OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA,SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 14, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 9
Novi governer obljublja znižanje državnih stroškov
COLU&^BUS, 13. jan.—Danes prevzel governerski urad republikanec Thomas J. Herbert,
ki
je po zaprisegi imel govor, v
katerem je dejal, da je preosta-nek v znesku 160 milijonov dolarjev, ki se nahaja v državni blagajni, pretiran in nezaželjiv, in da bo delal na to, da se omeji število uslužbencev, katerih ima
Kako je Franc Gabrovšek gospodaril pri Zadružni zvezi
Piše Mirko G. Kuhel, tajnika SANSa III.
Iz "Nove zadruge," glasila ljudskega zadružništva v Sloveniji, posnemamo naslednja nadaljna opisovanja bivših voditeljev zadružništva v Sloveniji in njihovega nepoštenega poslovanja z denarjem, ki so ga kmetje in delavci tako težko prihranili. Kot smo že večkrat omenili, je bil vse do par dni pred navalom Hitlerja in Mussolinija na država danes 25,000, in da se bo Jugoslavijo ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani kaplan pod njegovo upravo prakticirala Franc Gabrovšek. Kot ravnatelju mu je bil znan položaj
stroga ekonomija.
Odstopli gov. Lausche je ob izročitvi svojega urada rekel, da ^matra za velik privilegij, ker 2ivi v deželi, kjer se vladne spremembe vršijo mirno in brez prelivanja krvi ter izrazil nado, da o novi governer imel vso pod-Poro ljudstva.
Gov. Herbert je 52 let star in iz Clevelanda. Svoj čas je stanoval na isti cesti (na E. 100 kot Lausche in sta bila ta-orekoč soseda. Je Ž3 več let vdovec in ima dva sina in eno nioženo hčer, ki bo vodila gospodinjstvo v governerski rezi-Jerici.
Republikanci so povratek k ° asti pri državni vladi prosla-' 1 na^ zelo bučen način s para-in godbo. Samo iz Cleve-anda jih je bilo navzočih več tisoč.
2 ^i^lničarske seje slovenske posojilnice
Snoči se je vršila letna delničarska seja ^ovenske posojilnice St. Clair Savings and Loan Co., V lastnih modernih prostorih bančnega poslopja na 6235 St. Clair Ave.
Poročilo predsednika družbe Joseph Plevnika, o napred-inštitucije v minulem letu, je "o sprejeto z navdušenjem od ^^^ani delničarjev.
Iz poročila tajnika posojilni-ce. Mr. Paul J. Schnellerja, je bilo razvidno, da se je premože-povečalo za ve^ kot za en "bilijon dolarjev in da rezerva 2naša $76,000, ter da je s tem ^nizba dosegla nov višek tako Sk ^'^^'^^ženju kot v rezervi premoženje posojilnice znaša $6,100,000. Mr. j® tudi poročal, da se v minulem letu po Odstotka obresti na hranilne
i' "•"■o®
odbornikov in di-ttm re'rt^^'	sledile dnevne-
ni	bili ponovno izvolje-
^levn k Predsednik Joseph Kgrn Podpredsednik F. J-
Paul T ' tajnik in blagajnik
seph T	odvetnik Jo-
I r ^®rgeron in direktorja Kushlan
^nirekar.
pri vseh pridruženih krajevnih hranilnicah in posojilnicah in imel je tudi popolno kontrolo nad zvezinimi nadzorniki ali revizorji, ki so odkrili nešteto "nerednosti" in "neopravičenih posojil." Gospod ravnatelj pa ni hotel teh nerednosti obešati na veliki zvon, kakor je sam izjavil, temveč je nepoštenjakoviče z besedo in denarjem podprl, samo da bi so zadeve natihoma izravnale.
Franc Gabrovšek je zadnje*----
čase kaplanoval pri fari sv. Vida v Clevelandu, sliši pa S3 govorica, da je sedaj zaposlen pri slovenski banki. Njegove izkušnje pri Zadružni zvezi — v slučaju, da so omenjene govoric 3 resnične
MLADI ZAMOREC MORA TAKOREKOČ DVAKRAT UMRETI VVASmNGTDN, 13. dec. Nrj; š"a zvezna sodnija je (!anc3 odločila, da mora 17-btni zamorec Willie Francis 13 Ix)uisiaac iznova v eltktrlčai stol, dasiravno se je p;v.i eUsekucija pred par mescci vsled pokvarjene e!ekh'ične napeljave izjalovila.
Člani sodišča so napravili tozadeven sklep s 5 glasov i proti 4. Sodnik Harold H. Burton iz Clevelanda je glasoval z manjšino, ki je zavzemala stališče, da država na smrt olwojenega črnca nima pravice drugič poslati v električni stol.
Veliki Britaniji preti
splošna delavska stavka
Nevesta ubita v prometni nesreči
Včeraj zjutraj je bila na poti na delo ubita od nekega avtomo-pae odpirajo novoi^^^ 23-letna Josephine Adar-polje za podjetnega gospoda,	stanujoča na 4960 E. 110
je leta 1938 razpolagal z zneskom 63,000,000 dinarjev, prejetega v obliki obligacijskega posojila od jugoslovanske vlade v .	.	.	.
I m J J.	... 110 par trenotkov piej stopila iz
Beogradu. Toda o tem posojilujJ ^	, katmrim i. t
St. v Garfield Heights. Nesreča se je pripetila na križišču Broadway in Garfield Parkway, kjer
več kasneje.
V Bohinjski Srednji vasi je Anton Golf oškodoval tamošnjo Hranilnico in posojilnico za preko 460,000 dinarjev. Župnik Golf je vodil zadružne pDsle povsem v smeri privatnega podjetja in je služIla zadruga l3 za naslov firme. Pravila in namen zadruge je kratkomalo preziral. V za pisniku z dne 20. septembra leta 1940, ki ga je Golf napravil kot opravičilo za svoje poslova-
(Dalje na 2. strani)
avtomc'jila, s katerim jo je pri peljal oče, da tam stop^ na voz poulične železnice.
Mladenka, ki ce je imela v kratkim poročiti, bo pokopana v poročni obleki, je izjavil njen zaročea^c, 23-letni William Brown iz 11016 Lansing Ave., ki se je po treh letih v armadi pred letom dni vrnil v civilno življenje.
Mladoletnika obsojena na kazen usmrčenja
Ozadje zarote na Madžarskem
sedaj Schneller
in Joseph
brata
E. 55
BUDIMPEŠTA, 3. januarja. (O.N.A.) — Visok madžarski uradnik je danes' povedal vaše-niu korespondentu, da so ameriške in britanske oblasti "dajale potuho" vojaškim, političnim in cerkv enim dostojanstvenikom, ki so bili nedavno jDozaprti radi zarote, katero so kovali proti sedanji madžarski vladi.
V uradnem komunikeju o teh aretacijah in na sodni obravnavi, ki bo sledila, se bo skrivala ta obtožba pod nedolžnimi izrazi kot na primer, da so bili obtoženci "v zvezi z nekimi zunanjimi silami", ali nekaj slič-nega.
Povsem jasno je, da je to šele začetek in nikakor še ne konec borbe za prevladujoči vpliv na Madžarskem. Ob novem letu, ki naj bi bilo priča odhodu ruskih čet iz Madžarske, je proti-komuniatični del madžarske javnosti v veselem pričakovanju mislil r.a dan, ki bi vpliv seda-
neta
Ke	Nadiha iz 1336 j nje vlada zmanjšal — toda vla-
^t. je prejel pismo od To
. - ------------i da je udarila prva. Nobenega
Za ua^r^ ^na, ki bi rad zvedel j dvoma ^e more hiti o tem, da ^ričari ri ^ brata Dolfe bo izkoristila ta dogodek v smislu propagande proti reakciji.
pri 11?^o"^a iz Starega trga Val	^^oječasno je bi-
ta al" ^^^landu. Ce sam to Či-'laslov^^	njjgov
"IVAN ""WTVO
CANKAR"
Sta menda skušala ustrahovati priče
Policijski poročnik Martin P. Cooney je včeraj obtožil upokojenega detektiva Petra Merylo-a, ki sedaj vodi privatno detektivsko agcncijo, da je po naročilu odvetnika Miltona Firestone-a obiskal dve mladi ženski ter'ju skušal pregovoriti, da ne bi nastopili kot priči proti dr. Lee B. Warrenu. Slednji je obtožen, da je na omenjenih mladih ženskah izvršil operacijo za odstranitev človeškega ploda.
Merylo obtožbo poročnika Cooneya zanikuje, toda priznal je, da je obe obiskal ter jima rekel, da lahko odklonita pričati ter si na ta način prihranita sramoto in zadrego. Odvetnik Firestone ni do slej podal še nlkake izjave.
Mladi ženski sta včeraj rekli^ da bosta nastopili kot priči proti obtoženemu zdravniku.
JACKSON, Miss., 13. jan. — Veliko število prošenj za pomilostitev dveh mladoletnikov, je bilo naslovljenih na governerja Fielding L. Wrighta.
Mladeniča James Lewis in Charles *rrudell sta bila obsojena na kazen smrti zaradi umora trgovca Harry McKeya. Oba sta črnca.
V prošnjah za pomilostitev je poudarjeno, da sta mladeniča stara eden 13 drugi pa 14 let. Na to je governer odgovoril, da ni res, "ker da sta vsak za eno leto starejša."
Governer Wright je napadel vse tiste, ki so na,sl<yVili prošnje za pomilostitev z besedami, naj "perejo svojo lastno umazano perilo." Odvetnik, ki je branil dva mlada črnca je izjavil, da bo apeliral na najvišje sodišče, ter da obdolženim ni bila dtjfia pravična obravnava.
Governer Wright je v svoji izjavi omenil, da sta "črnca priznala umor in da se zavedata svojega zločina."
DE GASPERIJA ČAKA KRIZA PO VRNITVI IZ ZEDINJENIH DRŽAV
RIM, 13. jan.—Politični opazovalci so mišljenja, da bo zaradi razkola v socialistični stranki Italije prišlo do spremembe, od- ' nosno reorganizacije vlade, ko i se italijanski premier de Gaspe-' ri vrne iz Zedinjenih držav.' !
Voditelj komunistične stranke i Palmiro Togliatti je podal v zve- ' zi s tem izjavo, da bi bilo bolj- ■ šo, da ne pride do krize, ter da ' je sigurno, da bo moralo po po-1 vrnitvi premierja de Gasperija priti do bolj natačnega pojasnjen j a vladnega programa.
Togliatti je rekel: "Vlada mora posvetiti največjo pozornost obrambi republike in demokracije."
Raba vojaštva proti stavkujočim Voznikom razplamtela delavske unije
Opozicija zahteva, da grški premier položi ostavko
Judje širijo grozilne letake v Benetkah in Rimu
o kateri bo trdila, da je še vedno preveč mogočna in aktivna.
Navzlic uradnim demantijem, jo bilo neovrgljivo dognano, di so nekateri izmed aretiranih vojaških osebnosti nameravale organizirati gerilske boje na Č2-hoslovaskem, med tamošnjo
Jutri	nosiovasKem, mea lamusnjo
red^a	osmih se vrši mac ž irsko manjšino. Vlada to
^""am. društva Ivan dej-,tvo skrbno prikriva, ker sa ^ Slovenskega «1- boji, da stvar ne bi poslabšala Prosi v	St. Clair Ava. že sedaj skrajno napetih odno-
PolnoštevU ^ ^ udeleži, šajev med čehoslovaSko ia tnid-
vlado.
VILE rojenice
Prošli petek so se vile rojenice zglasile pii Mr. in Mrs. Frank Smole, ki vodita gostilno na 6112 Glass Ave., in jima pustile v spomin krepkega fantka, ki bo delal družbo svoji sestrici. Mlada mamica, katere dekliško ime je bilo Helen Oblak, je hči poznanega selilca Mr. Johna Oblaka iz 1146 E. 61 St. Mati in dete se nahajata v Glen-ville bolnišnici. Čestitamo!
ponesrečen pri delu
včeraj zjutraj okrog 10. ure se je ponesrečil pri delu v Patterson Leitch Co. na E. 69 St. rojak John Marolt, stanujoč na 12315 Locke Ave. Nanj se je zvrnilo več tonov težko železje, ki mu ie zadalo težke poškodbe na hrbtenici. Odpeljan jo bil z Grdinovo aratulanco najprvo v Fattory bolnišnico, pozneje pa v Fairview bolnišnico.
RIM, 10. jan.—Bombe, ki so vsebovale letake judovske organizacije Irgun Zvai Leumi, so eksplodirale v Benetkah in Rimu.
Iz italijanskega ministrstva za zunanje zadeve poročajo v zvezi a tem, da je ministrstvo dobilo svarilna opozorila od te judovske organizacije, da bodo pod-vzeti teroristični koraki, v kolikor italijanska vlada ne posreduje pri angleški vladi za takojšnjo ureditev judovskega vprašanja v Palestini.
V letakih, ki" so se nahajali v bombah, je med ostalim rečeno: "Predstraža palestinske armade v vaši zemlji vam želi vse najboljše v imenu judovskih borcev v Palestini."
ATENA, 13. jan.—Sophocles Venizelos, ki vodi opozicijo proti sedanji grški vladi, je podal iz;avo, v kateri je zahteval, da sedanji premier Constantin Tsaldaris poda ostavko na položaju, ki ga ima v vladi. Venize-ios je imel, konferenco s Tsalda-risom in je istemu pov^al, da se mora sedanja vlada takoj spremeniti in ustanoviti koalicijska vlada.
S sedanjim predsednikom Tsaldarisom na zadovoljna niti njegova lastna stranka popular-cev, posebno odkar se je Tsaldaris povrnil iz Zedinjenih držav ter podal poročilo o svoji "zmagi-"
Ta "zmaga" tiči v tem, da je organizacija Združenih narodov odločila poslati komisijo v Grčijo, ki bo vodila preiskavo glede mejnih incidentov. Ta komisija na grškem ozemlju bi verjetno mogla priti do povsem drugih zaključkov "glede mejnih incidentov," kot si želi monarhistič-na klika.
LONDON, 13. jan.—Angleško ministrstvo dela je pozvalo na posvetovanja delodajalce in predstavnike delavskih, unij, da se odvrne nevarnost splošne stavke, ki je povzročena ko so vozniki tovornih avtov, podprti z delavci živežnega tržišča, odšli na stavko.
Okrog sedem tisoč delavcev,*--
nosačev, prodajalcev in navad- llnArni	iolicf
nih delavcev je napovedalo stav-;	SOClJdllSl
ko iz "simpatije," ko je vlada | y % kalili 16 odredila, da vojaške čete zavzamejo mesto 21,000 voznikov to-! podS-l OSt^VkO
vornih avtov, ki stavkajo že od I	__
preteklega tedna.
INDO KITAJCI PROSILI ZA KONČANJE BORBE
PARIS, 10. jan.—Predsednik upornih Indo-Kitajcev, Ho Chi Minh, je podal izjavo, da je zaprosil za končanje borb v Indo-kini. Naslovil je tozadevni apel za mir na francoskega premiei ja Leona Bluma in na francoskega ministra za kolonije, Maurica Mouteta.
V svoji izjavi je voditelj uporne indo-kitajske republike Viet Nam rekel, da Moutet odhaja v Francijo z enostranskim poročilom o položaju v Indo-kini, ker ni imel nobenih sestankov z voditelji Viet Nama.
Nov grob
katarina škorjanc
Včeraj zjutraj ob 7:30 uri je po tri in pol mesečni bolezni preminila poznana Katarina Škor-janc, bivajoča v Indianapolisu, Ind. Stara je bila 54 let in je bila doma iz Štebernja pii Gorici na Primorskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 33 leti. Bila je članica društva France Prešeren št. 43 SNPJ. Pokojnica zapušča moža Steve, doma od istotam, tri sinove: Steve, Cvetko in Louisa ter sestro Mrs. Pelino Kanovec, v stari domovini pa zapušča očeta in eno sestro. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 2. uri popoldne. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin, preostalim pa nase sožalje!
Vozniška stavka preti I^ndonu z lakoto
Okrog 10 milijonov prebivalcev Londona je prizadetih s to stavko in čuti se že pomanjkanje mesa.
Poslana je bila tudi kraljeva garda, da nadomesti stavkarje in prenaša v tovorne avte meso za londonsko prebivalstvo.
Pričakuje se, da se bodo v teku dneva pridružili stavkarjem tudi delavci, ki so uposleni pri obskrbi Londona z zelenjavo. Dalje obstoja možnost, da bodo zastavkali vozniki "busov," podzemskih železnic, itd.
Vozniki tovornih avtov zahtevajo 40-urni delovni teden, nadčasno plačo za več kot osenri ur na dan in druge ugodnosti. Do sedaj so zaslužili okrog $20 tedensko.
Delavci Smithfield Maiketa so naslovili apel za splošno stavko, ter odbili apel, da ostanejo na delu, medtem ko vladne čete vršijo delo, rekoč, da ne morejo sprejeti vloge stavkolbmcev proti voznikom tovornih avtov.
RIM, 13. jan.—Giuseppe Sara-gat, ki vodi "uporno" desno krilo italijanskih socialistov, je podal ostavko kot predsednik ustavodajne skupščine.
Saragat je o svoji odločitvi obvestil Enrica de Nicola, začasnega predsednika Italije.
Kot je bilo že poročano, je Saragat na viharni konvenciji socialistične stranke zapustil dvorano, ter povzročil razkol v socialistični stranki. Osnoval je svojo lastno socialistično stranko, toda do sedaj še ni podal formalne razloge za svojo ostavko.
Japonci so jedli človeško meso
DUHOVNIK JE DOBIL OKO USMRČE-NEGA ZLOČINCA
RENO, Nev., 13. jan. — Neki mladi katoliški duhovnik, ki je v otroških letih izgubil eno oko, je zaprosil, da se mu podari oko kakšnega zločinca, ki je bil obsojen na smrt.
Njegovi prošnji so ugodili in danes se duhovnik Edmund Boyle, star 31 let, nahaja v bolnišnici, kjer mu je v soboto zvečer kirurg presadil oko Paula Maynardo Skauga, ki je bil usmrčen v petek.
Drugo oko usmrčenega zločinca je kirurg Dr. S. T. Clarke presadil pazniku zapora Bert Deady, kateremu je usmrčeni zločinec v svoji oporoki zapustil j oba očesa. Toda ker je Deady j potreboval samo eno oko drugo dobil imenovani duhovnik.
TOKIO, 13. jan. — Na obravnavi proti japonskim vojnim zločincem so predloženi dokazi, ki pričajo, da so japonski vojaki na pacifičnern otočju jedli meso ameriških vojnih ujetnikov.
Isto tako je bilo dokazano, da so japonski avijatiki namenoma bombardirali ameriške bolniške ladje in da so te m ostale zločine vršili v soglasju z ukazom, ki so ga dobili od višjih.
Dokumenti pričajo, da so japonski vojaki leta 1945 dobili ukaz, naj se borijo do smrti na pacifičnem otočju. Dobili so tudi ukaz, naj varčujejo z zalogami hrane ter jedo "meso sovražnikov".
Lauschetu so podarili avtomobil
novoletno darilce
Politični in osebni prijatelji bivšega gov. Lauscheta so mu za odhod iz governerskega urada podarili nov Pontiac avtomobil na šest cilindrov, ki se je v nedeljo nenadoma "znašel" pred njegovim novim domom v Clevelandu. Ko je, njegova soproga šla odpret vrata avtomobila, je v ozadju našla električnega čistil-j ca in zbirko kuhinjskih pripo-} močkov^ kar je bilo darilo zanjo.
V imeniku darovalcev je kakih 30 oseb, med katerimi sta
pogreb j. widitza
Pogreb pokojnega Jacoba Wi-ditza se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:15 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Petra ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče.
Warren, O. — Dne 31. decembra je umrla v bolnišnici Mary Gams, stara 69 let, doma od Radovljice, Gorenjsko, v Ameriki 45 let, članica, SNPJ. Tukaj zapušča moža, pet hčera, devet vnukov in vnukinj.
, filmska in radijska zvezdnika Na. st;ireg;a leUi irecer srn se, gob Ho,)e in ISin,- Crosb)'. (bije tule rojenice jcgkus'leiipr. M,\ iri' prajsetinik TWfhite Alotor Ccx,
I Robert F. Black, župan Thomas A. Burke, in ze več drugih zna-
I O., in jima pustile, v novoletno darilo zalo hčerkico. Mlada mamica je hči poznane družine Joe Šabec iz Strabane, Pa., ter je mnogo let živela pri družini Mr. in Mrs. J. Sorc na Lucknow Ave. Mati in hčerka se dobro
nih osebnosti. Za nabavo darila so piispevali tudi trije Slovenci, in sicer John E. Lokar, Anton Skufca in James Debevec.
Lausche in soproga sta se na-
TT	u 1 • i stanila v novem velikem apart-
počutita v Huron Rd. bolnišnici. I	_ onn j
Čestitamo!	'^ent poslopju na E. 30 St. med
; Euclid in Chester Ave.
---#
Indianapolis, Ind. — Tukaj je umrl Anton Struna, star 86 let,
doma od Stične na Dolenjskem in v Ameriki 46 let. Bil je član in soustanovitelj -društva št. 45
prog. slovenke št. 2
Članice krožka št. 2 Progresivnih Slovenk se prijazno vabi na redno sejo jutri večer ob
ABZ. Zapušča, enega sina v Jo-1 osmih v navadnih prostorih S. lietu in enega v Ljubljani. | N. Doma na St. Clair Ave.
$
ŠTRAN2,'
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
t	Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO, 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
_Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) —:-
For Half Year—(Za pol leta) ---------
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By-Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Metliki);
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)-------
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve);
For One Year—(Za celo leto)--------------
For Half Year—(Za pol leta)---
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 261h, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3j 1879.
«Hig^.l04
FEDERALNA VLADA IN CIVILNE SVOBOŠČINE
Človeške pravice in svoboščine Američanov so pod zaščito državnih in federalnih oblasti oziroma zakonov. Ta dvojna odgovornost pa pogosto povzroča zmedo. Včasih recimo državne ali krajevne oblasti ne podvzamejo potrebnih korakov, ko se pripeti kršenje civilnih pravic v njih območju. V takih slučajih pogosto apelirajo naravnost na federalni pravosodni oddelek državljani prizadetega kraja sami. Ali v mnogih takih slučajih ta oddelek nima pravico posegati v zadevo. Pred nedavnim je besednik oddelka dal o tem razlago, iz katere je razvidno, zakaj je temu tako.
Izjava civilnih svoboščin in pravic, ter prvih deset ■dodatkov k naši Ustavi nam seveda zagotavlja naše civilne svoboščine. Prvotni namen omenjene izjave pa je bil, da se zvezni vladi prepreči, da bi se vmešavala v tozadevne pravice ljudstva. To je bilo, kajpada, v času, ko je bila zvezna vlada še nova ustanova in takrat ni ščitila izjava svoboščin zadevnih pravic pred državnimi oblastmi ali pred postopki posameznikov, ni pa tudi dajala zvezni vladi oblasti, da podvzame akcijo v svrho zaščite teh pravic posameznikov.
V dobi ustanoviteljev ameriške konstitucije, katera vključuje nekatere klavzule, ki se nanašajo na civilne svoboščine, ni bilo posebne bojazni glede kršenja civilnih svoboščin v novi deželi. Večina držav priključenih Uniji je imela svoje lastne postave in zakone za zaščito civilnih svpboščin in pravic posameznikov, zato pa so očetje'ameriške demokracije tudi prepustili to stvar v varstvo in brigo posameznim državam. Po civilni vojni pa so se naenkrat pojq,vile razmere, ki jih sestavljalci Ustave in Izjava civilnih svoboščin niso predvidevali. Z osvo-bojenjem črncev je postalo kaj kmalu jasno, da se gotove države ne bodo držale zakonitosti svojih izjav o civilnih svoboščinah na celi črti. Zato je zvezna vlada skušala uvesti nekakšno splošno zaščito s tem, da je sama prevzela odgovornost preprečenja negacije ali zatrt j a civilnih svoboščin v eni ali drugi državi.
To je bilo izvedeno potom 14. dodatka k Ustavi, ki je bil sprejet leta 1868, ki je dal našim ameriškim črncem državljanstvo, do katerega kot sužnji prej niso bili upravičeni. Ta novi dodatek je tudi državam prepovedoval kratenje civilnih svoboščin katerikoli osebi in je obenem določal, da so pred zakonom vsi državljani enakopravni in morajo biti deležni enakopravne zaščite. Dve leti kasneje je bil sprejet 15. dodatek k Ustavi in ta je določal, da imajo vsi državljani pravico glasovati pri volitvah oziroma, da te pravice ne sme nihče kršiti ali ovirati na podlagi rase, polti ali vere posameznika.
Kongres je v podporo omenjenih dveh dodatkov sprejel skrbno sestavljehe postave, po katerih so zapadli kazni vsi državni uradniki kot tudi posamezne osebe, ki bi kr.iile določbe teh amendmentov. Zgodilo pa se je, da so zagovorniki državnih tozadevnih zakonov nastopali proti kongresnim postavam in zanesli celo zadevo pred zvezno vrhovno ^odisče, kjer so postave precej izgubile na svoji moči in nekatere so bile ukinjene. Iz tega razloga, je naš generalni zvezni pravnik izjavil, da razpolaga zVezna oblast sedaj zgolj z legalnimi "drobci" kadar ji je treba podvzeti korake proti kršenju civilnih svoboščin v posameznih. državah ali krajih.
Kako je Franc Gabrovšek gospodari' pri Zadružni zvezi
(Narlatjcvariii; s 1. .sUani) , nje, priznava, d:i jo volil dvoj - ■ kiij govndptev in sicer ertega —' "na	drugega pa v_ knji-
gah, jn to zaradi davkar'ii<'. B I je mnenja, r'a js bolj pošteno; rp"aviti dobiček v svoj žei). kn-i kor pa p]a,čati .dižavi njen dfli% j
Do teya priznanja jc nami ec $
))v'šlD, ko ilJcgovc maniiul i-rijc razki'il lota 3640
DuhovjijJf in s'ocr žar;)-di osebnemu spora v	Po-
1"!? uporuhe zpd užic J'c7,ctvr> net a 1013) v zneski, 401 000 din. v p-'polnoraa dnigi svrho, je bilo tudi u'^otovljcuo, du se je uyurabljal VLalvulaUu dubic.k
zadruge, ki je znašal vsekakor nad 100,000 din., v nezadružne svrho Tako je ostalo za zadru-; garje leta 1937 komaj 184 din. dobička, v naslednjih letih pa okrog 2,000 din.
V	"Informativnem poi'ocilu" z dne 18. avgusta 1929 piše revizor o bežnem pregledu Hranilnice in posojilnice v Sv. Juriju ob ščavnici: "Ob reviziji se je zgodil neprijeten incident in sicer ta, da je neka stranka izročila tamošnjemu župniku Štu-hecu hranilno knjižico v znesku okrog 50,000, ki ga je pa navedeni dvignil iz posojilnice pri sv. Juriju in ga prenesel v Gornjo Radgono, pa ne za račun stranke, Ampak je (Štubec) poravnal z njim neki dolg. Stvar je zbudila precej šundra."
V	Mirni peči sta kaplan in poslovodkinja zadružne prodajalne Kmetijskega društva kupila hišo, v kateri je bila nastanjena prodajalna. Svoj pris))e-vek za hišo je vzel iz blagajn' Kmetijskega društva, tega pa nikamor ni vknjižil, kajti smatral je Kmetijsko društvo za lastnico tudi njegovega dela hiše, toda le iz gotovih vzrokov jt dal prepisati na sebe. Priznal j 2 da mu ni bilo mogoče voditi dnevnika' o blagajniških poslih, ker je z zadružnimi sredstvi financiral orlovski tabor, pa j«, ves denar zamešal in ga ni mo gel v kratkem času vsega izlo čiti in vknjižiti.
Dasi je omenjena "nerodnost' v Mii'ni peči bihi razkrita že le ta 1927, ko Gabrovšek še ni bi ravnatelj Zadružie zveze, jf imel vseeno s stvarjo za opra viti, kakor spričuje naslednji pismo, k\ ga ie 4. novembra 1 1932 ))isal kaplanu Jožefu Po-jetu, ki se je takrat nahajal v Št. Vidu pri Ljubljani. Kaplar. Poje je svoječasno vodil Kmetijsko društvo v Mirni pači. Pisal je dobesedno:
"Ljubljana, 4. 11. 1932. Prg-častiti g. Jožef Poje, kaplan Št. Vid nad Ljubljano. Prosinr Te lepo, še enkrat poročaj, ka_ in kako je sedaj s Kmetijskin" društvom v Mirni peči. Mi bomo morali radi ali neradi izvršiti tamkaj revizijo. Za sluča;' kakih sitnosti Te prosim, da ne delaš mene odgovornega. Pozdrav! Gabrovšek."
Tako je Zadružna zveza, ko' revizijska oblast, izrabljala svoj položaj, kadar je šlo za intere se in prestiž ožjega, takrat vladajočega političnega kroga. Ker je ravnatelj Gabrovšek slutil ncrednosti pri Kmetijskem dru štvu v Mirni peči je prizadetega ::a poslovanje odgovornega kaplana Pojeta obvestil, da bo morala revizijska oblast "rada al nerada" revizijo izvršiti in mr priporočil, da naj pravočasne vso stvar tako uredi, da bc prav. Zadrugarji so seveda verjeli v poštenost načelništva zadruge in z zaupanjem so vlagal I svoje prihranke v hranilnico. Kakor pa pričajo gornje ugoto-j vitve, pa ti prihranki niso slu-. ! žili gospodarskemu napredku ljudskih mncž.c, temveč osebnim ugodnostim raznih "uglednih" funkcijonarjev, ne da b jih za to doletela pravična ka-■ zen. In o vsem tem položaju je bil ravnatelj Gabrovšek presne-I to dobro informiran. Stara Ju-' gosi avl j a in njeni predstavnik' I so pač ščitili izkoriščevalc;e de-; lavnega ljudstva. Danes tega ni I več in iščejo novih polj za svo-rr anipulacije. V novi Jugo-' rlaviji pa Ij idaka oblast šriti j na, s rše ljudske *mncžice in pre prečuje, da bi posamezniki bo-<?at(l na raču"i skupnosti. C] ! se Itak tak slučaj pripeti, tcdij I pra oblasti obesijo na veliki zvon in izrečena je pravična ka' en. Prizadetih je veliko poH'jji'ni?,
! G. Gabrovšek je skušal svojo cdgpvorncst in vednost za neoo-š%i%,iposlovanj3 raznih hranil-i-flc in nosojiln'e pokriti s t(ini, : (]a je m'zval te člunke napad na floversko duhovščino. Vendar pa mu to ])ri bralcih ni us])-!^. I'M iti nanadli nismo nobenega, j duhovnika ali lajika. Razgdili BUio le nepualenosl in ii;koKŠ:a-'
14. januarja lUij(
nje oseb, ki so imele v oskrbi ljudski denar in s katerim so manipulirale po svoji volji in z vednostjo ter moralno in niate-ialno opero kaplana Gabrov-ika.
Podobne, večje in manjše manipulacije kakor smo jih do-;daj popisali, so se vršile tudi )ri drugih zadrugah in zadružnih ustanovah, torej ne le pri navedenih hranilnicah in posojilnicah. Poleg Zadružne zveze 30 se izvrševale "nerednosti" tudi pri Gospodarski Zvezi, pri Ljudski hranilnici in posojilnici Sv. Lovrenc ob Dravi, pri Kmetijskem društvu v Tržišču, pri Nabavni in prodajni zadrugi na Selu pri Bledu, pri Hranilnici in posojilnici v št. Petru pri Novem mestu, pri Hranilnici in posojilnici v Svetinjah, pri Kmečki hranilnici i n posojilnici v ?išecah, pri Hranilnici in posojilnici uri Sv. Trojici, pri Hranil-lici in posojilnici v Trebnjem, )ri Posojilnici v Frankoloveni, )ri Hranilnici in posojilnici v Srečah, pri Ljudski posojilnici v Brežicah, pri Kmetijski zadru-?i v Moiavčah, pri Ljudski posojilnici v Novem mestu, v Kam-^flku, v Dobrempolju^ v Zagrad-3U, v Robu, V št. Joštu nad Vrli-!iko, v Devica Marija v Polju, v St. janžu na Dolenjskem itd. Id.
* I .
Jasno je, da je bivše Slovenko klerikalno zadružništvo zi-adi takih lazmer ponovno zašlo v obupen materialen položaj, tako da so mnoge zadruge Gospodarske zveze večkrat sta-e pred gospodarskim polomom. Ker j)a je sledilo le poAtiki kle-■ikalne stranke, je imela takratna vladajoča klika interes la tem, da je iz splošnih ljudskih sredstev sproti mašila ys3 polome. Zato lahko vidimo, kako prazne in frazerske so bile /se takratne besede o neodvisnosti in samostojnosti bivšega njihovega zadružništva, o njegovi lastni moči in sili, ki naj bi bila sposobna izboljšati in preroditi kapitalistični svet. ?odi)ora je prihajala )d države
Slovensko klerikalno zadruž-lištvo je že v zastareli monarhi-jtični j^rždvi, kjer je vladal ce-5ar, kjer je bila na površju cerkvena hierarhija, velekapitali-:tični in politični klerikalizem, prejemalo visoke podpore od aznih ministerstev in od deželne vlade kranjske. Mar si more {do misliti, da bi bilo tako za-Iružništvo sposobno boriti se iroti tistemu, kapitalizmu, ka-erega je direktno podpiralo?
Vendar pa so bile državne )odpore v doki avstrijske monarhije nekako "znosne," dočim 50 podpore v bivši Jugoslaviji postale bajne vsote. Vodstvo Zadružne zveze je poleg tega igralo :udi izven mej Slovenije na poli-•ične karte—potom svojih zastopnikov v beogra skenn parla-nentu in v beograjskih ministrstvih.
Od bivše jugoslovanske vlade /.Beogradu je bila torej Zadružna zveza prav bogato zalagana 5 podporami. Ministrstvo za poljedelstvo je med drugimi manjšimi zneski nnkazalo leta 1939 Zadružni zvezi j^o-dporo za 12 milijonov dinarjev.
Za dosego "neodložljive" sa-lacije in vzpostavitev likvidnosti kreditnih zadrug je kraljevska banska uprava dravske ba-.lovine v Ljupijani januarja 1938 dodelila Zadružni zvezi ob-'eacijr.':o posojilo v znesku 63 ^i'i ono ' dinarjev, od katere vsoto je imela Zver,na zveza iz-V.ač ti tri milijone dinarjev ■ rnilni-^i in posojilnici v R'b-nic na Colenjskcm kot podporo banovine za sanacijo tega zavoda, ostanek pa porabiti za odpise. Kot proiidajatov pa je Zadružna zveza odstopila banovini svojo terjatev, fiO milijonov dinarjev pri posC' nem re?,ervne-n fondu Zadružne gospodarsko banke v Ljubljani, toda b:er, jar/rtvn rv njfr: i, te: .Tf-L. '
li^jrala, da
pre.jcžjii
čistega dobička, kolikor ga bo nad 25,000 dinarjev. Praktično pa je značilo to posojilo navadno darilo, kajti dane obveznosti so bile brez vsake stvarne podlage in zahtevane nedvomno le "zaradi lepšega," kajti Zadružna zveza se jm prav dobro zavedala.
in njihovili političnih predstojnikov, ki so brezvestno gospodarili z žuljavimi prihranki slovenskega kmeta v stari Jugoslaviji.
Da sta pa obe ti ustanovi— Zadružna zveza in Zadružna gospodarska banka med okupacijo finančno podpirali Hitlerjevo in
da ji teh iz političnih kupčij iz-,MussoIinijevo vojsko, vlagali virajočih posojil ne bo treba ni- prihranke preganjanega sloven-
koli vrnili.
Zadružna zveza porabila prejeto vsoto za odpise ničvrednih investicij. Največ je šlo na račun posebne rezerve Zadružne gospodarske banke, namreč 50,-734,800 dinarjev, Osrednji mlekarni, Ljubljana, 582,000 dinarjev, Združene mlekarne, Ljubljana, 1,305,000 dinarjev, sanacijski sklad 234,000 dinarjev. Osrednja čipkarska zadruga 237,000 dinarjev, Gospodarska zveza, Ljubljana, 3,106,000 dinarjev, Zadružna zveza, Zagreb, 774,000 dinarjev, okrog milijon dinarjev pa raznim manjšim hranilnicam in posojilnicam.
Zaradi te visoke podpore je prišlo od več strani do ostrih napadov na vlado in Zadružno zve- j zo. Dr. Kramer se je izrazil, da j je ta podpora "preprosta kraja" j ter mesto da dr. Anton Koro-! šec prevzame "kriminalno odgo-i vornost. mu daje finnnčni mini-! 3ter 63 milijonov dinarjev." Izjavil je tudi, da je ban dr. Natlačen picvzel 63 milijonov dinarjev in jih predal špelculanlom. "Zahtevam, da so ban izroči dr-^.avnenu pravdništvu in da pokrije to, kar jo dolžan," šlo je tudi za neko banovo osebno zadevo v zvezi z državnimi milijoni.
Ostali očitki so leteli na Zadružno zvezo v Ljubljani, ki se je rešila usodnega konkurza in razgaljena lahkomiselnega in špekulativnega gospodarstva z zaupanim denarjem kmečkih zadružnikov—pdd vodstvom rav-inatelja Franca Gabrovška. Po razčiščenju računov pri Zadružni zvezi je nastala izguba preko 60 milijonov dinarjev. Vrhu tega pa je Zadružna zveza plačala
skega naroda v sovražnikove vojne bonde, financirali domo-branstvo in nudili moralno podporo sovražnikom slovenskega naroda—je pa že stara povest. Obe sta postali last Ljudske republike Slovenije, kjer hoče narodna ljudska oblast v vsakem pogledu pomagati zadružništvu kot ljudski gospodarski organizaciji. Sigurni smo lahko, da ljudje Gabr-ovškovega kalibra ne bodo nikoli več imeli prilike špekulirati v novi Jugoslaviji z ljudskimi prihranki.
ŠKRAT
Urednikova pošta
Matiji Pogorelcu za 70. rojsini dan
Cleveland, O. — V torek 14. januarja 1947 praznuje občepo-znani, spoštovani Matija Pogorele v Duluthu, Minn., svoj 79. rojstni dan. Ko delam takole v našem Slovenskem narodnem muz e j u in urejujem različno zgodovinsko blago, mi vedno misli pohite na našega pionirja ki si je priboril neminljive zasluge s tem, da je še pred več kot 45 leti začel zbirati in hraniti različne časopise, revije, knjige itd. za zgodovino ameriških Slovencev, čeprav ni takrat vedel, kje se bo tak muzej osnoval. Ko smo pred osmimi leti ustanovili Slovenski narodni muzej kot odsek Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., v Cleve-landu, je kmalu potem začel pošiljati svoje zbrano blago v naš muzej. Mnogo je ohranil, kar bi bilo drugače za večno izgubljeno za ameriške Slovence. ^ Kdor kaj pomeni zgodovina
Zadnjič sem kot zastopnik škrata" obiskal Drejčetovega Lojzeta, ki se je vselil v svojo novo hišico tam doli na Stevenson Blvd. Ko je zidal in tesaril to hišico, se je Lojze kar sam postavil za delovodjo. Pri tem pa je naletel na razne težave, ker kdor danes zida novo hišo, naleti na razna pomanjkanja, posebno pa če ni poznan z trgovci s stavbinskim materija-lom. Tako sta Lojze in njegova žena hodila po "šihtu" in ob prostem času dodelavat svoje bodoče stanovanje.
Hišo v mestu sta prodala in kupec je določil, da se morata v kratkem času izseliti. Lojze mi je rekel: "Kaj bo pa sedaj, ko hiša na Stevenson Blvd. še ni ugotovljena?"
Vrata in okvirji so še manjkali v sobah. Tako sta se z ženo poprijela dela, da zgotovita še to, toda lesa se ni, pa ni dalo dobiti.
"Posrečilo se mi je, da sem dobil nekaj lesa", mi je pravil Lojze "in neke solbote, ko sva pribijala obrobe na vrata vse do večera, nam je zmanjkalo lesa za era vrata. To me je tako zaskrbelo, da nisem vedel, kaj bi počel."
V svoji hudi zaskrbljenosti in-zamišljenosti Lojze je kar lepo aklenil zunaj vrata (bila je ž') .ema), se vsedel v svoj avto 'in oddirjal proti Clevelandu, kjer so takrat še stanovali. Ko je peljal jjroti Vine St., je začel Lojze naročati ženi kam naj gra drugi dan po tisti "lumber", kar ga je se manjkalo za vrata. Govori in tolmači, pa ne dobi no-
razume,
narodu, ki ostane ohranjena, ta lovih 18,800,000 za nove delni-1 "^ora biti za vselej hvaležen, na-, bpnega odgovora. Pogleda na ce Zadružne gospodarske banke, šemu pionirju med ameriškimi j prisedcz in vidi, da žena sploh
Da bi pridobila vlado za rešitev Zadružne zveze, sta pristala dr. Korošec in dr. Miha Krek na pogubno uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov, ki je prinesla kmečkim posojilnicam zaradi odpisa dolgov 120 milijonov dinarjev izgube.
S to uredbo sta izročila slovenskega kmeta Privilegirani agrarni banki in davčnim ekse-kutorjem. Vlada, kjer sta sedela dr. Korošec in dr. Krek, pa sama ni hotela iz državnih sredstev kriti špekulacijske izgube Zadružne gospodarske banke.
, "Dr. Stoj idjuovic ni hotel dati niti djiaria državnega denarja, pač pa je pristal na to, da se izguba Zadružne zveze prevali na rame davkoplačevalcev tlrav-sk(! banovine. Pod tem pogojem
C je Stojadinovičeva vlada \di
Slovenci, Matiji Pogorelcu. } v avtu ni! Naglo stopi na zavo-Naj mi bo dovoljeno, da po- re in ker je bilo malo ledeno, vem javnosti, kako sodi o Mati-' zdrči njegov avto v jarek. Loj-ji Pogorelcu naš odlični sloven-j ze se je odločil, da mora naj-ski arhitekt Ivan Jager v Min-iP^'^J dobiti "traktor", da pote-neapolisu, Minn., ki je eden naj- avto iz jarka, šele potem bo odličnejših slovenskih mož v'pa lahko šel po ženo.
Ameriki, sošolec pokojnega Iva-i Med potjo pa sreča pozabljena Cankarja, slovenskega' pisa-1 no žsno, ki je Ž3 obupala, in ni telja. V enem izmed njegovih | pričakovala, da nride po njo. pisem mi pravi tako:	Odločila se je, da se pelje do-
"Že daleč nazaj je naš marlji-, mov z "busom". Ko Micka sre-vi in vedno na potu križem \ svojega Lojzka, se razjezi in Amerike, starešina slovenskih j pi'avi:
arhivistov Matija Pogorele po-! "Kam pa motoviliš?"
biral novice važnih dogodkov i "Po traktor gi-em, da mi av-naših ljudij, objavljal jih po ča-' potegne iz grabna" ji odvrne sopisih in vzdrževal s tem čut' Lojze "potem pa bom prišel po celokupnosti našega rodu po tej tebe."
veliW dfždl Otmel je t^e dnb.^	je Lofze pravU, ^ ži-
ve cez ga ese e ja m spo-j,.,^ bila malo napihnjena, ker jo aial vrakKwt ayxsane in kgo- ^	ko ji je pot.s-
vcnrjene veai nied n:U3elj(!n8tvoin.i,,;! kakšen načm jo je poza.
1 ga nas^^ga c oveka, ki bi bo-,	je vse odpustila.
la zahtevam slovenskih klerikai-1 Ije poznal zgodovino naše na-nih politikov. Tako so Slovenci; rodnosti v Ameriki. Unemal je j imeli "čast" prevzeti na t4ebe|n?š svet vsepovsodi za čitanje j ({3,000 000 dinarjev dolga /a iz-] in obči razvoj naše publicitete,' giibn, ki jo je povzročila šneku- vzpodbujal ga je do soudeležb-
L. K.
lacija Za^Iiužiie %\eze, kptere ravnatelj je bil tedaj g. Franc Gal)rovšnk, ne da hi s tem bilo
vanja v tem delu ... in iššoč dotika s staro domovino. Skrbel je, da so ljudje čitali tudi o
svojevrsten slovenski kulturni delavec, kateremu ni primere in
r-7 i :;c ."(C iJi-r,' ro-50 i^ročJl" ;
kaj ponif^sano posojilnican, ki j stvareh, ki so se pojavljale v ao morale utrpeti š\ndo 1 starem kraju. Matija samouk 000,(K)0 dinarjev zaradi pnmo- j je prednjačil vsem; njegovo obranega odpisa in likvidacije j zorje je bilo obširno kakor je kmečkih dolgov. Obrestovati in amortizirati bi morali to posojilo vsi davkoplačevalci dra>sUe banovine skozi 20 let v letnih obrokih po 5 milijonov dinarjev. j'orcj bi z obrestmi vred morali plačati okoli 100 milijonov dinarjev.
To breme, ki ga je naložil ban dr. Natlačen celotnemu slovenskemu narodu, da pokrije izgu-bp, ki so nastale pri špekulativ-nih poslih Zadružne zveze in Zadružno gospodarske banke, je poncni'o za vse davkoplačevalce (^rrvske banovine brez izjeme ihozi 20 let za 7% višje do-k'r:ie na vse državne neposredno davke. Tako so krili izgube klerikalnih baučjiih špekulantov
Naročajte, širite 'Enakopravnost!"
in čitajic
25,000 ŽRTEV
Zadnjega poletja je izbruh in fantilne paralize udaril 25,00(1 oseb, toda sklad "March of Dimes
.	" MflJV'ilHWI je bil zmožen, da pro-
S.™ Amerika	^
Vsakose takonoaa„okam-|M M I,am k..t |,a ic l,il„
" TI mm kcdaj moKL v
bila o za kupčijo, Ewmpak	..Rational IA,un,l&lkm l"r
dobrodqsel je bil povsod, kot	paral.v,i8».
Va5 "dime" in dolar sta prispevala k temu, da se je iz pa-
je ne bo. Matiji, korenini No-I^j^, porodila hrabrost, i« obu-tranjske zemlje, m primero med: ,»da i„ i, We^ni zdravje.
Infantihia paraliza Im) zopet
nami. Živel in trudil se je za svoj posel neprestano, trde žulje (Nadaljevanje na 3. strani)
ZAHVALA
Družina Suhadolnik iz E. 140 St. se lepo zahvaljuje diužini Leo Kapel iz 711 E. 159 St., ki so darovali $5, za otroško bolnišnico mesto venca za pokojnega Franka Suhadolnika.
udarila! Nobeden ne ve kje in kedaj. Toda "dime" in dolar, ki ga prispevate v letošnji kaan-panji "1947 March of Dimes", ki je sedaj v i)oteku, bo zopet prožila/možnosti, da,se uspešno vodi borba proti temu sovražniku zdravja.
Pridružite se kampanji "March of Dimes" še danes I
f
3.4. januarja
ENAKOPRAVNOST '
STRAN 3.
Slovenski ameriški narodni svet
3935 W. 26th Street, Chicago 23, III.
Na cadnJI (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. In 3. tept. 1944 r Clevelandn, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gL odborniki in člani 6ir-odbora:
CAPINI ČLANI;
Častni predsednik: LOUIS ADAAIIC, MUford, N. J.
Častna podpredsednica: MARIE PKISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis.
Častni član; DE. F. J. Kem, 6233 SL Clalr Ave, Cleveland 3. Ohio.
ČLANI EKSEKUTIVE:
Predsednik. »:tbIN KRISTAN, 23 Beechtree St.. Grand Haven, Mich. ^ Podpredsedi^ik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave, Cleveland 3, O. »^predsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois.
^ainik; MIRKO G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, lU.
"«fajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111 ^^^ikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, m,
u:0 JURJOVEC, 184« W. 22nd PL, Chicago i, lU.
ANTON KRAPENC, 1636 W. 21«t PL, Chicago ■, 111.
LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clalr Ave, Cleveland S, Ohio.
ALBINA NOVAK, 6117 St Clalr Ave, Cleveland 3, Ohio.
FBANK ZAITZ, 2301 So. Lavnidale Ave, Chicago 23, HL
NADZORNI ODBOR:
LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St, Joliet, III JOSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave, Cleveland 3, Ohio.
JOSEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J.
8IRSI ODBOR:
ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis.
JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd, Cleveland 10, Ohio.
JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago SL, Joliet, 111.
THERESA GERZEL, 334 Erie Ave, W. Aliquigpa, Pa.
^TON HORZEN, 1239 First St., La Salle, 111.
^THONY JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo.
^V. MATH KEBE, 223—57th St, Pittsburgh 1, Pa.
FRANK KLUNE, 604—3rd St., N. W, Chisholm, Minn.
HELENA KUSAR, 1936 So. Kenilwortli Ave, Berwyn, III.
CATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave, Detroit 3, Mich.
JOHN KVARTICH, 411 Station St, BrIdgeviUe, Pa.
I pollock, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
MUTZ, 364 Menahan St, Brooklyn, N. Y.
THFr^^**® SIMCICH, 17410 Nottingham Rd., Cleveland 19, Ohio VALKkt GPECK, 4658 Rosa Ave, St. Louis 16, Mo.
JO^ i STROJ, 1040 N. Holmes Ave, Indianapolis, Ind.
ANDRpT' ®''®NICH, 1634 Cedar St, Pueblo, Colo.
AVTr«r VIDRICH, 706 Forest Ave, Johnstown, Pa.
Jnspi^ ZBASNIK, a. F. U. BIdg., Ely, Minn.
•»watPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, No. Chicago, 111.
^'>czihov Voranc:
Koliko jih je danes?
(Nadaljevanje in konec.) \ sebe iz nas. Govorili smo v lager-
Ob pogledu na kup mrtvih to-'	zunaj ta-
mbcene Mzumd, to&i
^Uclne podobe, ki bi jih
tovo
ne videli. Zakaj v zadnjih
kraja.
mi smo ga v lagerju razumeli vsi
*Gcih se je naš odnos do smr-P^Mnoma spremenil. Vedno ^•^0 jo gigfiali od blizu in smo tako rekoč otipavali z rokami Zobmi. Smrt je živela med na-samih, in zato nas ni bilo groza pred njo. Postala nam je jjsakdanja tovarišica, biez katere bi v taki tesnobi in takem ozračju ne mogli izhajati. Tedaj je Francoz Tibault na-
Tako smo sedeli ob poti in gledali v kup mrličev pred nami. Iz megle je pomalem pršelo in mrak nam je šel do kosti.
"Jaz imam doma mater," je dejal spet Vinogradov, ne da bi dvignil lice od tal.
"Jaz imam doma sestro," je ponovil za njim prvi Poljak.
"Jaz imam doma ženo," je dejal za njim Tibault.
Jaz imam doma otroke," je
Vas!"
redil veliko neumnost, ker je ne- ^
iiadoma vzdihnil:	i^^jal drugi Poljak.
"Kaj pa je človek, prosim! ^P^t nismo vedeli, zakaj smo
si to povedah, zato smo še dalje , Neumne misli, ki bi jih bil	strmeli predse.
'ahko drugače izpovedal. Ljudje i . Naenkrat je vzkliknil prvi Po-
bili ljudje so bili tisti, I J' so ležali na kupu pred nami.!	delaš?"
ljudje so bili tisti starejšine. kii -1^ dvignil obraz in je go-so pretepali Ruse pred kuhinjo ! *^^0 nekaj zagledal. Njegov glas ljudje so bili tudi esesovci, ki j J® ^ako nenavaden, da smo ^ korakali po dvorišču, dasi- vsi ozrli proti njemu. Prvi Po-
bili pHani že ob tako	-------- "--'
Ijak je kakor okamenel strmel proti kupu mrličev. Takoj smo vse odkrili, kam strmi. Vrhu ku-
zgodnji uri I
"jih bui ps"
Zakaj jo Tiuauit Maj naen- f® 'ežalmrlič.M smo p mate	stvar. Vinogradov ! i" P«J P""«'' v baraki številka J® pljunil po tleh. Imel je prav.]c bil nenavadno dolg
in ker je ležal vznak, mu je glava visela navzdol.
"Živi!" sta hkrati vzkliknila dfugi Poliak in Tibault. Vsi tri je so vstali, le midva z Vinogra
Kn K- -
bani/	hotel vrtati po Ti-
rali "kislih, potem bi mo-(la ves glas zavpiti: vek!"^'^^ j® sram, da sera člo-
Nam
SlTlO 5^
Osto
dovimo sva še obsedela na zem-
takega protesta pa ' Iji.
q1,	--4. -------
kup blata	zemlji kakor
ne "	morebiti konec voj-
dejal Tibault, toda nihče
biln^l	te besede. To je
e'nZr	pravega življenja
bili	ki smo ga že poza-
le še bolestno
2»m.njali. Sedaj smo rili po zem'	i« pritisnil faši-
ti J-" ^ ^es da tolčejo pro-^l^aniu zlu, ali to je dakč, v na-
sknr. / dušah tista borba ^ /JJ ne najde več odmeva.
doma kmet," je ftebn	Poljak, ko da bi z
.,j P^del. Kdo ve čemu.
deinM	doma rudar," je
^egnii Poljak, ki mu je pri-
"Ja»
čar" •	bil doma železni-
,' Je dejal tudi Tibault.
jo detf v° "" k°ih°%"ik'" ejal Vinogradov.
tudi jaz povedal ni VAH?	poklic. Nobeden
dali	smo si to pove-
0 a pribio je kar samo od
Obraz tistega mrliča je res živel. Ker je imel obraz razkrit, smo lahko videli, da mu migajo obrvi in ustnice. Podoba je bila, ko da lovi sapo. Nekoliko pozneje mu je zamigala t^udi suha brada. Nato je odprl tudi oči, nato, da jih je koj nato zopet zaprl in obležal negiben.
Taki pojavi nas niso preveč iznenadili, zakaj večkrat se je zgodilo, da se je kak otrpel mrlič začel pretegovati, ko smo ga pobirali in zavijali v kočo, vendar so to navadno bili le zadnji krči izdihovanja. .
Vendar pri temu* stvar ni bila taka, zakaj kmalu nato je njegovo suho lice spet začelo, migati. Spet je odprl oči in nekaj mlel z ustnicami, kakor dela človek, ki grize-na primer janež. Podoba je bila, da se mu je začelo tudi telo pretegovati, kajti začel je nekaj dvigati suhi rameni ter stiskati pesti ob sebi.
Teh življenjskih znamenj je bilo zdaj že preveč.
"Tovariš, ne delaj neumnosti, saj nima nobenega smisla. Dan slej ali prej, odneseš je itak ne," mu je tedaj začel prigovarjati prvi Poljak z dobrodušnim glasom. Nato je mrlič spet tiho obležal. Tedaj je pristopil Tibault in ga s prsti poščegetal pod nosom. Takoj je spet oživel in malo je manjkalo, da ni zakihal. Drugi Poljak ga je zaščegetal po bosih podplatih in to je tako delovalo, da se je vzbočil pokonci, se prekotalil in se zvalil na zemljo pred naše noge.
"Živ je!" so tedaj vzkliknili moji tovariši razen Vinogrado-va, ki je še vedno nepremično sedel pred kupom.
"Mogoče so pa le krči?" je tedaj počasi pripomnil ta.
"Odnesimo ga na ambulanco," sem tedaj ukazal. "Primi ga ti Rus pri nogah."
"Vrag te vzemi!" je zaklel Vinogradov in se s kislim obrazom spravil k nogam. "Jaz sem ob juho!"
Danes je bil res prav Vinogradov na vrsti, da ostane brez mrtvaške juhe, ako bomo izkazali le štiri mrliče.
"Pustim« ga, saj ga bo kmalu konec," je tedaj dejal prvi Poljak. "Ne bomo zastonj delali."
Na tleh je oživeli mrlič tiho obležal, kakor da bi se premislil,* ali bi se še izplačalo živeti ali ne. Mogoče bo pa le ta zadnja? Bil je pravi skelet, sama kost in koža, toda očividno res ni-imel namena umreti, zakaj kmalu je spet začel živeti.
-"Odnesirao ga v ambulanco," sem tedaj ukazal tovarišem. Poljaka sta razprostrla kočo in Tibault in Vinogradov sta gi^ položila na odejo. Vinogradov je potem pomagal nesti zadaj in poznalo se mu je, kako nerad opravlja ta posel.
"V ambulanci ga ne bodo hoteli sprejeti," je ugovarjal, ko smo se začeli premikati proti bolnici, čudna reč je bila s tem Vinogradovim; vsi smo ga poznali, da je dober človek, in da je marsikomu rešil življenje s svojimi mrtvaškimi juhami. Zgodilo se je- celo to, da je ukradel kruh in ga dal umirajočemu tovarišu. Zato je bil že tepen. Pred ambulanco je še ugovarjal:
"Toda ta je Nemec, saj ga poznate po dolgih laseh." Tisti, ki smo ga nosili, je res imel dolge, neostrižene lase, kar je pomenilo, da je moral biti Nemec ali vsaj German, ker smo vsi Slovani in Romani kot "manjvredna" rasa bili gladko ostriženi.
Vinogradov je imel prav: v ambulajoci ga sprva res niso hoteli sprejeti. Bolničarji so kleli, kaj hočejo ž njim, nekateri so se nam smejali, da delamo komedije, ker je vendar vseeno, ali umrje človeJk dan prej ali slej. Toda medtem ko gmo se v ambulanci kregali, je človek v odeji ,že popolnoma oživel in je skušal že tudi nekaj povedati. Zato so ga vseeno položili na posteljo k nekemu drugemu tovarišu, ki je pravkar umiral.
Tisti njegov sosed je kmalu nato umrl, a oživeli mrlič je uporno živel dalje, toda bil je resnično tako slab, da se je bilo bati, da ga bomo spet kmalu od-
nesli v krematorij. Bil je popolnoma izstradan. •
Toda kaj se je zgodilo zdaj! Tisti Vinogradov, ki se je tako branil, da bi pri njem izgubil I svojo porcijo juhe, ga je prihodnje dni začel na tihem pitati, j Prihodnje dni je bila smrtna žetev zopet tako obilna, da smo ! dobivali po dve ali tri juhe na osebo. VideT sem Vinogradova, kako je nosil svojo juho v bolnico in enkrat sem ga srečal, da je imel pod suknjo kos kruha.
"Zakaj delaš vse to, saj je oni drugi vendar Nemec," sem mu dejal.
"To je človek," mi je odgovoril in izginil po hodniku proti sobi, kjer je bolnik ležal.
Urednikova pošta
(Nadalievanje z 2. strani)
je imel na rokah po težkih kov-čegih, ki jih je prenašal na svojih potih. Iz teh žuljev si je pri-bavljal knjige iz stare domovine. Imel je tam dobre in zanesljive nabiratelje slovenske literature, ki so radi zaslužili ame-rikanske dolarje, da so iwstre-gli Matijo z redkostmi starega in novejšega tiska. Tako je Matija ustanovil svojo privatno slovensko knjižnico iz starega kraja in jo pomnoževal z vsem, kar mu je prišlo v roke natiskanega v tej deželi.
"Spoznal je vrednost minljivega (sicer za vsakdan ježe) slovenskega časopisja; vedel je ceno tega za našo, ravnokar tako važno, zgodovinsko penjodo v Ameriki. Oni za nami, ki bodo raziskovalci pojavov našega človeka v Ameriki pred, med in po svetovni vojni, bodo cenili Mati jevo delo, da jim j.e kaj ohranil, kar bi se drugače gotovo izgubilo. Povprečni naš človek te velike dobe se ni brigal, da bi
Mod
roc
skoro nov, se proda po gizki ceni. Pokličite LZ 2772.
Hiša naprodaj
Bungalow s 5 sobami; sprejem-nica, obednica in 2 spalnici. Moderna kuhinja, plinski fornez, avtomatični vodni grelec; ena garaža; lota 50x150. Lindberg Ave., blizu Društvenega doma. Z takojšnji prevzem. Cena $9,200. Pokličite lastnika na KE 2164.
se kaj ohranilo. Industriabio ne-ugnan, danes tu, jutri tam, v krizah velikih, naš delavec ni delal ne knjižnic, ne kopičil starih časopisov. Tistih malo dobro izšolanih naših pa se tudi ni poprijel čut zbiranja take siromašne navlake. Postali so Amerikanci in se ohladili za svoj narod in jezik. "Foolish busines", so rekli takim kulturnim nagibom. Naš človek rad postane učenjak, veljak, velika živina, "prominent man and lodge brother", političar "outstanding businessman", "great fellow".
"Tedaj in to vidimo vsepovso-di po svetu, priproste množice so, ki nosijo narode in jim ohranjajo moč neporušljivo. Glasna inteligencija, od danes do jutri. Povprečne delavske množice nosijo vsa bremena in v konečni preizkušnji, navzlic vsem nakanam veljakov in oblastnikov, mali mož (kakor mu pravijo) pride na dan.
"Tako je tudi Slovenski narodni muzej izšel po ideji preprostega človeka našega rodu. Ni se rodil iz baharije; iz žulja-vih rok mu je prišel rojstni list. Tu mislim v prvi vrsti Matijo, ki mu je položil osnovno podlago, na kateri se je začela razgi-bavati. Z Matijo so vzrastla zanimanja za vrednosti blaga, ki sodi v zgodovino, gradiva, ki ga ni inteligencija nikdar priznala niti ga našla vredna ohranka, ali sploh kake važnosti. Zato mislim, da Matiji pripada preprosti modroslovni venec za to našo kulturno pojavo. Nihče bi ga ne smel njemu pikolovno odrekati !
"Vam vsem čast pa tem delu, na uspehu njegovem, a Matiji Pogorelcu gre čast prvenstva, ker on je svoje dolgo življenje posvetil nabiranju zgodovinskega gradiva. On je: "The pioneer collector of the Country wide materials upon which the
Slovenian people of America could ever resurrect their histo-^ rical statuary, cryptically scat-jtered, to become documentary i rescued, as far as possible, for their evaluation by the future generations."
K temu priznanju čestitam tudi jaz Matiji Pogorelcu z Simon Gregorčičevimi verzi, ki so sledeči:
"Pač mnogo moških, malo mož naš vek rodi;
a kar nebo nam dalo mož med prvimi si Ti!
Globok Ti um in čut gorak odzgor je dan,
Značaj si skoval si krepak, kot gore nezmajan.
Pri teh spominih sto čutil se vžiga mi
in tisoč gorkih se voščil iz duše dviga mi.
O trosi Bog Ti sreče rož na vse poti,
a nam pa daj še mnogo mož, mož vrlih kot si Ti!
Erazem Gorshe.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
VASI ČEVLJI
bodo ifledali kot novi, ako Jih oddastc v popravilo zanesljivemu čevljarju, U vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clair Ave.
WATERLOO HI-SPEED SERVICE
Moderna naprava za mazanje avtov; umijemo in sčistimo avte, izvršimo razna popravila, itd.
frank J. Fortuna in Andrew M. Artel, last. E. lS2nd St. in Waterloo Road
2 strežajki
dobita dobro delo za petek in soboto večer, od 9. ure do 2. zjutraj. Zglasiti se je med 12. in 2. uro popoldne na
3244 St. Clair Ave.
Al's Radio & Electric Service
1011 East 64th Street
Albin Zhacnik, lastnik Popravljamo radio aparate is električne predmete Prvovrstno delo in točna postrežba Odprto od 8. zj. do 1. pop. vsaki dati razen ob sobotah—od 10. zj. do 8 zv.
DOBICKANOSNO POSESTVO
na E. 77 St.—5 sob spodaj, 3 zgoraj; fornez na vroč zrak; velika klet za sadje; ena garaža. Nizki davki. V zelo dobrem stanju v splošnem. Kupite za $8,700.
Za eno družino, 6 sob, na Lancelot Ave., severno od St. Clair Ave. Sprejemnica, ognjišče, obednica, velika kuhinja spodaj, 3 spalnice in kopalnica na drugem nadstropju. Garaža, fornez. Nahaja se blizu transportacije ter lahko takoj prevzamete. Cena $9,500.
VERA SULAK
Sales Representative' Pokličite po 5. uri zvečer. KEnmore 6275
11 sob za eno družino od E. 79th & Hough. $11,000.
6 sob za eno družino—garaža. V okolici Eddy Rd. blizu Lake Shore Blvd. $13,700. Za takojšnji prevzem. Za 2 družini 5 in 5 sob,
4 garaže. Blizu E. 71 St. in Lawnview. $5500.
PORATH REALTY
10522 SUPERIOR AVE.
MR.
PAUSIC—KE 8064
RA 5577
LIVARJI
za "dry sand floor" — Plača od ure
KILBY MFG. CO.
4623 Lakeside Ave.
Fine
krvave in mesene klobase dobite pri nas. Zglasite se na 15917 Saranac Rd.
3 mirne osebe
iščejo stanovanje s 4 ali 5 sobami. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista.
ALI STE
PRIHLAJENK
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
S koruzo pitani
PRAŠIČI
Opaluženi v vroči vodi
JOHN A. TOMPKINS
3979 W. 25th St.
pod Brooklyn mostom SHadyside 3689
Dekleta
zmožne compotemeter operatorice dobe dobro ' službo v našemu "Cost" oddelku Tedenska plača, prijetna okolica in sodelavci.
Zglasite se pri
Mr. Stewart—IV 380C
GEOMETRIC STAMPING CO.
1111 East 200 St.
^Kipmwa|||| ' f IILbmnTnmmjt^fpSSflW

The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
V SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 * * *
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana ¥ ¥ »
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V
CALIFORNIJI. ZA OBISK * » *
Lastnika:
Bili Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana
RAZPIS SLU2BE OSKRBNIKA
SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA
20713 Recher Ave., Euclid, Ohio
Vsak delničar je upravičen poslati prošnjo za lo službo. Vse prošnje morajo biti poslane do 15. januarja 1947 na urad Društvenega doma.
DNE 15. JANUA*ftJA SE VRŠI SEJA DIREKTORIJA, ZAČETEK OB 7.30 ZVEČER.
POGOJI:
$350.00 mesečne plače in prosto stanovanje v domovih prostorih DELNIŠKA SEJA SE VRŠI V PETEK ZVEČER, 24. JANUARJA. ZAČETEK OB 7. URI ZVEČER.
—Odbor
TOOL & DIE MAKERS
40 ur, 5 dni v tednu Dobra plača od ure
Stalno delo Dobri delovni pogoji
Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 EAST 49th ST.
1
! POMOČNICE ZA : ' URADNIŠKI LUNČ ROOM
i Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
X t
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
Morate bili vešči angleščine.
^ : Samo čedne, s/iažne in vešče 4 i žene v starosti 20 do 35 let
se naj priglasijo.
Plača $21) za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
I	'
! . -
STRAN f
enakopravnost
14. januarja 1947
PREŽIHOV VORANC;
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan leta 1941, lik pred razpadom stare Jugoslavije
(Nadaljevanje)	|
Tedaj je Ladej sprevidel, da; so vsi proti njemu; tudi sestrini trdovratni molk, v katerem sej je žavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila prav za prav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hrope-čim glasom zaklical;
"Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu de-deju, ko vam je izročal Munko-vino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati!"
S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju:
"Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To sb prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. , Grjant je materin in lahko stori ; z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi i ga bila zapila ali zapravila . . ? ■ pa, ko bi ti bil pijanec, cafu-
drač . . . ? Ali bi potem dede-jeve besede tudi držale? Ne bi! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo ostal. Zato bova že midva z ijiaterjo odgovarjala, kaj ne, mati ... ?"
"Nihče drug kakor midva!" je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust.
V Ladeju sta zavihrala gnev in britkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu . . . ? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši na mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je pre-žebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z, obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati:
REVOLT ENDS . . . Pres. Romalo Betancourt of Venezuela, as he announced the end of the revolt by conservative insurgents. He stated that the captured insurgents w'iU be given a fair trial.

•''•''M'ffi i'l '-'i'i'i'r -'- • •'' f^'i'
HONORED FOR LANDING SYSTEM . . . The Robert J. Collier trophy,' nation's highest aviation award, was given to Dr. Luis W. Alvarez, 35, University of California physics professor, for his ground-controlled approach system, which guides radio-equipped planes.
"Poglejte, kaj držim v rokah! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali . . . Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega . . " Dalje ni utegnil vpiti,, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagna: na kredenco, pri tem pa zarjul: "Kaj boš onegavil s temi sto-rijami . i. . ? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti . . . !"
Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem.
"Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!" je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in pa hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi.
"Ti si gospod, Ladej . !' je vpil oče s sovražnim, strast-" nim glasom.
"Kdo bo pa delal na gruntu če bi ga ti dobil?" je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. "Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ..."
"Če si pa tak, Ladej, teda; pa nalašč ne odneham!" se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tu di vstala od mize.
Nekaj trenotkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in
če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji . . .
Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod zemljo, Ladej . . . ?" mu je zvenelo po ušesih, v srcu in nogami. "Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželjenega tujca . . .
Cesar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili . . . Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali.
"Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?" je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve.
Mati pa je vsa prestrašena dejala:
korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo.
Vsi so vedeli, da boja med njimi se ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril:
"Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni?"
"Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk
bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi . . . "je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s ki-manjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi.
"Petdeset tisoč kron . . . ?"
Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati
ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal:
"Petdeset tisoč kron . . . Ali ste znoreli . . . ?"
"Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju. To menda ni predolgo . . . ?" je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom.
"Ne, nikdar in nikoli!" je zavpil sin in skočil pokonci. Lade-ja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegove, dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu
ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati:
1
I (Nadaljevanje sledi)
"Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!"
In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe.
Medtem je solnce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel" ulegatl mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je .vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje.
Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi:
"Dober večer!"
Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in moHla za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in Itpo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družine se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tle-skanjem dlesni in goltanjem gr-tancev. Iz kuhinje je bilo slišati

OFFERS EVE TO VET . . . Robert W. Lincoln, Brocicton, Mass., vet. eran, recently gave a touching example of bravery and generosity when he offered one of his eyes to Corp. Chester R. Perkins, Phoenlx-ville, Pa., hopelessly blinded by German mine.
Zastopniki
Enakopravnosti^ ★
Za si. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
Za collinoodsko in euclidsko okrožje;
JOHN STEBLAJ 17905 Grove wood Ave.
KEnmore 8034 ★
Za newburiko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
1885
1946
J^aznanilo in Z^ahH)ala,
z veliko žalostjo in srčno bolestjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo izgubili dobrega moža in skrbnega očeta
Franka Primožič
Blagi pokojnik je bil rojen 10. oktobra 1885 v Podslivnici pri Cerknici na Notranjskem odkoder je prišel v to novo domovino. Po dolgi bolezni, previden z sve timi zakramenti za umirajoče, je zaspal v Gospodu dne 27. novembra 1946. Dne 2. decembra 1946 pa smo ga po sv. masi zadušnici, katero je daroval prečastiti gospod Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvar, položili k večnemu počitku na Kalvarijo pokopališče.
Naj nam bo na tem mestu dovoljeno, da se med prvimi zahvalimo preč. Monsignorju Rt. Rev. Ponik-varju, ki je pokojnika tekom bolezni previdel s svetimi zakramenti ter opravil pogrebno sv. maso ter pokojnika spremil na pokopališče tja do groba ter opravil zanj molitve. Naj mu Bog poplača to.
Zahvalimo se tudi č. g. Victor N. Tomcu, ki je pokojniku podelil sv. zakramente za umirajoče. Tudi njemu prisrčen: Bog plačaj!
Dalje naša iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številne vence, katere so poklonili blagemu pokojniku ter ga tako okrasili, ko je ležal na mrtvaškem odru; vence so prispevali sledeči; Mr. in Mrs. Mike Žele, Addison Rdj, Miss Veronika Gradisar, družina Mr. in Mrs. John Gradisar, družina Mrs. Struna iz West Park^ družina Mr. in Mrs. Hribar^ Mr. in Mrs. Anton Sernel, Mr. in Mrs. Andrew Sernel, Mr. in Mrs. Frank Oblak st., Mr. in Mrs. Kuhar, Mr. in Mrs. John Leustik, družina Mr. Sivic, Carry Ave., Mr. in Mrs. Anton Svet in sin, Mr. in Mrs. Joseph Tekavec st., Mr. in Mrs. Frank Stu-per, družina Mr. Frank Smith, Mr. in Mrs. Mike Petro, Mr. in Mrs. Joseph Bambic, Norwood Rd., The Murphy's, družina Mr. in Mrs. Mrozik, družina Mr. in Mrs. Joseph Zele, sosedje, društvo Carniola Tent št. 1228 T. M.	,
Iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše. Darovali so sledeči Mr. in Mrs, F. Primožič ml., Norwood Rd., Mr. in Mrs. J. Tramte, družina Mr. in Mrs. Mike Zelle, Addison Rd., Mr. in Mrs. John Gradisar, Mr. Joseph Gradisar, družina Mrs. Mary' Struna iz West Park, družina Mrs. Frances Hribar, Mrs. Mamie Reed, Mr. in Mrs. Anton Sernel, Grovewood, Mr. in Mrs. Andrew Sernel, E. 168 St., Mr. Marko Mer-har, družina Mr. in Mrs. Rudolph Otonicar, Mr. in Mrs. Frank Zobec, družina Mrs. Leustig, Mr. in Mrs. Rudolph Z gone, E. 71 St., Mr. in Mrs. Frank Modic, E. 55 St., Mrs. John P. Hanlan, družina Mr. in Mrs. Frank Suhadolnik, Mr. Jack Bonca, družina Mrs. Ah-lin, družina Mr. in Mrs. Anton Bevec, E. 66 St., Mr.
in Mrs. Joseph Merhar, Mr. in Mrs. Edward Merhar, Mr. in Mrs. Joseph Tekavec ml., Mr. Anton Znidar-šič, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Rudolph Straus, Mr. in Mrs. F. Glavich, E. 72nd PL, Mr. in Mrs. Martin Kuhar, Mr. in Mrs. Anton Znidaršič, E. 60 St., Mrs. Ag^ nes Močnik, Mr. in Mrs. John Leustig, Bliss Ave., družina Mr. in Mrs. Bajt, Mr. in Mrs. Peter Jezerinovac, družina Mr. Anton Sivic, Carry Ave., Mr. Frai|k Dobre, Mr. in Mrs. Anton Cizel, Mr. Frank Merhar, Mr. in Mrs. John Merhar, Mr. in Mrs. J. Per par, Mrs. Mary Prisjtov, Mrs. Anna Želle, druž. Mr. in Mrs. Zupančič, Mr. in Mrs. Joseph Tekavec, Norwood Rd., Mr. in Mrs. John Mosnik, E. 74 St., Mr. in Mrs. F. Mramor, E. 173 St., Mr. Al. Kmc, Frances in Mary Intihar, družina Mrs. R. Cimperman, E. 55 St., družina Mr. in Mrs. Mike Bambič, E. 55 St., Mr. in Mrs. Jezerinac, družina Mr. in Mrs. F. Telich, Mr. Anton Mlakar, Mr. in Mrs. Poje, Mrs. Agnes Mervar, Mrs. Frances Starce, Mr. in Mrs. J. Dudek, Mrs. Brezar, Schaefer Ave., Mr, in Mrs. J. Prebil, E. 68 St., Mr. Rudolph Prebil, Mr, in Mrs. Joseph Močnik, Mr, Joseph Speck, Mary Yatsko, Mr, in Mrs. Anton Gradisar, Mr. in Mrs. Gorup, Mrs. Dolence, Mrs. Kather-ine Selan, druž. Mrs. Mohorčič, Zora Petruška, Mrs. Schivitz, Mr. John Kodrič, Mr. Anton Kodrič, Mr. in Mrs. Radovsky, Mr. in Mrs. Anton Tramte, Mrs, Mary Mehle, Mrs. F. Tramte, Mrs. Perme, Mr. Mirko Oto-nicftr, Mr. Jos. Ponikvar, Mrs. Prijatelj, Mr, in Mrs, Frank Ahlin, sosedje, podr. st. 6 SMZ, Dill Mfg. Co.
V denarju so prispevali Mr. in Mrs. M. Kolenc in Mrs. Mary Bradač.
Dalje se zahvalimo vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, ter so molili za mir in pokoj njegove duše; prav tako vsem, ki so na ta ali oni način kaj pomagali v tem tako žalostnem času.
Dalje iskrena hvala pogrebnemu zavodu Jos. Žele in sinovi za vzorno vodstvo pri pogrebu, ter vso poslugo, ki so jo nam dali.
Zahvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno.
Pokojni zapušča v starem kraju sestre Marijo Otoničar, Prančiško Sernel, Ivano Mislej in več drugih sorodnikov. Več sorodnikov zapušča tudi tukaj v Ameriki,
Počivaj v miru, dragi soprog in oče vse dotlej, dokler nas vseh ne zbudi angelska tromba na oni Poslednji dan, ko bo konec vsega, kar je zemeljsko, a bo pa n ovo življenje v večnosti za vse one, ki Boga ljubijo. Bog daj, da bi bili takrat skupaj združeni na večno. Zato T i kličemo:
Rahlo naj te zemlja krije,
spavaj, dragi, prav sladko,	«
luč nebeška naj ti sije,
Jezus naj plačnik Tvoj bo.
Žalujoči ostali:
ANNA PRIMOŽIČ, soproga FRANK, sin	VERONIKA poroč. Tramte, hči
ALBINA PRIMOŽIČ, sinaha	JOSEPH TRAMTE, zet
Cleveland, Ohio, 14. januarja 1947.