišnico, kjer so mu izprali želodec in potem obdržali t opazovalnici. Zdi se, da je vzrok omenjenemu činu uecrečaa ljubezen.
ŽHgaija soproga. Eiiza Bauer, stanujoča ▼ zagati S. Eafemia št. 2 je predsincčnjem ob 11. uri dala aretirati lastnega soproga Henrika, starega 36 let. Povedala je, da je imela popoludne z njim jako živaken prepir. On da ja celo iskal revolver, da bi jo ustrelil, kakor je žogal. Ker pa pozna nasilni in ljubosumni značaj svojega soproga, je ona — kakcr pravi — pričakujoč prepira, malo ur poprej vrgla samokres v morje. Tedaj pa jo je on pretep?!, da so jo bolele vse kosti, in jej zapreti!: „Ča tndi nisem našel revolverja, te vseiedno ubijem !u
Soprog je na policiji izjavil, da se je poslužil le svoje zakonike nravice, ker je nje-gova žena proti njegovi voH dajala hrano in stanovanje [nekemu mornariškemu oficiriu in njegovi soprogi baje za smešno ceno. Areti* ranca so izročili deželni sodniji.
Te Je bH sunek 1 — Včeraj zvečer je težak Josip Donda, star 27 let iz Morara, na ulici Stazione trčil skupaj z nekim neznancem. Donda ga je na to tako sunil, da je začudeni nesrečnež zletel proti izložbeni šipi Jellersitzove mirodilnice. Šipa js šla na kose, Donda je bil aretiraa.
Mlonr — JestviniČarja Josip in Evgen Sošič pri Sv. M. Magd. spodnji sta predvčerajšnjem naznanila šentjakobskemu policijskemu komisarjatu, da so prejšnjo noč tatovi vdrli v njuno prođajalnico, potem ko so napravili veliko luknjo Bkozi zid. Iz vzidane blagajnice so vkradli znesek K. 9105 in K. 100 iz predalčka. Trgovina je zavarovana preti ulomu. Policija je radi raznih pomislekov nasproti ovadbi izročila vso stvar državnemu pravdništvu.
Prišel ped voz. 28-letni pismoaoša Štefan Spa val, stanujoč v ul. Fabio Severo št. 27 je prišel včeraj psd neki voz in se je močoo poškodoval na prsih. Prvo pomoč je dobil na zdravniški postaji.
Nagla smrt. Marija Dragan, stara 52 let, stanujoča v ulici Industria št. 2, je sinoči nenadoma umrla, Pozvani zdravnik z rešilne postaje ni mogel dragega nego konstatirati smrt«
Koledar in vreme. — Danes: Franc Ksaver s p. — Jutri: Barbara dev.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 10* Cela. — Vreme včeraj: zjutraj dež, pop. oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno in deževno. Hladni vetrovi. — Temperatura mila.
Nase gledališče.
▼ nedeljo vprizori naie gledališče zanimivo noviteto; Siesbovo veseloigro
„VROČA TLA".
Ta komad, ki je poln humorja in pereče ironije, je izborna in velezabavna persillaža oskosrčnih in malomestnih političnih homatij. „Vroča tla" — tako se imenuje neki volilni okraj — odkrivajo s humorjem mnogo senčnih strani v vsakdanjem političnem življenju.
V s r e d o pa se bo vprizorila krasna bajka s petjem in godbo : v Janko in Metka".
Društvene vesti.
Svetoivanska podr. sv. Clr. In Metoda vabi na Miklavžev večer, ki bo v nedeljo, dne 5. decembra 1909. v prostorih „Narod, doma" pri sv. Ivanu. Program obseg*; Tam-boranje, igro. prizorček in Miklavžev nastop. Začetek ob 4.30 pop. Vstopnina 40 vin. — K obilni udeležbi vabi	Odbor.
NB. Darore je pošiljati edino-la tajnika pod:užnice g. A. Germeku v otroški vrtec.
Odbor podražnice družbe sv. C. in M. na Greti opozarja vse dotična starile, ki bi hoteli, da bi sv. Miklavž, ki pride v nedeljo dne o. t. m. točao ob 5. uri popoludne s sijajnim vpreontrom in najgršimi hudiči v gostilno jianakega kjnsumnega društva", obdarovat njihove otroke, da dooošljejo darove z natančnimi naslovi vsaj de 12. ure v nedeljo dne 5. t m. v Šoli otroškega vrtca zgoraj omenjene družba r Bojanu, sli pa v gostilno .Rojanskega kons. društva".
Uliuioo vabimo tudi odrasle, ki jim pri-nesa Miklavž mnogo važnega in poliču3ga gradiva.
Pj ofuijeluem nastopu „Miklavža" bo ples p? i inih in hudobnih otrok, h kate-rema bo sv.ral rejanski orkester. Vstopnina na plea primerna.
.Narodni pipčarski klub" od Sv. Jakoba priredi v suboto, dne 4. decembra ob 7.30 uri zvečer, za svoje člane in za pevsko dr. .Ilirija" Mikiafžev ^ečer v gostilni pri Bibiču. Znanci in prijatelji omenjenih društav, pridite mnogolt3vilno na kramo zabavo, ki se Vam bo nndtla jutri večsr. Darila se sprejema v gostilni g. Babiča.
Darovi za sokolski Miklavžev večer. Da bo v «vrho hitre>še razdelitve darov možno pravočasno urediti vse potrebno, je slavno
občinstvo naprošeno, da pravočasno t. j. jutri popoludne kolikor le možno ie do šeste ure zvečer odda Miklavževa darila vratarici „Narodnega doma" gospej Bičkovi. Da ne bo pomot, naj bodo darovi previd j eni z natančnim naslovom obdarovanca.
Opozarjamo ob enem, da je začetek točno ob 8. uri in da nastopi Miklavž v vsem svojem veličanstvu in sijajnim spremstvom — jednako letu 1899 — že okoli derete ure. Torej pripravi naj se vsak pravočasno na ta lepi tradicijonalni večer, ki gotovo vsem, posebno pa našim malčkom, ostane trajno v spominu.
Miklavžev večer s petjem, godbo, nastopom Mikl&vža in plesom priredi „Čitalnica" pri Sv. Jakobu v nedeljo 5. t. m. v društvenih prostorih. Št. Jak občani 1 — Razveselite svojo deco s kakim darom. Darove, opremljeni z narodnim kolekom, se sprejema vsaki večer v „Čitalnici", čez dan pa pri družini Kompara.
Dijaško podporno društvo v Trstu vabi
na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto dne 11. decembra ob 8.30 uri zvečer v Slov. Čitalnici po sledečem vsporedn :
1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pre-gledovalcev računov. 5. Volitev odbora. 6. Raznoterosti.
Opozarja se, da se ne bo razpošiljalo posebnih obvestil, oziroma vabil,
__Odbor.
Har. delav. organizacija
Zasebni težaki sklicujejo za danes zvečer ob 7. uri sestanek v prostorih N. D. O. Ker so na dnevnem redu važne stvari za vas težake, udeležite se polnoštevilno.
*
* *
Nadalje so darovali za Miklavžev večer: Bonif&čič 4 steklenice pelinovca in 4 rozolja. Komumna zadruga članov N. D. O. 10 kron, Koosumna gostilna 10 K, Gostilna „Jadran" K 5, pri odborovi seji N. D. O. nabrano K 7.40. Purkart, Vrbovec, Pinter, Može. Kreše-vič, Zorko, Bizjak po 2 K, Klavšek, Klemene Pire. N. N. Perhauc, N. N. Korenčan, Lenček Kravo«. Kolb, Braz, Nabergoj, Butar, Mavrič Zadnik, Kapil, Hobmiiler po 1 K, Šorn 1.20. Sajevic, Mislej, Prosen po 60 st. Vebenjak, Paulič, Rijavec, Stajtkovič, Kljun, Kovač po 50 st. Novak, Bonimici, Kranjc, Klnn, Kova-čič, Princ po 40 stot.
_ (Pride še.)
Darovi.
—	Dijaškemu podpornemu društvu	v Trstu je darovala obitelj g. prof. Pregelj	v blagi spomin pok. Radija Mikeliča K 30. — Denar prejel blagajnik.
—	Za „Zavod sv. Nikolaja" v Trstu	je poslala neimenovana rodoljubna oseba 200	K pod navlovom :
„Reši jih, najponižniša dekla Gospodova vselej vseh nevarnosti*1.
VrU rodoljubka, gospica Aleksandra Zabredova v Gradcu je poslsla tudi za zavod sv. Nikolaja 10 kron. Iskren* in lepa hvala!
—	V spomin pok. g. Rudolfa Mikelič daruje g. Požar Anton 5 K za moško družbo sv. Cirila in Metoda in 5 K za pevsko drašto „Zarja". Denar brani uprava našega lista.
Vesti iz Gori&ke.
S kako hitrostjo rešujejo davčne oblasti prošnje ubogega kmeta-trpina 1 — Andrej Golja na Dablarju občine Ročinj ima revno kmečko hišo, obstoječo iz kuhinje, 2 sob in 2 čumnat, ki pa sta radi njijn stanja, lege in velikosti za stanovanje popolnoma nespo-
Kotarska Bolestnička Blagajna - Volosko.
Štev. 602:9
dne 1. decembra 1909
SLOVENCI! o nedeljo, dne 5. deu osi v „narodni dom", do poraflfr-neao ml sm a srole pratite i
Oglas natečaja.
Razpisuje se natečaj za mesto zdravnika okrajne bolniške blagajne v Voloski za področje Kastav z sedežem v Matuljah ali okolici.
Plača je ustanovljena na K 1500:— letnih plačljivih posticipatno v mesečnih obrokih.
Zdravnik mora držati svojo farmaceu-tiško omaro.
Zahteva se znanje hrvaškeg-a oziroma slovenskega jezika v govoru in pisavi. — Prošnje s potrebnimi prilogami poslati se morajo podpisani upravi najkasneje do 20. decembra 1909.
Za upravo
Kotor. Bolestn. Blagajne o Moškem
Dr. Matko Trinajstič v. r.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
% zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Londonu 1909
Acquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 SBSVSET trikrat na dan svež krah.
Prodajalnica je tndi dobro preskrbljena z vsakovrstni«! blškvti posebno za čaj; ima razne fina visa in likerje v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naroČila za vsakovrstne torte, krokante itd., kakor tndi vsake predmete za speči. — Ima tudi ■sjfisejso moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skerk
VELIKI DOHODI ZA JESEN. IN ZIMSKO SEZONO
TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z veliko izbero gV zadnjih HOVOStl Za zimsko 88Z0R0 po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLASA.
Izbera srajc, oTratuitOT, omtnic, zanesti iti. - Na željo se DošiUajo uzorci-
Mnenje gospoda Dr. Frana Weitlanerja
zdravnika v Attentalu.
Gosp. J. SBRRAVALLO
TrsU
Kakor zdravnik avstrijskega Llogda imel sem priliko občudovati Vašo lekarno in lekarniški zavod, ki lahko služita kot uzor ca. Potem, ko sem rabil več nego sedem let Vase ŽELEZNA TO KINA-VINO SEBRAVALLO, zamorem potrditi, da je isto nenavadno vspešno zdravilo v slučajih inffuence, malokrvnosti in drugih boleznih te vrste.
ATTENTAL, 17. februvarja 1908.
Dr. E. JVEITLANER.
Velika skladišča manlfakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke.
Plačilo na obroke.
M. B. Katz
TRST - ulica Sanita 16, II. aadstr.
Podružnica v Gorioi. ulica Alvarsz 3, I. ■.
I Popust od 30 do 40 °/0 I	
J Kovlaaste ure K 3*—napr. ■ -^JjT l l 2- l 1 1 I®'— » 1 P^-SlZlate in sr^nie ve™ ^ 1 ^ŽfilSr Bogomil 3 | ^mm&r ul. Vlnc. Belllnl 13 (nosi	Zlati uhani od K 3'— napr. . z dem. „ 8'— „ Zlati prstani „ 4 — „ „ z dem. „ 6 — „ ■ Zlate Broche „ 6-— „ S Zlate zapestn. „ 20*- H privesti za milt in ženske 1 Pino, urar 1 irotl sv. Antona novega) |
Velike novo prodajalnice
AilfiiMk
MHK
pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, al- Stadion it- 6 - Telefon 22-85 (hita gledališča Fenlte)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, ceno zmerne.
Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron. Jedilne »obe. Sprejemne in kadilne dvorane v najuovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolić* — Popolne opreme in posamezni deli.
i
n
■■■■■■■■ar
Cene zmerne. Telefon 1395
Grins^ Waldner
■■ TRST - ulica Medla 3 - TRST H
Zslogs jelovoga lesa • prodajo na drobno in debelo. — OKVIBJI iz bukovega in jol. leea.
Isbsrs mkomtalh oblotenih In oet rut enih I prftdmttOT I« bokSTSgs ln Jelovg* less Itd.	I
Bogata izbera obltfkov. - Lopate za pekarje.
Zagrebška tovarna, tvrdke	Jrancka sinov, v vsakem ozi™ novodobno <»*j
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin.
V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proitfAdu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z oiMkoai,
iz zagrebške tovarne.
tf. Zrn** V. T USS, 1:9 L
Stran IV.
»EPINOST« St. 337
V Trstu dne 3. decembra iyOD
■obr i. In ta ubogi kmet plaču e hiSai davek «<14,* a stanovanje rabnib prrttoro? ; in to ir>erd» že kakih 30 ltt. Plačuje po 9 K 80 k t. »Le«to od 2 za stanovanje rubnih prostorov tetnih 3 K 40 sto t. direktnega hifinfga davka. Plačaj e torej na leto 6 E 40 st. pre-vet, a zraven Se obč. d o klade, ki zna&aio v kat. obč. Dablar po 200'/» (in Se več) 12 E SO st., t kopaj torej 19 E 20 stot. na leto, kar hi znašalo v 30 letih 67« E preplatila.
Golja, kakor mladenič in neveden kmet, je na to krivico, ki se mu godi, prišel še-le letA 1907, ter je takoj, dne 14. marcija 1907 ulcžii Drošojo na c. kr. okr, glavarstvo v Gorici (davčni odd.), naj njegovo hišo pregleda in krivico popravi.
Meseca maja 1908, to je 14 mesecev pc »ložitri te prošnje, je prišel c. kr. fi* nanfni svetnik iz Gorice aam na lice mesta, pregledal hišo ter obljnbil lastniku, da se pometa popravi«
Ker pa do 3. feb. 1909 ni doipela ni-kakcršna rešitev, je lastnik ulržil ponovno prošnjo za rešitev zadeve. Na to se mu je odgovorilo, da je bila njegova prcšoja vsled odloka c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu z dne 1. maja 1909 št. 889S poslana c. kr. finstčnemu ministerstvo, kjer se nahaja še seda?.
Torej od dneva uložitve te prošoje (14. maciia 1907) je mioolo 14 mesecev predao ;'e (T? šla komi si a hišo pregledat, in minolo je že 2 leti, 8 mesecev in 11 dni, a prošnja še fifoes ni rešena. —
Gospode državne poslance prosimo naj-uljudneje naj posredujejo na kompetentnih mts 'h, da bojo obiastnije redno reševale prečne tudi — kmeta-trpina !
Kraško vinarsko društvo v Tomajn sklicu-e v nedeljo dDe o. t. m, ob 3. nri popol. v lastnih prostorih protesten shod proti no-venn nameravanemu davku na vino. Vino-g:fcdniki so vabljeni ca ta shed, da najodločneje preferiramo preti nameravanemu krivičnemu dav^o.	_
Razne vesti
Mm. Steinheil. Kdo ie vedel prt d dobrim lete m za kako madamo Steinheil ? Kdo se je br:eai zanjo? Živela je tiho, kakor živi na tis.će njenih sovrstnic. A danes!? Po vs'h Č8i0uisib, velikih in malih se čita njeno irce, »e vd: njene slike. Žurualisti, fotografi, cdto-kan, psihologi, v*e se kar drvi za n*o; za v ta* o besedo se jej plačuje na,stotine. Odpo-tovara ie te dni iz Pariza v London. Predno ]e zt pustila Pariz, je diktirala nekemu Surna-li»tu a?oie doživljaje, za kar je dobila 15.000 i:&nkov honorarja. Časopis BDaily Mail" jej je pbčal za prav kratek članek, ki je vseboval n ene memoare, nič manj nego 25.000 franko?. Do danes ni še noben piiatelj dobil tako visokega honorarja. Eakor znano je go:pa Steinheil tudi dobra pevka ; zato jej je hot so neko gledališče v Parizu plačati, ako b; d .»topila, celih 100.000 frankov. Eo je dcep la na londonski kolodvor in ko )e iz-str p s!a iz kupeja, je kar, neprecebcma plapoljai m. gnezijev plamen in madame Steioheil je bhr. f tegrafirana v vseh mogočih pozab. Nudilo ie iej je tudi že neštevilno že ni tn i h po-nudeb. Eakor znano se je bil pri razpravi m ki mlad t nič samo iz entnzijazma do njene lepote iu duhovitosti izdal za morilca njenega moža i u matere.
G1 .de umera se je gospa Steinheil izrazila »le Ječe: „Pczaam jih, morilce. Justioa jih irottžira, a ne sluti, da dobi cd mene mcčLo zaušnico, ca katero ne pcz»bi tako hitr<. Jaz imam mnego dokazilnega materi "f-la".
T**ko se po toliko interesantnih in dolgo-tr&ifcjofc h razpravah še danes ne pozna pra-
zločinca skrivnostnega dejanja.
Pa pravijo, da ni več ljubezni. George Mi-! gi~n, 22 letni sin večkratnega milijonarja g. fi. Mulligana, se je peročil pretečeni teden z le^o, a kakor cerkveno m;š ubego gledališko igra.ko Bessijo Van Nesse«o. To je bilo od ml&ćcga mii;onarjevega sina, ki je bil po milcbti svojega očeta predsednik neke delniška dražbe ?a gradojo avtomobilov, gotovo jako lepo. Ni pa to b?lo po volji njegovemu očeta, ko ma je hetel sin predstaviti svojo leti, ni ta hotel niti čuti o svoji neresti. Peč pa je sina takoj editavil od predsedniška avtomobilske družbe in ob enem izjavil, da h bo razdedinil. Ali mladega zaljubljenca tc m strašile. Dobil je službo kot avtomobilski šofVr ter ie nastanil s svojo žeto v ne-ktiEi delavskem stanovanju. Oba, George in njfg -a žena pravita, da si ne razbijata čisto nič nitve radi jeze starega MnUigana, ker sta pre?t č srečna. To je Že mogoče. A bržkone uter e trajati ta sreča le za dobo medenih tednov 1
Kepeniški stotniki v Italiji. Izgledu znanega nemškega čevljarja Voigta, ki seje proslavi kot kepeniški stotnik, so začeli slediti tudi v Italiji. Samo v Rimu so biti aretirani te dni štirje tički, ki so hoteli kot redarji prt oblečeni izvršiti razne lopovščine. Na po-setvo nekega bogatega kmeta v bližini Foggia je u^rto več za orožnike preoblečenih bandi-tov. Izvršili so hišno preiskavo in odnesli 5000 lir. V Rssalgoni pri Caltanisetti na Siciliji se je preoblekia cela roparska tolpa v policiste, ter uropala pred očmi orožnikov znatne zneske. Cela tolpa je pobegnile. Za-sledajejo jo orožniki.
Mož sfalsterskl predsednik, žena stenografija. Na Danskem imajo sainisterskega predsednika, kije bil preje demokrat, ker
navsezadnje ni niš čudnega. Bolj čudno pa je, da ie ostal demekrt-t čoega mišljenja in nooižfn tali šg krt mini«tertki predsednik. Ta mož neče c bledi traka, niti deti na g'avo cilinder. Ro g-a h krvlju, gre v navadni oblek:. Tudi aeče, d* bi «e trn rekalo t-ksce-lecce, : m prs k on nravi, da je prej ko slej le navaden ecsocd Zah e.
No. čp *e mož ci nič prevzel, je pa še bolj čedno, da se ni čisto n>č prevzela žena, ki je ttenog-f fiuja v dižavnem zboru. Te svoje službe neče puttiti n ti sedaj, k" je postel n;en mož mirnterski pred tednik. Pravi da je služba zelo priletna, samo takrat jo jezi, ko mora iten* grafi-at, ko kak posknte prav salamensko zabavi« čez njenega moža.
Lepa
AnHrni loirir bel° ™pavflko p°
MIIUIgJ JCJtIU 32 nv6. liter ▼ ulici Coroneo 29. Po dogovoru nižje cene._2099
soba se odda pri Blovenstri družini. Lo-;
renzo Giberti Stev. 6. III., vrata 19 ^085 _ i
Sprejme se takoj govori sloventlri in I
italijanski. Več pove Jakob Ž i v i c, brivec v Bar-1 k ovij ah._2100;
|XAq(m dobre Čevljarje za Žensko in moško delo.< lolsClIl Tia della Fonderia št. 2, L n. 2105
TVEĐ&A
m
MALI OGLASI
računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se ra!una!o enkrat vel. pristojbina stan« 40 Plača se takoj.
tiskane bes rfajmanjia
tro w nkrat več. ffe ■O stotink. A 1
—tM
ntmčko vrtnarica zmožna slovenščine in nemil llUORd, fcčine išče službe kot odgojiteljica. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.	2112
PrnHo Cd ra<** Odpotovanja, dobro upeljaDa rrUUd OtJ prodajal niča jestvin in kolonijalnega blaga, katera d osi dnevno K 1U— gotovega dobička. Mala najemnina. Pojasnila dsje Kolar šič, kavarna Corso v Trstu od 1.—11. in 3.-6. pop.	2110
Kostoris
skladišče oblek za moške in dečk«
Trst^ vis S, Giovanni 16; I. n
(zraven Restavracij e Cooperutlva ex Hasker«
prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke In površnike m moške, perilo itd. Najdogovornejše eene POZOR! Skladišče ni v pritlijču ampak v prv»m nadstropja
| I Mađ 40-ierem Tspea trii! Tad 40-ieren vspea. | B
PASTIGLIE PRENDINI
I

od ogolunjene sladke ikorje.
ImditeU in P. PRENDINI t Trsti.
::: Zdravniško priporočeno proti :::
grlobolu, kašlju, hripavosti, katari.
Podeljuje uevceia in govornikom Cisi glas. Zaloga v lekarni P. PRENDINI
U t Tsen Doljšin leKarnan t Trsu ii Evropi.
Zahtevajte vedno „Putlglle Prendlnl*'.
m| I Fanti )e aa Toiarejaaia! I
l
Edina od o. kr. namestništva avto rizo-vsna obrt za pokončavanje podgan, miši lisic, krtov in vseh mrčesov, stenic in vseh drugih živalic
CARLO JENULL
Detainica In zaloga TRST, ulica Teaa
Taifni CA nrflflsi 8kladišfie z ma,° najem-I €111U J oC IfUUCl nino primerno za vinotoč
(Spazio vini) ali za prodajalaico r.elenjave itd. Zgla-
siti fle je »Trattoria Pepi Morou, Belvedere 49, Trst.
2116
Vinarska in gospodar zadruga v Dornbergu pri Gorici prTdaj
mnogo tisoč hektolitrov najizbornejšega vina — med tem tudi sladkega 6. la „ prose t ar". - Na zahtevo se služi z uzorci	1974
POZOR!
Vsled nakupa velike partije
kuhinjsk. predmetov
vseh kvalitet iz emailirane kovine, se prodajo isti po K 1-20 kilogram. Naproj gospodinje. Porabite to priliko I
Ulica SHvlo Pelllco 10-

■ '-kSti
Interesantna !! NOVOST!!
Nenavadno presenečenje.
ATtoialičiiOTžiialo
„REGENT".
Žepu o kresilo in istočasno žepna svetilka.
Jako elegantno in praktično. Navadno uporabljanje c 1 roko.
Z enim pritiskom osenl In \ul
Cena z opiBorn vred : 1 komad E S 30; 3 komadi E 7.75 ; 6 komadov K 15-—; 11 komadov K 27'—. Poštnine proste poftiljatve, ako se posije denar naprej ali pa po povzetja.
ALOIS SCHAUHAMM SST
PO POVZETJU STANE 30 STOTIN K VEČ.
ANTON S K £ R L
moti&alk, zaprtae&eni tzr&doneo
TRST, Caric 6oltionijr«v trg štev. h
Zastopnik tovarne teles is mototole« M"
Kap«ij»v» in lalcga >.:ektri£nih »voaekov. Inii in pioa«.'« j-» jB.o.roiiov, aotofouvv, ia foaograroT. S&loga pripnv ca iojMI piT< '.a»tnt delavnica ta popravljanj* itv. »trojev, kole«. laotokj
Velika zaloga pripadkov po tovar, esnafe.
TELEFON ši:sv. 1734.
=11
1=11
nn
LASTNA HlSA ::: Teiefon št 262
LASTHA HIŠA ::• Telefon it 262
Največje narodno spedicijsko podjetje _	na Kranjskem ——
JOSIP SKERLJ
Ljubljana Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor)
se priporoča za vsa v sped-cijsko stroko spadajoča naročila, gf katera Izvrši točno ln solidno
: po najnižjih cenah.
cocnoo	dgohcie
Slovenci t rsta in izven Trsta!
Ocvoril sem prvo dalmatinsko
žg-anjarno in zalogo
v Trstu, ulica Ghega št. 10
s slov. .napisom, bi vaacega Slovana razveseli. Točim najfineji dalmatinski tropinovec po Kron 1-20. (Za trgovce cene primerno znižane;. Točim tudi druge likerje. — Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen obiBk v nadi, da velja beseda Svoji k svojim i Lastnik Gajo Bonefačić
ki bi imela gotovine K 8 do 10 000 za lukrativno podjetje, kapital se zavaruje, to raj brez vsakega rizika. Reflektira se le na mlado moč.
C. M MM k Ca.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalne in jedilne eobe na iabero.
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. I
Telefon St 71 Romano IV
Ponudbe pod „DELRVHOST'' na Inseratni oddelek Edinost v Trstu.

Fondo Coroneo.
!Eipporij!
„ALLA HODA TRIEST1NA"
trst - ulica farneto štev.
Včeraj 1. decemUri 1909 odprla se je
NOVA '* PRODAJALNICA manifakturnega blaga
ter blaga vsake vrste, konfekcijonira-nega, kakor tudi drobnarije. Lastna iz-delovalnica. Krojačnica za ženske izdelke.
Veliko iznenađenje!
!! Cela oprema za neveste zastonj !!
Se priporoča tvrdka BOBSATTI & Co
Fondo Coroneo.
Jabolka
razpošilja v vsaki mnoiini IOO kilo po Hron 16*— do 22-— iz kolodvora Litija in po povzetju
IVAN RAZBORSEK, Šmartno pri Litiji
Ni treba več užigalic !
— En saai pritisk provzroca ogenj !
Imperator
Žepni ažigalec in od enem elegantna, najfinejše ni-klovana, jednostavna, a vrlo praktična s4etijka, za prižgati t euo roko. absolutno varna, traja mnogo let. Cena 1 kornvi K 3-- , 3 komadi K 8 25, 6 komadov K 15. Poleg vsakega komada natančen opis. PoSilja se proti naprej poalani dotični svoti franko, ali priporočeno (35 vinarjev več t.

•	. . g
f
}f [	' ri.^
t V	- :
Exporthaus Konigsberg 607 Ogrska
Za/oga izgotovljenlh oblek in 5S5 maoifakturnega blaga
Al Mondo
Traberjeu mptomični m pataios. muzej
Razstava ljudskih bolezni in pokončanje istih.
Ljudska znanstvena predavanja se vrše ob 10., xx., 12, 4, 6. in 8. uri.
V petek sano za ženske. Katalogi v si o v en. jeziku.
Vojaki
OO Preseljena Iz Barrleru št. 33
vul. deli' 3stri3 štev. 8 (Sy. Jakob)
Velika izbe rs moikib, deikih in otročkih o-blek. Zaloga blaga zz. obleke po uieri. Srajce ■podnje hlače, nogovice, pletenine, ovratniki zapustniki, ovratnica ibl. itd. v bogati izberi.
Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd.
Specijaliteta : hlače za delavce. Vse po naj zmernejših cenah.
Vato
a O stotlnk.
NOVO POGREBNO PODJETJE t^r
wm~ Z bogato opreao za vsako- CoPSO 49 (Pij vrstni pogreb. "II in prodajal-
nico mrtvaških piredmetov in vsa-kovT8tnih vencev iz umetnih cvetlic p erle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja aa debelo !■ drotao.
Goldoni)
Umetni zoDje
Plombiraj« zobav.
izdiranje zobov torm m m vsake bolečih
r sotoozdravniikern kabinet«
Shr.3.ČermakinS.SttSck^
TRiST
i «iea Mta Caurat itev. Ii, U. aadet