„Izbezati jih treba".
Najhujši trn v peti je „Slovenčevi" gospodi družba sv. Cirila in Metoda. V lepi slogi delujejo pri tej družbi Slovenci duhovnega in svetnega stanu za njeni vzvišeni verski in narodni namen, in to že od njenega začetka, od takrat namreč, ko je bila družba ustanovljena. To pa v naših naprednih časih ni vsem všeč. „Požgati treba tudi zadnje mostove čez svojevoljno na novo izkopani prepad, sicer bi še kdo mislil, da se na podlagi miru in narodne jedinosti more kaj dobrega storiti. Tedaj, če tudi nenaprošeni, zaganjajmo se v to družbo, da razpremo vodnike ali vsaj oslabimo njih vpliv, toda delajmo previdno, kajti 10.000 ....!" Tako nekako mislijo »Slovencev^.
Pišejo pa zadnji torek v uvodnem članku „Slovenca" tako-le: „Laž je, da se je ta družba napadala na katoliškem shodu", „ne napadamo nikogar", „z vso odločnostjo zavračamo trditev, da smo nasprotniki šolske družbe med nami". Kako previdno in miroljubno! Toda počasi, gospod člankar!
Kaj druzega je pomenilo ono gnusno tuljenje, ko se je zagovarjal na katoliškem shodu sedanji namen družbe, kakor napad na družbo? Kaj druzega je vaše ravnanje, ko hočete družbo v nasprotstvo postaviti s škofi, kakor napad na družbo? Kaj naj pomeni, ko vedno na novo izbezavate mirno delujoče in vpijete o nezaupanji do družbe, ako ne napad na družbo ? — da, vse to je hud napad na družbe namen, tedaj na njeno bistvo, ob jednem pa nevaren napad na obstanek naroda. O, mi čutimo vaš nož, četudi ga skrivate.
Z nobeno stvarjo niste mogli Slovencev huje raz-dražiti, kakor s temi napadi na družbo, ker je vsak pravi narodnjak živo prepričan, da dokler visoka vlada ne ustavi pogubnega nam ruvanja znanih nemških in lahonskih društev na slovenskih tleh, ne sme se tudi namen družbe
sv. Cirila in Metoda in ne more premeniti niti za las. In vendar dregate vanje neutrudno! Toda, ne bezajte pregoreče pod zgoraj imenovani most, da se ne podere — na vas, in potem postroji — brez vas.
Pa recimo, da ne marate prepira, ampak želite dobro delo. Recimo, da res hočete delovati z nami v blagi namen, ker trdite, da je tudi za vas ta družba velikega pomena. Tedaj „clara pacta!" Naš pogoj za skupno delovanje je, da očitno potrdite dosedanjinamen družbe, namreč ustanavljati katoliške slovenske šole v krajih, kjer nam jih kratijo krivični sosedje. Recite: „V tem smo vsi jedini". Sedaj pa pridejo na vrsto sredstva, kako bolje dosezati ta namen. Vi zahtevate, da naj se 1.) družba pre-ustroji ter zasnuje po farnih podružnicah in 2.) deluje povsem v sporazumljenji s škofi. Zoper prvi pogoj nimamo ničesar, ker je isto družba sama, če je le bilo mogoče, izvajala že pred vašim nasvetom. Menenja smo, da po obmejnih župah, kjer sta razni narodnosti, bilo bi to komaj izpeljivo. Zoper drugi pogoj smo pa še manj, ako le hočejo vsi škofje Slovencev podpirati zgoraj omenjeni namen družbe. Naprošeni so bili že vsi od njenega predstojništva, kakor je bilo to v „Vestnikih" natančno popisano. Ali jih niste brali? Treba tedaj le, da se vseh Slovencev višji duhovni pastirji za ta namen pridobe. Sedanjemu družbenemu odboru bode težko jih kaj več za to pridobiti, ker ste ga namenoma že preveč počrnili. — To je tedaj naš „ultimatum". Dobite nam, ako pišete v „Slovencu" odkritosrčno, to zagotovilo vseh škofov, ki vladajo Slovence, da bodo podpirali sedanji namen družbe, in mi vas zagotovimo, da smo potem v tej zadevi jedini, in da bode z veseljem odstopil tudi, če treba, ves sedanji mnogo mučeni družbeni odbor, v isti namen še bolj uspešno delujočemu. Dokler pa za družbo ničesar ne bodete storili, ampak le zabavljali in izbezavali delavce k prepiru, vračali vam bodo vsi zavedni Slovenci — nezaupanje in odpor.
Družba sv. Cirila in Metoda bode pa po izgledu mnogo preganjanih svojih zaščitnikov, zaupajoč na božjo pomoč in na zmago pravične stvari, mirno čakala, da se
Politiški oddelek.
388
zjasne vremena. Ako nas ne ubijejo strele iz črnega neba, ki se vsled vednega „izbezavanjaa razpenja tudi nad Kranjsko, storili bodo — če tudi brez vas — vsaj nekateri naši možje, „kar mož je storiti dolžan".