Glas zaveznikov
Leto I - St. 153
Informacijski dneonik A L S.
Cena 2 Uri
TRST, sobota 15. decembra 1945
UREDNIŠTVO: Vta a PeUlco a . Telefon št »8834 in 94448
OGLASI: Cena za milimeter viži ne (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 38), objave L. 9, finančni ln pravni iglast L. 12. V vsebini Usta 'tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. X., Societš per la Pubbllclta in Italla, Trst, via SUvio Pellico št 4, tel. 94044. Cena posamezne števUke L. 2 (zaostale I« 4). Rokopisov ne vračamo.
Zunanji ministri razpravljajo
Začetek sestanka v Moskvi
Veliko zanimanje vsega sveta - Bevin v Frankfurtu in Berlinu Byrnes prispel v velikem snežnem viharju v Moskvo - Danes
začetek razgovorov
Moskva, 15. decembra
V Moskvi je vse pripravljeno za konferenco zunanjih ministrov treh velesil. Britanski zunanji minister Bevin stanuje v britanskem poslaništvu nasproti Kremlju. Ameriški zunanji minister Byrnes stanuje v hiši ameriškega poslanika Averilla Harrimana. Menijo, da bo konferenca v isti palači, kjer so se leta 1943 sestali Molotov, Eden in Cordell Hull. Angleški minister za zunanje zadeve Ernest Bevin je včeraj zjutiaj odpotoval z letališča Nort-holt v bližini Londona. Prekinil je potovanje v Berlinu, kjer je imel razgovore z namestnikom mhršala Montgomeryja, generalom Robertsonom, in z njegovi ni političnim svetnikom sirom IVilliamom Strangom. Britanski zunanji minister je zapustil včeraj dopoldne Frankfurt v smeri proti Berlinu. še v teku p
VJACESLAV MOLOTOV Sovjetski zunanji minister
Sanonor Globotschnigga
London, 15. decembra Avstrijski radio je javil sinoči, da Je bivši gauleiter Dunaja, general SS oddelkov Glo-hotschnigg, katerega so britanske oblasti aretirale v bližini Celovca, naredil samomor.
Presenetljiv rekord atneriške veletrdnjave
New York, 16. decembra Ameriška veletrdnjava C 29, Imenovana »Sanjska ladja*, je preletela področje Združenih držav v petih urah 27 minutah in 8 sekundah in je tako postavila nov pre-kocelinski hitrostni rekord. Letalo je preletelo iz Burbanka v Kaliforniji v New York brez pristanka okoli 4000 km.
Urejevanje Nemčije
London, 16, decembra V najkrajšem času bodo britanske civilne oblasti prevzele upravo nad nemškim področjem, ki so ga do zdaj upravljale vojaške oblasti. Prenos uprave bodo izvršili polagoma in po načinu, ki so ga uporabljali na ameriškem zasedbenem podredju. Preden bodo prepustili večji del nadzorstva nemškim oblastem, bodo morali izvršiti velik del demobilizacije, odstraniti bodo morali vsako sled nacizma in vzpostaviti trdne temelje za uresničenje demokratske vlade. Osebje vojaške vlade bodo polagoma spremenili v civilno. Okrajni poveljniki bodo ob-
dopoldneva je Bevin prispel v Berlin. Ameriški zunanji minister Byrnes je že včeraj prispel v Moskvo. Njegovo letalo je imelo velike težkoče za pristanek, ker je v Moskvi zelo snežilo in nebo je bilo temno. Byrnesovo letalo je letelo iz Fittnkfurta v Berlin in naprej v snežnem viharju. Vreme je bilo tako slabo, da ni bilo mogoče dobiti novic o letalu in so do zadnjega mislili, da mu bo pristanek onemogočen. Ob 13.38 je letalo z Byrnesom in ameriško delegacijo prispelo v Moskvo. V teku današnjega dneva se bo konferenca začela. Diplomatski dopisnik agencije Reuter poroča, da bodo zelo verjetno razpravljali o perzijskem vpralianju na današnjem sestanku ministrov za zunanje zadeve v Moskvi. Prihod v Moskvo britanskega poslanika iz Teherana sira Readerja Bul-Iarda in ameriškega poslanika Johna Jemegana dokazuje, da bo perzijsko vprašanje prišlo v preučitev treh ministrov za zunanje zadeve. Iz Teherana javljajo, da bo perzijski ministrski predsednik Ibrahim Ha-kjiti, ki ga bo spremljal minister za zunanje zadeve, v kratkem prispel v Moskvo, kjer bo imel pogajanja s sovjetsko vlado. Poročilo ne dodaja podrobnejše, če bodo v času sestanka treh ministrov za zunanje zadeve v Moskvi tudi perzijski ministri. Ako bodo navzopfl, bodo ministri za zn-nanje zadeve določili, Če bo perzijsko vprašanje vzporejeno r obiskom perzijskih ministrov, ali pa bodo Imeli posebne razgovore.
Byrnesov prihod v Moskvo
Moskva, 15. decembra
Ob prihodu v Moskvo je Byr-nes izjavil: «Zela sem vesel, da sem v Moskvi in zelo me bo tudi veselilo, da bom spet videl mojega prijatelja ln tovariša Molotova. Imam zaupanje, da bodo naši razgovori utrdili zveze, ki vežejo naši dve državi. Medsebojno sodelovanje, ki se je pričelo1 med vojno, se mora nadaljevati tudi v mirovni dobi.»
Bymesa so spremljali mnogi strokovnjaki. Na letališču so ga sprejeli namestnik komisarja za zunanje zadeve, Deka-nozov, osebje poslaništva Združenih držav v Moskvi, britanski poslanik pri sovjetski vladi Clark Kerr in uradniki sovjetskega komisarijata za zunanje zadeve.
Poslanik Združenih držav Averell Harriman ni bil navzoč, koi je letalo pristalo na glavnem letališču v Moskvi, ker je čakal na drugem letališču, kjer so v sprva mislili, da bo letalo pristalo zaradi slabega vremena.
IZ JUGOSLAVIJE
V	Sarajevu je bila konferenca predstavnikov vseh organizacij ter predstavnikov vseh kulturnih in prosvetnih ustanov. Razpravljali so o vprašanju pobijanja nepismenosti ter povečanja kulturno prosvetnega dela. V Bosni in Hercegovini je okrog 75% nepismenih. Ustanovili bodo večje število analfabetakih tečajev. V ta namen bo ministrstvo prosvete Bosne in Hercegovine dalo na razpolago 30.000 knjig. Ministrstvo prosvete je poslalo v razne vasi 120 potujočih knjižnic. Na konferenci so zastopali stališče, da je treba vsekakor izboljšati delo na kulturnem, prosvetnem in umetniškem področju. Za čim uspešnejšo izvedbo načrte bodo pričeli z zbiranjem denarnih sredstev.
• * •
V	invalidskem domu v Meljinah v Boki Kotorski je 75 invalidov. Po dveh mesecih napornega dela je uspelo, da so se v analifabetakih tečajih naučili citati in pisati. V tečaju, ki' ga je obiskovalo 80 invalidov, je 12 invalidov zaključilo tečaj z odličnim uspehom, ostali pa s prav dobrim uspehom. Po telefonskem tečaju je bil organiziran tudi upravni tečaj, katerega je dovršilo 12 invalidov. Tudi kulturno delo med invalidi je na visoki stopnji.
* * •
številni poedinci, podjetja in ustanove v Beogradu se obračajo na ministrstvo trgovine in preskrbe e prošnjami za dodelitev motornih vozil. Ministrstvo je obvestilo vse interesente, da izredna uprava za preskrbo ne dodeljuje metornih vozil poedinim podjetjem in ustanovam, temveč le predstavnikom vlade narodnih republik in zveznim ministrstvom. Podjetja ali ustanove, ki so pod neposredno upravo zveznih ministrstev, se morajo zaradi dodelitve vozil obrniti na svoje pristojno zvezno ministrstvo.
De Gasperi o svobodi tiska
Rim, 16. decembra Pa seji ministrskega sveta je predsednik De Gasperi izjavil dopisnikom:	«Verujefm v svobodo
tiska in moj namen je braniti ter ohran itijo kot eno izmed demokratskih svoboščin, ki so nujno potrebne za uspesen razvoj države. Pridružujem se tej svobodi, jo spoštujem ter pozivam ves tisk k sodelovanju. Nekoliko več zahtevam od te svobode in to je ravno sodelovanje. Pod tem razumem tudi kritiko, toda kritiko v tistem duhu, ki prizna v vladi, katere predsednik sem, sicer zasilno vlado, ampak tudi vlado, ki se zaveda svoje dolžnosti in visoke odgovornosti, zlasti do svojega naroda v odnošajih z drugimi državami,*
KAZFMAVA V SriTRSfttERGU
Odkrivanje grozodejstev
Nekateri obtoženci bi te radi odrekli Hitlerju - Se ob lanskem Bolita to obeiall internirance - Strahotno unltanje židovskega okraja Variave
Numberg, 16. decembra
Po poročilu ameriškega psihologa dr. Gustava Gilberta, ki pregleduje obtožence od dneva aretacije, se je Število tistih, ki so se javno izrekli proti Hitlerju, med niirnberSkimi obtolenci zviSalo. Prvi med temi je Hans Frank, bivSi glavni guverner Poljske, ki se je spreobrnil h katoličanstvu. Izjavil je, da je bil Hitler vražja in razdiralna sila. Med ostalimi so Se: bivSi predsednik <tB.eichsban.kei> Hjalmar Schacht, bivSi vodja glavnega stana Aljred Jodt, vodja propagande Hans Fritsche in avstrijski nacist Seyss Inguart, ki Je postal nemSkih komisar na Nizozemskem.
Schacht je rekel: aHitler nas je izdal, Seyss ln-quart pa» Hitler je tloveSko ‘bitje, ki je povzročilo največje uničenje od časov Diingiskanan. Obtožnica se je nanašala tudi na nemSki Štiriletni načrt za proizvodnjo streliva. V njej je neki stavek Sauckela: «Od 5 milijonov tujih delavcev, ki so prispeli v Nemčijo, jih ni btlo niti 200 tisoč prostovoljnih».
Ameriški tožitelj Dodd je podčrtal, da je pomrlo na tisoče ruskih vojnih ujetnikov v nemSkih koncentracijskih taboriščih. To dejstvo so doz-nali iz neke listine ministrstva za zasedena ozemlja, katerega vodja je bil Alfred Rosenberg.
Obtoinica je navajala številne listine o koncentracijskih taboriščih. Po dobrem preučevanju so izvedeli, da so bili že pred 1933, Se preden so prisn nacisti na oblast, nacistični voditelji prepričani, da brez zatiranja opozicije ne bodo mogli utrditi svoje obttistt nad nemškim naro dom.
Odrezana človeška glava
Med vznemirjenjem navzočih so prinesle strdle v sodno dvorano človeško glavo in kos tetovirane kote. Ameriški toiitelj Dodd je dejal, da je to glava enega izmed internirancev iz Buchenivalda, katerega so najprej obesili, potem pa obglavili. Kose tetovirane kote so potem izročili gospej Kochovi, teni poveljnika Buchemvalda, ki je imela te iz drugih takih kosov napravljen senčnik.
Obešanje za Božič
Ameriški toiitelj Dodd je nato prečita! poročilo tretje ameriške armade o koncentracijskem taborišču v Flossenburgu, o katerem pripovedujejo, da so za Botič leta 1944 obesili nekaj ujetnikov in njihovi tovariši so morali prisostvovati pri izvršitvi. Na koncu vrvi je bilo veliko božično drevo bogato okrašeno.
zBil je to strašen prizor — je izjavil eden izmed preostalih — kontrast med trupli obešencev, ki so viseli in botična drevesa, na katerih, so gorele sveče.
V mdrcu 1944 so obesili v istem taborišču 13 ameriških in britanskih padalcev, ki so jih zajeli, ko so hoteli pognati v zrak nekatere mostove. Obtolnica nadaljuje o nekaterih zavezniških poročilih, ki opisujejo, kako so nacisti tepli, mučili, stradali in večkrat streljali svoje Irtve in z mnoličnimi pokolji v plinskih celicah in krematorijih.
Dodd je potem podčrtal, da niso bila grozodejstva, ki so se dogodila v koncentracijskih taboriščih, posledica osebne mržnje nekaterih funkcionarjev taborišča, mafveč so iz-
Priključitev Schlesvrlga k Danski 1
Kopenhagen, H. decembra Danska vlada bi bila naklonjena Izvedbi plebiscita v pokrajini Schlesvvig v severni Nemčiji, če bi se ta pokrajina želela priključiti Danski. Za sedaj vendar še ni misliti na plebiscit in niti ne na to, da bi lahko dansko mejo pomaknili proti Jugu. Danska želi povrnitev tistih ozemelj, kjer prebiva čista večina danskega prebivalstva. To se bo lahko ugotovilo pozneje, kadar bi se izvedlo glasovanje v pokrajinah, kjer prebiva mešano prebivalstvo, ki bi bilo •laklonjeno priključitvi k Danski. Vsekakor se dotika to vprašanje samo Schleswiga, Danci pa nimajo nikakršnega zanimanja na nemško pbkrajino Holsteln.
Izpust nemških internirancev
London, 15, decembra Ameriške zasedbene oblasti bodo Pred koncem februarja izpustile 8.000 izmed 45.000 nemških internirancev iz 18 taborišč, ki so na Področju 7. ameriške armade, ker ®° dobili dokaze, da niso pripadali nacističnim organizacijam. Razen
tega zatrjujejo, da so pogoji v 'internacijskih taboriščih precej dobri in da interniranci dobivajo zadostna živila in zdravniško oskrbo.
55 krajev se potegne
za sedež Združenih narodov
London, 15. decembra
Reuterjev diplomatski urednik poroča, da je enega izmed najzanimivejših in ostrih govorov, ki so jih imeli glede izbire sedeža organizacije Združenih narodov, im«! pired pripravljalno komisijo ner-veški vladni odposlanec. Pripomnil je, da se ne sme razpravljati * vprašanju, če bi bilo bolje določiti sedež na organizacijo v Evropi, ali Ameriki, kot tudi ne o vprašanjn. če naj bo sedež v veliki ali majhni državi.
Zadnji sijajni predlog za rešitev vprašanja stalnega sedeža za organizacijo Združenih narodov (ki je eden izmed 60 predlogov, ki jih bo morala preučiti pripravljalna komisija) je, da določijo stalni sedež organizacije na velikem prekooceanskem parniku, ki bi vedno ostal na odprtem morju. Ta rešitev bi nudila prednost, da se izognejo morebitnemu tekmovanju, ki bi lahko nastalo med narodi in da zaščiti organizacijo Združenih narodov pred narodnostnimi vplivi.
Število ameriških mest, ki so s* preprečil« epidemijo.
ponudila za sedel organizacije, je naraslo na 40. Štiri predloge so poslali iz Evrope, in sicer iz Antverpe-na, Ženeve, Gdanskega in Dunaja. Tri neuradne predloge so poslali iz britanskega matičnega ozemlja, med katerimi je predlog otoka Wighta in Škotske. Bermudski otoki, Kairo, Tanger, Jeruzalem, Filipinski in Havajski otoki ter dvoje kanadskih mest so tudi poslali svoje zahteve organizanlji.
Berlinskega župana razrešili
Berlin, 15. decembra Berlinskega župana eo razrešili službe, ker se Je zvedelo, da je leta 1939 pisal knjige zgodovine Nemčije, kjer je oznanjal nacistične doktrine.
Pegavec na Siciliji
Palermo, 16. decembra Številni primeri pegavca so se pojavili v Termini Imerese. Do zdaj je že več oseb umrlo. Zdravstvene oblasti so vise storile, da bi
vrševali umore po točnih navodilih nadrejenih oblasti.
Obnašanje obtožencev
Med temi izjavami je sedel Frank nepremično *in globoko zamišljen, medtem ko je imel Schacht oči obrnjene na stran, kakor prej med predvajanjem filma o koncentracijskih taboriščih, da ga ne bi videl. Jodl pa je pokazal veliko zanimanje in si je stavil tudi naočnike; von Pappen si je pokril obraz z rokami, medtem ko sta Raeder in Doenitz gledala nepremično.
Toiitelj je dejal: ((Kažemo te listine sodišču samo zato, ker prikazujejo degradacijsko ravan, ki je bila v nacističnih taboriščih malo prej, preden so jih zavezniki osvobodili*.
Preganjanje Židov
Ko je bilo končana prikazovanje vseh grozovitosti, ki so se zgodile po taboriščih, je povzel besedo ameriški major Douglas Walsh. ki si je prihranil nalogo, da prikaže nacistično gonjo proti Zidom. Walsh je pričel z zbirko listin, ki podčrtujejo nemške napore pri iztrebljanju Zidov in vsebuje reprodukcije Pr°-. tilidovsklh publikacij, ki so krožile po Nemčiji, posebno Streicherjev dnevnik «Der Stiirmer». Vsi pogledi so se zdaj obrnili na Julija Streicher-ja, ki so ga do zdaj le poredkoma izpraševali v teku razprave. Obtoinica je prikazala, da je bil eden izmed stvariteljev protilidovskih zakonov v Nilrnbergu. ((Zdaj sedi na zatožni klopi, je nadaljeval Vfalsh,» pred zavezniškim sodiščem in malo oddaljen od kraja, kjer je stala starodavna sinagoga, katero je dal poleti 1938 porušiti/»
Toiitelj je nato govoril o pokolju v židovskem okraju v V/aršavi. Podatke je imel na podlagi poročila nekega polkovnika SS. Zidovski okraj, ki so ga ustanovili 1-Nemci in v katerem je prebivalo okoli štiri sto tisoč Zidov, je bil strogo ločen od ostalega mesta. V oktobru 1942 so premestili iz te9a okraja 300.000 oseb. Januarja 1943 so se Nemci odločili, da bodo Premestili tovarne orožja, ki so bile « notranjosti židovskega okraja, v Lublin, Zidovski delavci in uradniki so se brahili tej premestitvi, polkovnik SS je storil, kakor je razvidno t* obtožnic, potrebne ukrepe, da prisili upornike k poslušnosti. Oddelki SS so zaprli dohode, da bi tako onemogočili beg in začeli prodirati v notranjost okroja, vendar so se morali umakniti, ker jih, je presenetilo
močno puškarjenje.
Strahotna smrt v kanalih
«Ukazal sem drug napad — pravi poročilo — in posrečilo se nam je zajeti nekatere osumljence. Sovražnik je bil prisiljen, da se umakne v kleti, jame in podobno. Ker so se zatekli nekateri Židje v podzemske kanale, smo te kanale zamašili'm jih napolnili z vodo. Večina židovskih sil se je nato umaknila na trg Muranoivski, kjer so razvile židovsko in poljsko zastavo. Odpor bi mogli uničiti samo po trdem boju, v katerem bi uporabili mi vse svoje sile noč in dan. 23. aprila je izdal Himmler ukaz, naj napademo židovsko četrt Varšave z vso odločnostjo. Tako smo se odločili, da razbijemo notranje področje, v katerem prebivajo Židje in smo obstreljevali vsakega posameznika. V mnogo primerih so Židje živi zgoreli v notranjščini poslopij. Odprli smo pokrove kanalov in metali vanje bombe du-šljivih plinov. Veliko število Zidov je bilo ubitih ob priliki eksplozij, ki
čili smo tako 56.000 Zidov. Celotna akcija se je nehala 16. maja 1943 z uničenjem varšavske sinagoge, predvidevat} moramo, da je možno, da še nekateri Židje živijo med ruševinami onega, kar je nekdaj bil njihov okraj. Poročati pa moramo, da smo razen osmih poslopij, uničili popolnoma vse*.
Nato so predvajali film, ki so ga zaplenile ameriške čete v uradih oddelkov SS, ki prikazuje uničenje židovskega okraja nekega mesta, ki ga niso mogli identificirati.
((Prizori, kakršni so ti, so se po vsej verjetnosti ponavljali tisočkrat v Evropi pod nacističnim terorjem» — je po končanem predvajanju fil-fna zatrdil ameriški poveljnik Do-navan, ko se je obrnil k sodnemu zboru.
IZ SLOVLNIJiE
((Sindikalne sobote* so uvedli v gledališče, da se lahko delavci udeležijo poceni gledaliških predstav. Neki dopisnik se v »Ljudski pravic* pritožuje, da so umetniške predstave za delavstvo pripravljene s premajhno resnostjo ter zahteva od umetnikov, da prispevajo po najboljših močeh k takim prireditvam.	,
Sprejem blagovnih pošiljk je omejila železniška direkcija dne 25. t m. Ne sprejema vozovnih pošiljk in kasovnega blaga na razdalje do 30 km. Izvzeto je hitro pokvarljivo blago. Na razdaljo preko 30 km pa sprejema samo va-gonske pošiljke neomejeno, kosovne pa le, če železniška postaja misli, da bo v tednu za dotično namembno postajo zbrala dovolj blaga, da bo mogla odpremlti poln vagon. Izvzete so pošiljke mleka, mlečnih Izdelkov ln prazne posode. Ukinjajo ee določila o dostavnih rokih.
Devet trgovinskih družb je doslej ustanovilo ministrstvo trgovine za Slovenijo: sedem družb s sodelovanjem zasebnega ln zadružnega kapitala (Goead, Sadje, Vino, Manufaktura, Železnina, Kolostroj in Galanterija, vse del. družbe) In dve družbi izključno z državnim kapitalom (Paplrpromet d. d. in Kurivopromet d. d.).
V Sarajevu ao obsodili na smrt Anteja Malenico, ki je kot član ustatfke «Crne legije* zakrivil vefll-ko število grozodejstev.
Sprejemanje
jugoslovanske ustave
Beograd, 15. decembra Na tretjem zasedanju narodov doma so razni govorniki govorili o novi jugoslovanski ustavi.
Dr. Siniša Stankovič, predsednik srbske zbornice, je poudarjal povezanost nove ustave z načeli narodno osvobodilne fronte.
Odposlanec Miloš Carevič je govoril za demokratsko stranko (del stranke, ki pripada narodno osvobodilni fronti) ter je zlasti naglft-sal tisti del nove ustave, ki »s nanaša na gospodarstvo države ln je Izjavil, da nova ustava odgovarja temeljnim načelom demokracije. Odposlanec Pirovlč je pojasnil položaj delavcev In kmetov ter pohvalil agrarno reformo. Poleg tega Je izjavil, da je nova Jugoslovanska ustava najbolj sodobna in najbolj napredna od vseh obstoječih ustav, razen ustave Sovjetske zveze.
Dr. Makso Smiderl, slovenski elan zbornice, je razpravljal o ločitvi cerkve od države ter naglasil, da je en del duhovščine krenil po drugi poti kot ljudstvo. V dokaz te trditve je navedel ■ »Pastirsko pismo*.
Dr. šnuderl Je poudarjal dejstvo, da je zdaj država edina oblast in da ločitev cerkve od države pomeni konec »tistih levičarskih sll», ki so vedno podprale razne centralistične ustroje.
O novem zakonu o poroki je izjavil, da stavi nova ustava Jugoslavijo na višino najbolj civiliziranih in najbolj naprednih narodov.
Vključitev Palestine v »Arabsko lig©“
1 Kairo, 15. decembra Svet »Aribske lige* je vključil v sredo Palestino v ligo z vsemi vo-livnlmi pravicami. Na ta način ee je zvišalo število članov lige ua osem. Isti Svet je sporočil, da bodo predstavniki arabskih držav razpravljali o bojkotu židovskega blaga s strani Palestine 5. Januarja. Ta srednja odločitev je odvzela Arabcem v Palestini stališče opazovalcev, kar so do zdaj bili, ker so pogrešali neodvisnost svoje države. Člani, ki pripadajo Arabski ligi. so: Egipt, Transjordan, Sau-dova Arabija, Iran, Irak in Jemen.
držali poveljstvo samo nad zasedbenimi silami.
Neki britanski dopisnik je podal včeraj nekaj podrobnosti o repatriaciji 656.000 nemških vojakov, ki ao pripadali «Wehrmacht» in ki so ie vedno pod britanskim nadzorstvom. Razdeljeni so takole:
V	koocentr. področji h 293.000
Vojno ujetništvo	111.000
V	bolnicah	90.000
V	različnih službah	120.000
Pri mornarici	42.000
Prva skupina v koncentracijskih
področjih Je setavljena iz beguncev in _ uprava te skupine je posebno izbrana in pod britanskim nadzorstvom.
Skupine »nameščeni v različnih službah* so razdeljene v oddelke ki imajo za nalogo opravljati nevarna dela, kakor n. pr. pobiranje min. Trije oddelki pripadajo tudi razdeljevanju živil.
Položaj t Azerbejdžann
London, 15: decembra V Teheran je prispel z letalom guverner pokrajine Azer-bejdžan. Izjavil je, da je bil prisiljen zaradi sil avtonomistične stranke zapustiti Tebris in podčrtal, da je tebriška posadka popolnoma obkoljena ter čaka navodil iz Teherana, ali naj nadaljuje boje, ali naj se preda. V vsakem primeru je padec mesta vprašanje samo nekaj ur.
Sovjetske čete so ustavile vse perzijske bataljone, ki so bili na severo-zahodnem področju, da bi vzpostavili red in pobili upornike. Na povelje, ki so ga redne čete dobile iz Teherana, so se preteklo noč vrnile v prestolnico.
Zločinci belsenskega taborišča obešeni
London, 15. decembra Angleški glavni stan na nemškem zasedbenem področju je naznanil, da so izvršili smrtno obsodbo v Hamelu nad Josefom Kramerjem, poveljnikom taborišča v Belsenu, Irmo Grese ter nad ostalimi devetimi stražniki taborišča, ki so bili obsojeni na smrt ln sicer z obešenjem na vešalih. Izvršitev smrtne obsodbe se je začela ob 9.30 dopoldne ter so jo neprekinjeno nadaljevali do 16. ure popoldne. Prvo, ki so jo obesili, Je bila Elizabeta Volkenrath in pol ure kes n e Je so obesili Irmo Grese. Ob 10.33 dopoldne eo izvršili smrtno obsodbo nad Johannom Bormannom in ob 12.11 so obesili Josftfa Kramerja in dr. Kleina. Doslej niso dali nobenih Izjav, iz katerih razlogov so zadnja dva istočasno obesili.
Sovjeti o nadzorstvu nad Japonsko
London, 15. decembra Radio Moskva je obnovil sovjetske zahteve o skupnem zavezniškem nadzorstvu nad Japonsko.
Ni dvoma — je dejal -r da bo samo prijateljsko sodelovanje zavezniških sil za nadzorstvo nad Japonsko dovedlo do odločne rešitve, preprečilo za vedno japonsko nevarnost in dovedlo Japonsko v družino domoljubnih in demokratskih narodov.
ZAPISKI
Sveti Ota bo govoril po radiu
Vatikansko mesto, 15. decembra Govor, ki ga bo imel Sveti Oče v ponedeljek 24. decembra, v odgovor na voščilo kardinalskega zbora, bo prenašala vatikanska radijska postaja. Sveti Oče bo pričel z govorom točno od 11 uri dopoldne.
Arabska liga
EDWARD ATIYAH
V	zadnjem času se svet vedno bolj zanima za Arabce in njihovo politično zvezo, ki jo Imenujejo »Arabska liga*.
Letos 24. marca so predstavniki 7 arabskih držav, ki Imajo okoli 30 milijonov prebivalcev (Egipt, Irak, Arabija, Sirija, Libanon, Trans-jo-rdan in Jemen) podpisali v Kairu dogovor, ki Jih obvezuje, da sodelujejo pri vseh vprašanjih, ki zadevajo arabski svet V ta namen so se združili v »ligi*.
Beseda «Arabec» je najprej označevala katerega koli nomadskega puščavca; posebno še pripadnika arabskih plemen na arabskem polotoku. Toda v sedmem stoletju, ko so arabski vojščaki ustanovili svetovni Imperij, Je ta beseda dobila nov pomen. Arabski zavojevalci so zasedli velike predele bizantinskega cesarstva. Pomešali so se s krajevnim prebivalstvom, ki so mu vsilili muslimansko vero in mu dali tudi arabsko govorico. Na ta način so velik del sveta, ki se razteza od Gibraltarja do Perzijskega zaliva, spremenili v arabski in takšen je ostal tudi po zlomu arabskega imperija- To je »aTabski svet*, kakor ga še danes imenujemo.
V	ta svet štejejo Maroko, Alžirijo, Tunizijo, Libijo, Egipt. Transjordan, Palestino, Sirijo, Libanon in Irak, poleg samega arabskega polotoka. Med prebivalci je mnogo poedinoev, ki imajo visoko kulturo, govorijo angleški ali francoski ter mislijo po evropsko. Se več je slikovitih nomadov. V tem svetu živijo drug poleg drugega kristjani in muslimani. Arabski svet izhaja iz velike civilizacije (sestavljene iz arabskih in bizantinskih elementov), ki je svoj čas cvetela v Damasku, Bagdadu in Kairu. Ta civilizacija je prevladovala tri stoletja na svetu. Preko arabskih univerz v Španiji je dala človeštvu, 500 let pred renesanso, na vpogled ostanke stare grške miselnosti.
Arabski imperij Jo propadel zaradi notranjih bojev in njegove dele so pograbili tujci. Najprej so Arabci doživeli mongolske vdore, potem so Jih premagali Turki. Otomanska nadvlada Je trajala 400 let. V tem času so Arabci živeli trdo življenje, vendar niso povsem izgubili vseh svojih lepih lastnosti. Ohranili so skupen jezik in kulturno življenje, ki se je oslanjalo na stare tradicije.
Ta dolga noč se je končala v 19. stoletju, ko so se Airabci zbudili iz sna. Pripomogli so Jim v veliki meri evropski in ameriški vplivi (Napoleonov pohod v Egipt, prihod različnih misijonarjev, ustanovitev tiska in šol). Kulturni prerod se je hitro izpremenil v politični nacionalizem. Smoter tega nacionalizma je bil dvojni: neodvisnost in edin-stvo. Arabce je navdihnila deloma slava njihovega jezika, deloma pa evropska miselnost. Hoteli so znova ustvariti arabski svet in mu dati obliko sodobne države.
Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, se je arabsko nacionalno gibanje poizkušale osvobodit' turškega jarma. Z druge strani sl Je tudi Velika Britanija želela dobiti arabsko pomoč proti Turkom. Sklenili so dogovor. V zameno za arabsko sodelovanje v Vojni Je Anglija obljubila, da bo priznala po vojni neodvisno arabsko državo V Aziji.
(Nadaljevanj* prihodnjič)
Lakota na Poljskem
Washington, 16. decembra Vodja odposlanstva ustanove UNRRA na Poljskem je Izjavil, da bodo tisoči Poljakov v letošnji zimi pomrli zaradi lakote, če UNRRA ne bo ob pravem času dobila naknadnega nakazila fondov.
General Drury je Izjavil, da bo prehrana poljskega ljudstva slabša od nemške, Če Poljaka ne bo takoj dobila izdatne pomoči v živilih. Drur,y je tudi poudaril, da je UNRRA ob sedanjem stanju stvari edina organizacija, ki lahko spravi na Poljsko dobave živeža, ki ga država tako nujno potrebuje.
Opisujoč sedanji položaj na Poljskem, je Drury izjavil:	»V
državi je popolnoma razbito vse, kar ljudje potrebujejo za življenje -- hiše, tovarne, ceste in mostovi, železniške proge in pristanišča. Zaradi vojne spomladi ni bilo mogoče obdelati polj; pomanjkanje poljedelskih strojev in živine je oviralo žetev še tega, kar, je bilo posejano. Poljaki so slabo oblečeni, Imajo slaba stanovanja in slabo, hrano.. Edino bogastvo, * katerim država še razpolaga, je ljudstvo. Vse drugo je bilo popolnoma so bile v greznicah in jarkih. Jelo- .razdejano,
Sodelovanje Indonezijcev
London, 16. decembra
Iz glavnega zavezniškega etana na Javi so sporočili, da sodelujejo voditelji »indonezijskega zbora za ohranitev miru* zelo aktivno z britanskimi oblastmi v Bandoengu za osvoboditev zavezniških internirancev na jugozahodu Batavije.
»Indonezijski zbor za ohranitev miru* je zahteval, da odstranijo na cesti, ki vodi iz Bultenzorga v Sa-kabuni vse ekstremiste. V bližini slednjega mesta so pretekli teden indonezijski ekstremisti silovito napadli neki transport, ki je peljal vojne ujetnike in internirance v Bandoeug. Zdaj se isti transport vrača iz Bandoenga pod zaščito letalstva in spremstva članov »Indonezijskega zbora za ohranitev miru*. Boji na Javi so se v zadnjih 24 urah ustavili in poročajo, da so indonezijske čete prodrle severno od Amibarave in se zbrale v sredini otoka. Ekstremisti so hoteli vreči v srak zalogo petroleja v batavljskem pristanišču.
Dr. Soekarno, ki ga Je spremljal njegov svetnik dr. Halta, se je vr-
šil nadzorno potovanje v krajih vzhodno in južno od mesta, kjer, kakor poročajo, imajo v rokah po-lo%j indonezijski ekstremisti ln kjer so umorili indonezijske častnike.
Guverner Nizozemske Vzhodne Indije Van Mook je v nekem govoru izjavil, da ne bodo mogli rešiti vprašanja Indonezije, preden ne bodo vzpostavili reda. Dodal je, da bo moral biti v Indoneziji prostor za vse tiste, ki spadajo tja po rojstvu ali po izvoru. Njegovo mnenje je, da »e položaj spreminja in da bodo mogli priti iz kaosa
120 milijonov sterlingov za britanske kolonije
London, 14. decembra Britanski minister za kolonije je objavil podrobnosti o nakazilu 120 milijonov dolarjev, ki jih ja odobril zakon tega leta in katere bodo potrošili v prihodnjih 10 letih za razvoj britanskih kolonij. 23 milijonov bodo uporabili nt Nigerijo, 8 in pol milijonov za Jamajko, 5 milijonov
'n 250.000 šterlingov za Tanganjiko
'nit v Batavije in Ja mimogrede	6 milijonov a
Odprava omejitev delovnih sil v Angliji
London, 15. decembra Delovno obveznost, ki ao ja ustanovili v vojnem času za civilne delavce in ki je zadevala sedem milijonov mož ln žena. je britanska vlada ukinila. Z majhnimi izjemami so civilni delavci zdaj prosti in si lahko poiščejo službo, kakršno si želijo sami. Nadzorstvo nad delavci važnih industrij pa se vedno traja.
ZADNJE VESTI
Guverner Jave Van Mook se je neuradno sestal z indonezijskimi voditelji.
Atenska policija je preprečila izgrede pri demonstracijah za popolno amnestijo.
Prvega junija bo v Nemčiji štetje prebivalstva. V Brandenburgu, ki je v sovjetskem zasedbenem področju, lahko dobijo službe mladeniči, ki so bili člani nacističnih organizacij, pod pogojem, da dokažejo, da so bili nacisti samo po imenu im ne člani SS oddelkov.
Wieabadensko kasacijsko sodišče so Američani po devetih mesecih prekinitve poslovanja spet odprli.
Zavezniška komisija v Bern linu ne bo poslala posebne kor misije v britansko področje, g namenom, da bi pregledala sovjetske obtožbe o neobstoječih farmacijah nemške vojska*
ŽENSKI KOTIČEK
Kako boste pripravi božično večeijo „
Natal nsovotntr tata lahlrn aI/hooIIa hnll^nn mi/yA U
Nekaj nasvetov, kako lahko okrasite božično mizo
Vojna se je sicer končala, vendar
se prilike le niso tako izboljšale, da bi gospodinje zrle brez skrbi bližajočim se praznikom naproti. V izložbenih oknih je ie polno dobrot, toda cene so tako visoke, da si jih le redke družine lahko privoščijo. Lahko pa tudi s skromnimi sredstvi marsikaj naredite, glavno je, da svojim dragim pokažete ljubezen in dobro voljo. V predvojnih časih ste bili navajeni prinesti na mizo toliko dobrot, da se je kar šibila: letos bo le moralo biti nekoliko skromnejše. Zato se potrudite in Hm lepše okrasite božično mizo in jedila, da bodo kljub skromnejši tzbiri vsem teknila.
Mizo pogrnite s svežim belim prtomy Ce nimate le velikih jaslic v kotu sobe, postavite na sredino mize deščico in nanjo majhne jaslice ali smrekov venček s svečkami. Okoli jaslic potresite smrekove vejice, ki naj nadomeščajo mah. Na štiri strani, ali pa samo po dolžini mize, položite smrekove vejice ter jih posujte z belim prahom ali čim drugim, kar naj nadomešča sneg. Mednje postavite tu pa tam božično svečko. Tudi poleg vsakega krožnika položite vejico in nanjo lep listič z imenom tistega, ki bo na tem mestu sedel Iz praznih vretenc za suk inec lahko napravite lične podstavke za svečke. Pobarvajte jih ali pa ovijte v stantol papir in ob nje prislonite Batiče s imeni. Ce je kdo pri hišt, ki sna rezljati iz lesa, naj izreže zvezdice in vžge v les imena domačih.
Tako okrašena miza bo pripomogle,, da bo bolj slavnostno in se bo-Učna večerja, kljub temu, da ntso jedila tako izbrana, ne bo zdela enaka vsakdanjim.
Poleg okrasja uporabite za to večerjo svoj najboljši porcelan in boljši pribor. Ce boste postregli tudi u vinom, ga natočite v najboljše kozarce, ki jih imate _,H hiši.
Kljub temu, da bo mita polna smrekovih vejic, ne pozabite tudi na šopek cvetlic. Naredite ga iz vejic, sadnega drevja, ki ste jih 4. decembra (kakor je ljudska navada), nabrali in so do božiča že vzcvetele, ali pa iz različnih suhih cvetk.
Jedil ne postavite na mizo kar na krožnikih ali tako kakor običajno, tte navadni krompir izoblikujte v piramido ali kakšno drugo obliko ter okrasite z zelenim peteršiljem ali pa lističi zelene solate. Pripravite meso, če ga boste imeli, na najboljši način tn s sredstvi, ki jih imate na razpolago. Tudi vsa ostala jedila, ki jih boste ponudili, okrasite ali izoblikujte, da bo čim bolj okusno in vabljivo. Ce boste napravili božično potico, jo narežite in naložite na krožnik v posebni obliki in obložite z majhnimi keksi, da ne bo prepraz-no.
Tudi na svojo zunanjost ne pozabite. Oblecite svojo najboljšo obleko, da bo božična večerja bolj slavnostna. Ko bo večerja že pripravljena, prižgite vse svečke na mizi in pokličite domače. Veselo bodo presenečeni zaradi lepo okrašene mize m to bo vse spravilo v dobro voljo. Vsaj ta večer bodo pozabili na skrbi.
Za kuharice
Ootovo bi radi naredili božično potico, pa bolj ko računate, vidite, da je predraga. Navajam dve poceni potici, kateri bo vaš mošnjiček verjetno premogel in vprašanje bo rešeno.
PRVA: Izdelajte dobro kvašeno testo in pripravite sledeči nadev. Na dveh žlicah surovega masla ali olja precej temno zarumenite žlico sladkorja, dodajte dve skodelici drobtin, dobro premešajte, da drobtine vpijejo maščobo, nato prilijte le toliko mleka, da so drobtine dobro na-vložene, in dodajte še 2 do 3 žlice sladkorja. Ce vam primanjkuj eslad-korja dodajte marmelade ali medu, v tem primeru drobtine manj zalijte. Ko je zmes popolnoma hladna, primešajte rumenjak in sneg enega beljaka. Okus izboljšajte z žličko ruma in pomarančnimi olupki. Nadev namažite na vzhajano in razvaljano testo, zvijte, denite v namaščen pekač, da vzhaja in pecite približno eno uro v dobri pečici.
DRUGA: Pripravite kvašeno testo in ga razdelite na dva enaka dela. Enemu delu dodajte čokoladnega ali kakaovega nadomestka, da bo testo temnejše barve. Ko vzhajata, ju razvaljajte za 'A cm debelo. Svetlo testo pomažite s stopljenim maslom, temno pa ovijte okoli pomokanega valjarja in spet odvijte na svetlo testo, tako da je svetlo popolnoma pokrito. Testo je treba oviti okoli valjarja zato, da ga laže položite na spodnje. Namažite z maščobo tudi temno testo, tesno zvijte kakor potico, denite v namaščen pekač, da vzhaja in pecite približno eno uro. Temno testo je mesto nadeva.
ZAJEC V OMAKI: Domačega ali divjega zajca narežite na enakomerne kose in ga 2 dni pustite v marinadi: 2 skodelici vode, 1 skodelica kisa, peteršiljeva korenina, timijan, lovorjev list, nasekljan korenček, strok česna in 1 šalotka, nekaj soli in celega popra. Večkrat na dan premešajte. Koščke, ki jih potrebujete, osušite s čisto krpo in dušite na vreli masti. (Ostale pustite v tekočini, ker se ob mrzlem vremenu tudi nekaj dni ne pokvari.) Ko je meso že napol pičeno, dodajte nekaj zelenjave tn soka marinade ter naprej dušite. Ko je zelenjava mehka, oprašite z moko in nato pretlačite skozi sito. Polijte po mesu, začinite s poprom, gorčico, pretlačeno sardelo, če je gosto, zalijte z juho ali vodo in pustite prevrett. Predno naložite na pladenj, lahko še primešate žlico smetane, kar seveda zelo poboljša okus. ,
TRST
Itaka v Julijski tajili zašli ukinitve
«Primorskega dnevnika»
MODA
		
Za burjo, mraz in slabo vreme je primeren ta topli plašč * ovratnikom, zapestniki in obrobki na žepih iz mehkega krzna. Tudi podloga je lahko krznena.
J® TJ M O ]R
DJUK
PROTISLOVJE
V blaznici ponoči nekdo z vso ■Ho pozvoni pri vratarju. Vratar odpre okno: «All Je kdo spodaj?* «Da, Jaz aem. Zblaznel aem, zato vaj proalm, da me »prejmete!* »Človek božji, zdaj ponoči? Menda zz vam Je zmešalo!*
V SKRBEH
Utrujeni lastovki sedita In počivata na telefonakl Ilci. Zaskrbljeno pravi ena drugi:
«Kje bomo me lastovke počivale ob dolgih poletih, ko bodo začeli brezžično brzojavljati »
OČITKI VESTI
»Zlomka, »aj v kavarni vendar nisva poravnala računa!*
«Skoda, da sva tako malo pojedla...*
4.
V	raznih krajih Julijske krajine je bilo včeraj več simboličnih stavk v znak protesta zaradi ukinitve »Primorskega dnevnika*.
V	Gorici, kjer ae je zbrala množica demonstrantov pred vladno palačo na trgu Zmage, so aretirali približno 26 oseb, ker so povzročile nerede.
V	Trstu Je italijansko-elovenska antifašistična unija napovedala za današnji dan splošno stavko. Enotni sindikati so včeraj zvečer Izjavili, da bodo podprli stavko, medtem ko Je delavska zbornica Izjavila dopisniku VZN, da ne bo podprla stavke.
Pojasnila Delavske zbornice o stavki
Delavska zbornica za Trat ln pokrajino Ja razSlrlla v mestu vest o neki stavki, ki bi ae morala pričeti o polnoči. Od Delavske zbornice smo prejeli sledeča »poročila, ki Jih tu v celoti objavljamo: »Pred pretnjo stavke, katere namen ni točno znan niti v krogih, ki ao dali zato pobudo, Ima Delavska zbornica za Trst ln pokrajino za potrebno, podati sledeča pojasnila: Predpostavljamo, da mora biti vsaka stavka posledica dobro določenega gibanja, ki Je v teku’; da ae stavka lahko proglasi samo, ko je vsak poizkus sporazuma odpovedal in ko ni več izgledov za po-
gajanja; da se je treba predhodno posvetovati s prizadetimi delavskimi skupinami.
Iz tega sledi, ds mora Imeti organizacija, predan pristane na tako težko in važno odločitev, potreben čas za pouk prizadete delavske skupine, ki so poklicane k stavki ter jim prepustiti odločitev ln potem vestno Izdati potrebne ukrepe. Ce teh predpogojev ni, ne more prlztati organizacija na prt' nagljeno odločitev.
V posebnem primeru stavke dne 16, tega mezeča ni prejela Delavska zbornica nobenega uradnega obvestila in zahteve za solidarni postopek, ker očivldno manjkajo potrebni gospodarski predpogoji, ki bi opravičili stavko; Delavska zbornica Ima za potrebno, po vestni preučitvi položaja pozvati svojo člane, naj »e ne udeleže »tavke, katere gospodarski nameni niso Jasni, ker so jih naznanili žele v zadnjem trenotku, medtem ko se prikazujejo jasnejši politični nameni. Ker pogajanja, ki so jih pred kratkim pričeli in ki so še v teku, za izplačilo Izredne doklade in za božično nagrado, niso bila prekinjena, manjka razlog posebne gospodarske važnosti, ki bi opravičil splpžno stavko. Zagotavljamo, da ne bomo opustili ničesar za dosego upravičenih delavskih zahtev.
Podpisano: Izvršilna komlzlja.
Šolska kronika
Šolsko nadzomlštvo objavlja sle. de«'a navodila, ki jih je dal Šolski urad Zavezniške vojaške uprave:
a)	Ponovni pričetek pouka. Sal. ske oblasti so se prepričale, da v nekaterih burjl izpostavljenih šolskih poslopjih in v nekaterih šolskih sobah, kjer še ni v oknih šip, v zadnjih mrzlih dneh pouk ni tol) mogoč', medtem ko se Je v ostalih poslopjih, ki so obrnjena proti Jugu, ali so drugače v dobrem stanju, pouk lahko nemoteno vršil: Zaradi tega so oblasti dopustile, da se Je pouk tam, kjer razmere niso bile znosne, prekinil.
Ker so se vremenske prilike Izboljšale, morajo vse šole takoj pričeti z rednim poukom.
b)	Kurjava. Zavezniška vojaška uprava se zaveda vprašanja kurjave, nekateri pa ne vidijo, da J* to vprašanje v tesni zvezi z mednarodno preskrbo s kurivom in da ga seveda ne morejo rešiti samo krajevne oblasti.
Pričakujemo prvo dobavo kuriva za takojšnje potrebe in upamo, da bo — čeprav v omejeni meti — mo gočo zagotoviti kurjavo za vso zimo,
c)	Opozorilo dijakom. Nekateri
neodgovorni elementi, ki Jim Je šo la malo mar, so delno prekinitev pouka izrabili za to, da so dvignili hrup, ter tako povzročili raznovrstne govorice, ki nikakor niso v skladu z dejstvi.	>
Izgubljeni šolski dnevi bodo na. doknadenl ob koncu šolskega leta.
d)	Božične počitnice. Zaradi bo. žičnih počitnic bo pouk prekinjen od 24. decembra do vključno 7. Ja-nuarja 1945.
e)	Izredni izpitni roki. Izredne ro-ke za izpite, ki Jih Je predlagalo šolsko nadzorništvo, je Zavezniška vo. Jaška uprava odobrila. Izpiti bodo po objavljenem sporedu.
Drugi rok za omenjene Izpite bo 16. februarja 1946 za one, ki so bili redno pripuščeni k izpisom, pa niso mogli se uueležiti izpitov v decembru iz slučajnih razlogov, ki jih mora odobriti ravnatelj zavoda.
Nikakor pa ni dopustno izkori-»tltl dve/h ali več rokov, vštevši redne roke šolskem letul946-46. Izidi izpitov v Izrednem roku Imajo dokončni značaj brez kakršne koli možnosti poprave v izpitnih rokih šolskega leta 1948/46.
Oni, ki so napravili izpite v izrednem roku (tudi v drugi skupini), imajo pravico vpisati se v tekočem šolskem letu 1945/46 v raz-red, do katerega imajo pravico.
Zaradi nujnosti ima to obvestilo uradni značaj.
Posedanje šol doseglo skoraj normalno višino
Šolski dopisnik VZN sporoča, da je vpisovanje v šolah vseh vrst ln redov na področju A doseglo, razen malo Izjem, skoraj normalno predvojno število.
Zdaj Je približno 1.700 otrok, ki posedajo italijanske vrtce v primeri z 2.500 iz predvojne dobe. Fo-aecanje italijanskih osnovnih šol je skoraj normalno » približno 30 tisoč gojencev. Vpis 5.600 gojencev v pripravljalne sole ni mnogo nižji od predvojnega števila, medtem ko je vpis v srednje nižje šole s 4.500 gojenci in v gimnazijo 6.300 gojenci,, dosegel normalno število.
Skoraj vseh 1.700 učiteljev na Italijanskih osnovnih šolah je stalno nameščenih.
V slovenskih osnovnih šolah je vpisanih skoraj 12.000 učencev, s približno 300 učitelji. Ostalih 1.000 gojencev obiskuje nižje srednje šole s 50 učitelji tn približno 400 gojencev obiskuje gimnazijo ln licej s približno 40 profesorji.
Plinobram se je pokvaril
Nocoj ni bilo plina, ker se je pokvaril pltnohram. Toplo priporo-Osimo prebivalstvu, naj zapre vsa pipe in jih obdrži zaprte do nadaljnjega obvestila, da se Izogne nesrečam. Upamo, da bo mogoče jutri ■pet oddajati plin. Po radiu bomo prebivalstvu sporočiti kdaj lahko ■pet razpolaga a plinom.
Nedovoljena manifestacija
Skupina demonstrantov, med katero je bilo mnogo žena, tudi
iz okolice (Mirna in Solkana), je včeraj dopoldne prišla proti 11 uri pred vladno palačo na trg Zmage. Namen manifestacije je bil protest proti ukinitvi «Primorskega dnevnikan. Med demonstranti je bito tudi zastopstvo delavcev predilnice v Podgori In tovarne Safog iz Stra-iiča. Manifestacija ni bila dovoljena in nihče ni prosil za njeno odobritev. Zaradi tega je nastopila policija, da bi razpršila množico. Pet in dvajset oseb, moških ln žensk, ki so se upirali policiji, so aretirati.
del teh so izpustili tekom
Nove publikacije
Urad A. I. S. je te* dni zbral podatke o raznih romanih, knjigah, knjižicah, znanstvenih, poučnih in drugih knjigah, ki so izšle v zadnjih mesecih v Trstu.
Med najvažnejšimi deli so po časovnem rodu roman Vladimirja Ll-sianija «Eva brez paradiža* — zelo živahno pisano delo z določeno psihološko globino; »Pričakovanje*, delo mlade pisateljice Lucije Na-crezije, ki Je žela pohvalo in ki mnogo obeta; Pimettija »Svetlobe ln sence* (ponatis); »Sto anekdot v sto besedah* delo Antona Anto-nucclja.
Filozofskega značaja J« posmrtna izdaja dveh del Franca Grlso-gono: «Br»tje novih znanetev*, ln «Svit mleli*. Drugo delo, bolj primerno širšemu občinstvu, je zbirka aforizmov in pesimističnega premišljevanja. Zanimiva je revija »Rassegna gluliana dl medicina*, ki jo vodi prof. Lapenna, ki prinaša pregled raziskovanj in razkritij na polju medicine. Izšla je tudi slovnica Del Puente: »Angleščina za vee* in «Flr*t Stepe* in »Slovnica hrvatskega jezika*, ki jo je priredil prof. Urbani.
POZAVnillVA PESEM
»Ravno to, da ste trmasti, vas s« bolj privlači! Meni osebno vsej ne ugaja, ds pil nekdo samo pritrjuj« ln ponavlja moj« besede, Ne zamerim mu, da drugače misli, nasprotno.
Ali se is »poznlnjate, kje sva zadnjič prenehala svoj razgovor? Ravno vprašat! sem vas hotel, kdaj Imate čas, da bi vam omajal vaše trdno stfaillsče, ki ga Imate do nase moderne glasbe. Saj se se •popinlnjate, mar ne?»
»Da, seveda..., »smo..,*
»Kaj samo, gospodična?* j« hotel razjasniti Tom.
. »Gospod Carter, ne smete biti hudi, ali povedati vam moram, da ml je brat prepovedal, da bi »e še kdaj sestala s vami;* je dejala Angeline tn videlo se ji je, da eo ji Šle besede težko z jezika.
»Zakaj vendar... na razumem, sakaj? Da »e n« bi sm«ls niti tokrat več videti? In zakaj? Kaj ••m res tako na sl*bem glasu?* je začudeno spraševal Tom.
»Povedala sem bratu, kdo ete ln tudi, da Imate »voj plesni orkeeter, on pa mi Je nato kratkomalo prepovedal z vam) vsak sastsnek, češ, da se bom v vaši družbi »muzikalno* pokvarila.
»Pa saj to je smešno! Kako vam nore on prepovedati, »aj niste več otrok!
Nastal je kratek premolk, ker je bil Tom nad Angelinino Izjavo preveč presenečen. .
Končno se je ojunačila Angeline,
»Gospod Carter, zadnjič »te m« hoteli vprašati, kdaj imam kaj časa? Vprašajte me šc danes, preden spet srečava brata!* je dejala hudomušno Tomu.
Tom jo ja začudeno in vprašujoče pogledal.
»Torej me vi nimate za tak«ga zločinca, kot vaš brat? Ali pa se hočete šaliti?*
»N«, gospod Carter, čisto resno mislim. Rada trt enkrat v miru poslušala tu vašo glasbo, da bi mogla presoditi, ako je ree kaj
dobrega v njej, ali pa * tako, kot je dejal moj brat*.
»Re«, gospodična, res bi hoteli slišati? in prepoved vašega brata? — Prav! Sloer zdaj dva dni nimam z orkestrom vaje, a postrežem vam lahko z gramofonom. Mogoče bo še boljše, ker vem bom lahko lsto-časno igral moderne ln klasične plošče. Poslušali boste lahko oboje ii. tem lažje presodili.
Se vam ne zdi morda čudho, da imam doma tudi klasično plošče? In ravno to je, povem vam, prednost nas jazzlatov, da imamo smisel za oboje, dočim imate vi v svojem konservativnem predalu prostora samo ln izključno samo za klasike. Mnenja sem, da j« lahko dober jizzist tudi dober klasik, dočim dober klasik ni vedno dober Jaszist. To Je naša prednost in to naše naaprotnike vedno bode v oči. Pa aaj so boste o vsem tem lahko sami prepričali. Torej, gospodična Angeline, ali se dobiva Jutri? Jutri ob petih popoldne, recimo?*
»Pol ure pozneje, gospod Carter? Moj brat Ima naipraČ Jutri ob pol seatlh generalko neke nove opere in najrajši bi šla od doma, ko njega ni doma. Ce Vam ni prepozpo?*
»Nikakor lic, g&s-ptvtfua. torej ob pol šeetih. Kje? Ce rol poveate, kje
pridem
iekat pred
stanujete, vas hišo?*
»Ne, ne, gospod Carter, najlepša hvala. Saj veste — brat. In tako lahko mu kdo pove, da naju Je videl skupaj. Dobila »e bova, recimo pred vodnjakom na Washlngton-skem trgu.*
»Prav, jutri ob pol šestih na Waahlngtonskem trgu. Hvala vam, gospodična Angeline. Saj boete spremenili mnenje o meni, mar ne?*
«N« vem še, mogoče!* ae mu je nasmehnila Angeline.
Tom je imtel danes mnogo dela. Takoj bo kosilu je odšel v svojo sobo in tam pospravljal, premikal' stole, popravljal po stenah slike, c« ao slučajno visele malo postrani, uredil al je v knjižnici knjig«, da eo bile vse v «nl sami, ravni črti, zbral je note, ki jih je imel ršzn-.etane po klavirju; ekratka, nobena stvar mu ni bila dovolj v redu.
Končno si Je oddahnil. Vse je bilo pripravljeno za »prejem. Začudil ae Je, ko je pogledal na uro.
»Kaj teče čas ree tako hitro? Ce« trtčetlrt tire bo že tu — v tej sobi? Ona, ki je pred dobrim tednom niti nlseni še poznal.* (Nadaljevanje prihodnjič)
Trstu omejen tok le za 14 ur, to pa za to, da bo ta nedostatek prišel do manjšega izraza kot drugod.
Odredbo so preučili tako, da bi prizadejala čim manj nepriUk ter v istem času zagotovila potrebno omejitev električnega toka. Upoštevali so tudi, da bi v mnogih primerih morah spremeniti delovni čas, toda odredba je sestavljena tako, da je omogočen popoln delovni čas za vse.
Posebno skrb so posvetili temu, da bi teža omejitve bila enakomerno porazdeljena med gospodinjstva, podjetja in javno službo kot: cestno železnico in cestno razsvetljavo.
Uporaba električnega toka v gospodinjstvih v večernih urah ni bila omejem, toda prebivalstvo mora znižati na najnižjo stopnjo porabo v teh urah, da tako prepreči morebitno omejitev za bodoče.
«Nadejam se,n je Izjavil podpolkovnik Smuts, «da ne bo potrebno predpisati kazni, toda če ne bo drugače, bodo uvedli tudi tez. Podpolkovnik Smuts je zaključil pozivom na prebivalstvo, da prostovoljno sodeluje pri Izvrševanju odredbe, ker je izdana le v splošno korist.
Dejal je: »Ce bo storil vsak, kar največ more, da bi podprl naš predlog, lahko upamo, da bo mogoče v kratkem času preklicati katero teh omejitev.
Komisar tržaškega mestnega predela, podpolkovnik I. C. Smuts, je izdal sledečo odredbo za področje št. 1:
Člen 1. Omejitve porabe električnega toka,
51. Nobena trgovina, urad ali trgovsko podjetje, ki »e poslužuje mestnega električnega toka, ne sme uporabljati električnega toka v trgovske namene od 16.30 do 8, ure; izvzeti so primeri, ki Jih predvideva I 2.
I 2. Naslednje kategorije ao Izvzeto od določbe par. 1„ podrediti pa ae morajo uporabi električnega toka v določenih urah, vendar morajo zmanjšati uporabo toka za 33.3%;
a) brivci in frizerji od 16.80 do 18. ure; b) bari, hoteli, kini, gledališča od 16.30 do 24 ure; o) lekarne in poetaje za prvo pomoč brez omejitve:
5 3. Uporaba dvigal ni dovoljena v nobeni etavbl v mestu brez posebnega dovoljenja s strani komisarja področja. Tu so izvzete bolnice.
I 4. Uporaba električnega toka ni dovoljena za svetlobne signale.
š 5. Uporaba električnega toka ni dovoljena za razsvetljavo izložb in razstav.
Člen 2. Spremembe odredbe.
Komisar področja »i pridržuje pravico sprememb ali dostavkov k predpisom pričujoče odredbe z obvestili, ki Jih bodo objavili v mestnem časopisju.
• Člen 3. Kazni.
Kdor bi kršil predpiae, ki jih vsebuje ta odredba, bo prižel pred zavezniško vojaško sodišče, ki ga bo kaznovalo z globo ali zaporom ali obojim. Po razsodbi bodo kršilcem v nadomestilo ali dodatek kazni odvzete električne naprave ali prekinjen električni tok ali pa oboje.
PREHRANA
Piškoti. Od dane« dalje bodo razdeljevali otrokom od 0 do 4 let piškote v nadomestilo za kruh, in sicer na deset mesečnih odrezkov.
Testenine za menae. V teku današnjega dneva naj dvignejo vodje menz testenine za drugo polovico meseca decembra.
Razdeljevanje novih tobačnih nakaznic
Od danes dalja bodo razdeljevali tobačne nakaznice osebam z začetnimi črkami od T do U. V dnevih od 18. do 20. bo končna razdelitev nakaznic osebam z začetnimi črkami V, W, X, Z. V petek 21. t. m. bodo razdeljevali nakaznice zamudnikom.
Izdajanje osebnih izkaznic
Dg bi končali Izdajanje osebnih izkaznic, eo določili tekoči deden od J 0. do 15. decembra za izdajanje izkaznlo nameščencem podjetij, ladjedelnici tovarn ln tvrdk na splošno; zastopniki teh nameščencev •« bodo domenili a uradom na Obrežji! 8. novembra it. 1 (tel. 78-90) za ure, v katerih bodo prisil njihovi nameščenci po hkainle.
Vabilo za varčevanje z električnim tokom
Komisar za področje mesta Trsta, podpolkovnik Smuts, je izdal novo odredbo Zavezniške vojaške uprave, s katero objavlja nadaljnjo omejitev uporabe električnega toka v mestu. Izjavil je, da ni izdana nikaka omejitev za domačo uporabo toka v večernih urah z namenom, da bi ne bilo moteno drulinsko ž/ivljenje. >
Sedanje pomanjkanje toka je nastalo zaradi pomanjkanja jesenskega deževja v severni Italiji od koder dobavljajo električni tok, V mnogih delih Italije je zmanjšana uporaba toka v gospodinjstvih za tl ur tedensko, medtem ko je v	'
PoloiaJ mestne cestne železnice
Neki uradnik ACEGATa je podal nekemu dopisniku VZN sledeča pojasnila z ozirom na obratovanje mestne cestne železnice.
Mestna cestna železnica, ki je bila med vojno na materialu in na napravah delno poškodovana, je trenotno — ko je zaradi pomajka-nja električne sile potrebna omejitev — v položaju, da ne more zadostiti povišani potrebi mestnega življenja. Obupne razmere se kažejo posebno na določenih progah, kot so St. 1 in 3, in sicer posebno v poznih urah.
Nastali položaj v obratovanju je pripisati predvsem pomanjkanju službenega osebja. Družba je že prod vojno čutila potrebo po razširitvi tramvajske službe. Pojasnila pa je, da ni mogla nabaviti vozov cestne železnice in trolejbusov. Razlogi sedanjega težavnega položaja so;
1. pomanjkanje razpoložljivih voz, ki so utrpeli škodo zaradi: a) bombardiranja tovarne Broletto, ki je uničilo prostore delavnice In pokvarilo postopoma stroje ln naprave; b) težkoč pri Izvedbi popravil, v prvi vrsti pa pomanjkanja električnih naprav in prvin (lesa, stekla, kristalov, pločevine, mazila Itd.); 2. pomanjkanja voz; 3. po-majknnja gum za trolejbuse; 4. pomanjkanja žic za električno o-mrežje; 5. pomanjkanja tračnic, zaradi česar »e je povojna možnost obratovanja zmanjšala na 75%, medtem ko se je število potnikov zvišalo za več kot 25%.
Tem težavam se je pridružila še nerednost potnikov, ki silno otež-koča službo osebja ln ga včasl »previja tudi v nevarnost. Nored se s številom potnikov veča; čim več potnikov, tem več nerodnosti. Seveda pa nečednosti ni mogoče popolnoma odstraniti. Potrebno pa bi bilo malo dobre volje. Tako bi »e odstranile težkoč« in zmanjšala nevarnost.
Nezakonito sekanje ln odvažanje lesa ln dnr
V skladu z odredbami gozdne policije objavljanfio naslednjo prepoved:
1.	Kogar bodo zasačili pri sekanju drv brez privolitve lastnika gozda ln brez dovoljenja gozdnih oblasti, bo prijavljen sodnim oblastem ln bo za dejanje kazensko odgovoren. Posekan les ln priprave za sekanje bodo zaplenili ln če bo potrebno, bo storilec aretiran.
2.	Prevozniki, ki odvažajo hlode in drva z vprežno živino ali avtomobili, morajo Imeti tozadevna potrdila o Izvoru lesa, pooblastilo za posek in pooblastilo za pobiranje vej. Iste dokumente morajo imeti osebe, katerim je dovoljeno sekanje lesa v gozdovih udruženj, ter v občinskih in zasebnih gozdovih. Tozadevno potrdilo morajo prizadeti zaprositi uprave gozdov, predsedstva udruženi ali lastnike gozdov za vsako sekanje posebej, potem ko so si oekrbell dovoljenje za posek pri pristojnem gozdarskem uradu.
Potrdilo o izvoru lšsa mora vsebovati naslednje:
1.	Občino, okraj in kraj gozda;
2.	ime in priimek ter točen naslov lastnika gozda;
3.	datum dovoljenja za sekanje ln nabiranje lesa, Izdanega od pristojnega gozdarskega urada;
4.	Ime ln priimek ter točen naslov eventualnega zakupnika, nabavltelja, poslovodje ln vsake osebe, ki Ima nalogo odvažati al! prodajati hlode in drva.
Osebe, ki ne bodo imele omenjenega dovoljenja ali dovoljenja, ki ne bo popolno, bodo kazensko odgovorne, zaplenili jim bodo l«s ln naznanjeni bodo pristojnemu pre-torju s strani policijskih oblasti.
Prvo razdeljevanje drv
Vsem. ki nimajo plinskih napeljav, »poročamo, da se bo v tržaški občini odrejeno razdeljevanje drv končalo v četrtek 20. decembra.
Dvig drv, 16 kg na osebo, je treba izvršiti v roku ln po navodilih, ki so bila naznačena na letakih, razdeljenih skupaj z izkaznicami za dvig, prr dobaviteljih odgovarjajočega področja.
Prodajalci morajo v p^tek 21. dec. na občinskem uradi! oddati vse pobrane izkaznice!	i
Dober
dneva.
Goriški upravitelj, major Shirk, je včeraj zvečer izjavil: «Manifestacija je bila nedovoljena m za takšno sem jo tudi imel. Zanjo ni bilo nobenega povoda, ker sem vedno pripravljen sprejeti delegacije prebivalcev. Kljub temu sem sporočil demonstrantom, da sem pripravljen sprejeti delegacijo treh oseb, pod pogojem, da se bodo demonstranti mirno razšli. To se je zgodilo kmalu nato. Delegacija mi je predložila mnoge pismene proteste, vse zaradi ukinitve «Primorskega dnevnika». Proteste sem osebno nesel v prvih popoldanskih urah v Trst in jih predložil Zavezniški vojaški upravi. V bodoče ne bom več razpravljal z zastopniki demonstrantov nedovoljenih manifestacij».
Veliko božično drevo
Medtem ko trgovci po mestu krasijo in pripravljajo svoja Izložbena okna za božične praznike, so ameriški vojaki 88. divizije «Modri vragi« začeli pripravljati, da bi delj časa uživali veselost božičnega raz. položenja, že zdaj veliko božično drevo. V ta namen so izbrali veliko smreko, ki raste na trgu Catterini ln jo bogato okrasili. Na vrhu smreke'se blešči srebrna zvezda; na tleh stoji božični* mož, ki vzbuja veliko pozornost mimoidočih. Zvečer zažarijo na vejah majhne modre lučke.
Božični okras so pripravili ameriški vojaki. Smreka na mali gredi, okrašena v božično drevo, jih bo spominjala na domače običaje ln tako Jim bo mnogo lažje prenašati veliko domotožje in oddaljenost od svojih dragih.
Objava
Dolgovi nemške vlade, Wehr-macht-a, Organizacije Todt, Vrhovnega Komisarja ali Rtl-i stungskontor-ja
Mestno županstvo v Gorici objav-lja naslednjo okrožnico Zavezniške vojaške uprave za goriško okrožje:
V Gorici je bila objavljena meseca julija objava z navedbo navodil o priglasitvi prijav dolgov, ki so jih pustili gori navedeni uradi v dobi pred 3. majem 1946. V imenovani objavi so obvestili občinstvo, da ni treba pričakovati takojšnje rešitve, ker morajo prijave pregledati višje oblasti. -
Namen sprejemanja prijav Je, da ugotove višino dolgov gori navedenih uradov na, področju A. Prijave se še vedno sprejemajo in dokler ne bo izvršen natančen pregled istih, ne bodo mogli preiti na likvidacijo izplačil.
Kdor še želi predložiti prijavo, mora to storiti člmprej pismeno na finančnega častnika Zavezniške uprave za goriško okrožje. Osebnih prijav ne bodo »prejemali,
Pisemski ovoj naj bo označen zunaj z navedbo: Ostali dolgovi nemške vlade, (ali Organiz. Todt, itd, itd.)
Prijave bodo morale biti opremljene s potrebnimi dokazili o dobavljenih predmetih ali o izvršenih opravilih. Prijave proti nemškim uradom za nastalo vojno škodo ne spadajo v delokrog teh navodil ln zaradi tega ne bodo mogle priti v pretres.
Ponovna predložitev istih prijav ne bo pospešila poteka končne likvidacije.
Slovensko narodno gledališče
Danes zvečer ob 20. uri bodo vprizorili dramatizacijo Jurčičevega «Dese,tega brata*. Jutri, v nedeljo, ob 15. uri ponovitev «Desetega brata*; ob 20. url bodo vprizorili Cankarjevo »Jernejevo pravico*.
Vstopnic« prodajajo v Ljudskem domu, kjer bodo tudi predstave,
Izpred vojaškega sodišča
Včeraj je vojaško sodišče obsodilo Prlmo De Bortolija iz Gorice, stanujočega na Ponte del Torrlo-ne 6, zaradi nedovoljen« nošnje orožja ln drugih stvari, lastnine zavezniških »11, na dva trdna zapora pogojno in zaplembo blaga.
Telefonske zveze
Od včeraj dalje ima Gorica neposredno telefonsko zvezo z Benetkami. Kmalu bodo vzpostavljene neposredne zveze z Vidmom in Trstom. V teh dneh je začela delovati javna telefonska govorilnica v Roman« dlsonzo, v kavami Milano.
Obnova obrtnih listov za pekarne
Skupina pekovskih mojstrov opozarja vse lastnike pekam, da poskrbijo za letno obnovo svojih obrt&iic.
V ta namen lahko pekovski mojster izroči svojo obrtnlco s priloženim potrdilom o plačani državni taksi, uradu Zveze trgovcev, najpozneje do 24 t. m.
Nurab
Niso šo dobro pokopali Selezni-čarja Josipa Midolina, ki se j« smrtno ponesrečil, ko Je podel s soškega mostu pri Plavah, ko Je v soboto zvečer izgubil življenje 48-letnl Luigl Corfiatti iz Campo-bassa. Ko se Je vračal domov, ga je na železniškem mostu prt Solkanu vrgel močan sunek burje v globino,
Včeraj popoldne so truplo nesrečnika našli ob bregu nedaleč od mosta.
RADIO
Nedelja, 16. decembra
7 glasba za dobro Jutro; 7.15 slov. vesti; 7.30 ital. vesti; 7.65 pestra jutranja glasba; 9 kmečki sekstet; 9.30 pol ure za slovenskega kmetovalca; 10 maša iz cerkve sv. Justa; 11 slovenska pridiga; 1115 glasbeni program za nedeljo; 12!45 slov. vesti; 13 Ital. vesti;
13.15	reproducirana glasba; 13.80 orkester Nlcelli; 14.16 pregled vesti in plošče; 15 pionirska oddaja (slov.); 16.30 prenos iz Vidma; vmes prenos iz gledališča Verdi; 20 slov. vesti; 20.15 ital. vesti;
20.30	komorni koncert za violino in rog; 21 športne novice; 21.35 pesmi; 21.30 komedija; 22 15 večerna glasba (prenos iz Vidma); 23 ital. vesti: 23.10 slov. vesti; 23.20 nočno zabavišče.
Ponedeljek, 17. decembra
7 glasba za. dobro jutro; 7.10 slov. vesti; 7.30 ital. vesti; 7,50 pestra jutranja glasba; 10 prenos iz Vidma; 12.45 slov. vesti; 13 ital. vesti; 13.15 reproducirana glasba;
13.30	glasba po željah; 14 gledališke panorame; 14.15 pregled vesti in plošče; 16 prenos iz Vidma; 18 harmonični orkester; 18.30 glasba Franca Schuberta; 19 ženska ura (slov.); 19.20 slovenske pesmi;
10.30	operna glasba; 20 slov. vesti;
20.15	ital. vesti; 20.30 komorni orkester; 21 pesem; 21.10 simfonični koncert (prenos la Vidma);* 22 deklamacije; 22.15 lahka glasba; 23 ital. vesti; 28.10 slov, vesti; 23.20 oddaja za internirance (slov.).
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
MALI OGLASI
CISTA GALICA. Mala pošiljka zopet prispela. Androna S. Eufe-mla 2 (Podaljšek via Univeirslta).
64307 M
BLAGOVI za moške obleke, čista volna, volnene tkanine: In-dustria lana, Zabarella 55, Padova.
5133 O
Sobotna križanka št. 21
8	9
B
■
■
■
B
B
B
B
B
Rešitev v ponedeljskl Številki
Vodoravno: 1. verska knjiga •— norec; 2. egipčanski bog — sinji svod; 3. Junak znane ameriške povesti — začetek — dobiš za plačilo; 4. osebni zaimek — potica —	plemiška členica;	5.	kazalni
zaimek — v njem s« tolšč« tope; 6. kozarec — mimo njega drži pot iz	Sredozemlja	v Indijo;	7. pol-
krogla — Prešernov veznik; 8. zlato	(frano.) —	pastir	—	srbohr-
vatski osebni	zaimek;	9.	kretnja
- i 1 ca — del; 10. nkunUil dolcc oelote — pivi slovenski časopis; 11, nedoločni zaimek — Japonsko.
Navpično: i. pristanišče v Jadranu — mnogobožec; 2. nastane pri bliskanju — posoda; 3. evropska prestolnica — shramba za puščica — stročnica; 4. ploskovna mera — perutnina —- oblika osebnega zaimka; 5. gladina — sveta gora; 8. moč — konec oče naša; 7 perutnina — svetopisemska oseba; 8. števnlk — mesto v Furlaniji — osebni zaimek; 9. bližnji sorodnik — vrsta hoje — plastična slika; 10. Mencingerjeva oseba — srbsko ima; 11. korenika — pripovednika oblika.