SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poitl prejeman velja: Za eeie leto predplatea 16 (Id., ta pol leta 8 fld., trn četrt leta A fld., la jedea mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto IS vid., ca pol leta 6 (Id., i« četrt leta S (Id., sa jeden mesec 1 (Id. V Ljnbljani na dom poilljan velja 1 fld. 20 kr. v«< na leto. Potamne itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a t •) vsprejema npravziltve ia ekspedlclja v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo. Vredniitva je v Semeniiklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, is vsemi i nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telef6n-Itev. 74. čs^tev. 165. V Ljubljani, v petek 21. julija 1899. Letnik XXVII S socijalnega kurza. Na Dunaju, 19. julija 1899. I. Nikakor ne mislimo natančno popisati raznih govorov, ki se tu sedaj vrBte drug za drugim. Le nekaj mislij, ki se tu naglašajo ali poslušalcu same vsiljujejo, hočemo zabeležiti. Socijalni kurz naj v kratkih obrisih naslika socijalno stanje človeštva in naših ožjih odnošajev posebej, in hkrati poda direktivo za socijalni boj z višjega, znanstvenega stališča. Znanstveno, akademično lice mora imeti, da se loči od one politike, ki se razvija na ulici ali v gostilni. Potrebni so taki sestanki, ker se na njih duh oprosti ozkosrčnih sodba in osebnih vplivov, ki igrajo v novejši politiki tako važno vlogo. Kar je bistvenega, kar je res pravega jedra, to nam mora stopiti jasno pred oči, da s trdnim prepričanjem, dobro vedoč, za kaj se gre, nastopamo za svoje ideje. Značilno je to, da take socijalne kurze, ki z enega skupnega, načelnega stališča presojajo vse slojeve in vse njihove odnošaje, in ki vabijo pred se vse ljudi, ne le profesorje, am-tudi delavca in aristokrata, trgovca in kmeta, obrtnika in uradnika, delajo le krščanskestranke. Ali more narediti liberalizem tak socijalni kurz? Njegov nauk je le za tiste, ki jim nauka in pomoči več treba ni: Za prevzetno polizobra-ženo, v svoji omejenosti preširno polizobražen-8tvo in za kapitalista, ki najrajši vidi, da se o načinu njegovega delovanja javno ne disputira. Egoizem liberalnih zistemov, ki ljudstvo le izse-BUje, ta se ne more pred kritičnim znanstvenim LISTEK. Mladost. Palmeta. — Rado Kčsar. (Dalje.) In umolknil je za dolgo časa; glavo Bi je podprl z rokama in mislil. Da, mislil je gospod Smola — kakor se je včasih rad ponesel — že od nekdaj rad, danes pa še prav posebno. Mislil je pa tako-le : , »Pravijo, če se človek postara, mu oslabi um, spomin potemni. Moj um pa je še čvrst, kakor pred štiridesetimi leti, in Bpomin jasen in prozoren, da vidim vse, kar sem doživel imenit-nejšega v svojem življenju, čisto in jasno pred Babo, kakor da se godi sedaj-le. — Torej se nisem postaral, to se pravi, nisem še upognjen, onemogel starec, ki rabi za vsak korak dveh, treh bergelj, ampak moji sivi lasje so le slučajna posledica prevelikih Bkrbi, ali pa. . .« grozen Bum mu pade ta trenutek v dušo .. . Spomni se, da je nekdaj čul, da ima jazbečeva mast moč posiviti tudi najbolj črne lase ... In če bi mu bili storili to prijatelji, to se pravi zavidljivci njegovih lepih kodrov . . . ? Če bi mu bili .. . ? ! Vstal je in jel hoditi po sobi nervozno, neenakomerno, kakor kolo, če je prišlo iz ravnotežja. »Star nisem še . . . lehak sem še, kot da jih očesom več hliniti s svojimi frazami. Njegove puhlice spuhte v zrak, če hočemo preiskati njih znanstveno vrednost. Kakov Pavliha na Jutrovem ali kakov ponižen pa odločen sluga svoje trme in svojega napuha najde v njem še zadostila. Nauk nemoralnosti in ogoizma ne more stopiti brez krinke pred ljudstvo, zato liberalci sicer pišejo »duhovite« članke, a za znanstveni zagovor pred javnostjo je liberalizem nesposoben. Tudi socijalna demokracija ne more prirediti splošnega, za človeštvo koristnega znanstvenega sestava. Saj se poteguje samo za vlado pro-letarijata, vsem drugim stanovom je pa nasprotna. Iz same negacije se ne da narediti znanstven zistem. Kjer se ne priznava svoboda volje, je pouk nepotreben. Značaj krščanskega socijalizma pa se kaže najlepše v tem, da je občečloveški in da samozavestno, kot znanstven sestav stopa pred vsak stan, in da povsod graja krivico in povsod nastopa kot branitelj pravice in poštenosti. Zato ima tudi povsod, v vseh stanovih, nasprotnike, ima pa med najplemenitejšimi in najpravičnej-šimi svoje odločne zastopnike. Da se pokaže v celoti kot nauk pravičnosti, ki obstoji pred znanstveno kritiko, zato so potrebni socijalni kurzi, kakoršen se vrši sedaj na Dunaju. Po običajnih pozdravih, med katerimi se je odlikoval zlasti pozdrav dr. Lueger ja, ki je pri tej priliki naglaSal pred vsem potrebo vztrajnega poguma v boju za pravo katoličanstvo, je govoril kot prvi princ Lichtenstein o liberalnem gospodarstvu. Njegovo predavanje, kratko, pa duhovito in do pičice skrbno izdelano, je po- imam še le dvajset...« In začel je vzdigati stole, telovaditi, skakati, da se prepriča, je-li temu res ali ne . . . Vspeha je bil vesel .. . Potemnel spomin ? .. . Začel je misliti nazaj in vedel je dobro, kedaj se je dogodilo to in to ... In mislil je spet dolgo, dolgo . .. Vzel je celo steklenico likerja, da si poživi truden spomin in .. . pomagalo je .. . »Za Nežico nisem ljubil nobene več . . .!« Oddahnil se je globoko .. . Pa komaj je bil spet dobre volje, spomnil se je druge preklicane stvari. »Pravijo pa tudi, kadar neha človek ljubiti, kadar ne more več ljubiti, tedaj je gotovo že zapal bolezni, tako zvani: marasmus senilis ... po domače rečeno : on se postara I« Toda povedati moram gospodu Smoli na čast, da se je tej hudi misli korenito in vztrajno ustavljal: »Jaz da bi ne mogel več ljubiti ? Jaz, ki samo zato nisem ljubil v zadnjih časih, ker so mi je zdelo nekako preneumno ? . .. Toda, če ni drugačo, spremenil bom svoje nazore, da pokažem svojo mladostno moč ... Začel bom z nova . ..« Zagledal jo ta trenutek liker na mizi... Neskončno veselje se ga loti.. . Pokazati hočem, da znam in morem tudi še piti, kakor smo pili nekdaj, nekdaj. . . dalo zgodovinski pregled liberalnih idej in škodljivi vpliv liberalne svobode na gospodarsko razmerje. Praktično je bilo predavanje dr. Gessmanna o kreditnih zavodih, zlasti o javnih zavarovalnicah. Dr. Gessmann je strokovnjak; kot deželni odbornik nižjeavstrijski se je zlasti udeležil boja za deželno zavarovalnico proti kapitalističnim zasebnim akcijonarjem. Iz tega govora poročam jutri več podrobnega. Tu so krščanski socijalci raznih narodnostij. Tudi Slovencev je nekaj, a one inteligence, ki vse ve na Kranjskem, tu ni. Čemu tudi ? Saj liberalec na Kranjskem vsak največ ve! In če je zdelal univerzo na Resljevi cesti, vo pa še trikrat več. Čemu bi se torej še učil? A hvala Bogu, še so ljudje, ki vedo, da se je treba temeljito učiti onemu, ki hoče druge učiti in narodu koristiti. Pri predavanju je bilo že prvi dan okolu 600 poslušalcev. Politični pregled. V Ljubljani, 21. julija. Obstrukcija pri volitvi v delegacijo je sedaj prvi in zadnji cilj gotovih »ljudskih« zastopnikov ultranemškega mišljenja. Več takozvanih »odličnih« politikov se je že izjavilo za obstrukcijo in brezdvomno se te misli poprimejo tudi ostali Schonererjanci, nacijonalisti in pa socijalni demokratje, ker skrbeti je treba na vsak način, da ne otemni njih politična glorija. O liberalnem veleposeBtvu Be v tem oziru dosedaj še nič ne čuje in v krogu krščanskih socijalistov se še niso Zagnal je dve prazni steklenici v kot. . . Vidve sta zanič, vidve, a jaz ne ...!« In zgodilo se je v tistem času, da mu je ušel pogled na mizo in zagledal je spet sivi las .. . »Prokleta mrcina ti!« zareži odurno in ga vzame spet v roko. Mrak je že padal v sobo in njegov pogled je bil teman, obrvi težko . . . V trenutku se mu zdi, da ni las več tako pe-pelnate barve. Hitro mu šine blažena misel: »Morda sem so bil pa zmotil?!« Ponese ga naglo bližje okna, da so prepriča. Pa ko ga ogleduje proti medli luči zadnjih žarkov, zvenkne doli na ulici zvonek smeh . . . Prestrašen odmakne gospod Smola roko od okna, in strah, da ga je kdo-opazil, šine mu po vseh kosteh. In, glej jo ! doli na ulici stoji neznana gospodična, lepa kakor da je ušla vilam, upira svoje iskre, temne oči v njegovo okno in se mu smeje, tako ljubeznjivo, da pozabi na svoj las, da pozabi na konjak, na . . . »Ah ta pogled, ta smeh, ta lica . . .!« dahne gospod Smola in srce se mu razširi v ozkih prsib, da ga skoraj zaboli . .. Pa ko ga ona le gleda, preobrne se nje sladki nasmeh počasi v pol zaničljiv grohot, da ga strese mraz po vseh udih... Kaj mu ne govore te napete, nategnjene ustnice, ta rezek gro- sprijaznili s to mislijo. Tak napad na pravice državnega zbora bi se dal po mnenju »lnformat.« uspešno odbiti le na ta način, ako se postavi volitev delegatov na prvo mesto dnevnega reda prve seje, ali pa, ako se volitev ne vrši v plenumu, marveč potom direktne oddaje glasovnic pri pred-sedništvu. Seveda bi se proti obema načinoma vprizoril grozovit boj od strani opozicije. Konečno računajo nekateri krogi tudi na spremembo poslovnega reda naredbenim potom. To je pa skoro nemogoče in ne lahko opravičljivo, konečno bi pa tudi nove določbe poslovnega reda ne ukrotile upornih duhov. Sicer pa tudi sedanji poslovni red ne dovoljuje, da bi smeli poslanci obmetavati predsedstvo s tintniki ali telovaditi se z odprtimi noži v rokah, in vendar se je to zgodilo. Radikalni mladočeški krogi so vedno bolj nezadovoljni s politiko grofa Thuna. Pred nekaj dnevi so poslali, kot smo omenili, k njemu deputacijo, ki naj ga resno vpraša, kdaj in na kak način hoče konečno vendar ustreči najnuj-nejim zahtevam češkega naroda. Toda nade, ki so jih stavili na odposlanstvo, se jim niso izpolnile, ker je ministerski predsednik sicer povedal, da hoče upoštevati njih želje pri rešitvi narodnostnega vprašanja in brez njih vednosti ne bo izdal jezikovnega zakona, toda povedal jim ni, kedaj se bo vse to zgodilo. Govoril je samo o »primernem« času. To radikalcem ni povolji in že sedaj pravijo, da se ne bo rešil grof Thun iz te krize, ki mora biti v jeseni rešena. Parlamentarne razmere v Italiji so povse podobne našim parlamentarnim razmeram in kakor pri nas, je tudi v Italiji nastopila doba vladnih naredeb na podlagi dotične določbe ustave. Ravno včeraj je stopila v veljavo kraljeva naredba glede preosnove zborovalništva in zadružništva, s katero namerava vlada ukrotiti vse revolucionarne elemente. Seveda je tudi Pellouxova vlada najprej v zbornici poskusila svojo srečo, toda obstrukcija je preprečila vsako mirno razpravo. Tedaj bi bil parlament še lahko rešil rednim potom navedene naredbe. Opozicija se jo pa temu dosledno ustavljala in tako je bila vlada prisiljena zaključiti zasedanje parlamenta in se po-služiti skrajnih sredstev. Opozicije seveda tudi take izredne naredbe ne bodo ugonobile, kakor je ne morejo nikjer drugje, pač pa si bo nakopala vlada še večje sovraštvo nasprotnikov, ki se bo pokazalo v novem zasedanju. Krita v Transvaalu je rešena s tem, da je ljudski zastop vsprejel vladno predlogo glede volilne preosnove v smislu Uitlandcev, ki so vsled tega izrazili vladi, posebno pa predsedniku Krti-gerju popolno zaupanje. S to volilno preosnovo so se priznale Evropejcem nekako jednake pravice z domačini. Vsak, kdor je VBaj sedem let stalno na transvaalskih tleh, ima ondi volilno pravico. S tem so pa objednem poravnane zelo napete razmere mej Anglijo in Transvaalom. Kakor znano, se je Anglija z vso silo potegovala za koristi ino- hot: »Starec sivi, ti si upaš še gledati za mano, ti, ki nimaš več življenja, ha, ha!« »Sladka« vila pohiti izpred njegovega okna dalje po ulici. Na oglu obrne svojo glavico. Na njenem licu igra zopet oni čaroviti smehljaj . . . njena roka se dviga .. . Kaj ga ne kliče za sabo ... ? Kaj ga ne vabi. .. ? Ko zgine za oglom, zdi se Smoli, da je odšlo z njo pol njega, pol srca ... pol življenja .. . In loti se ga neznansko hrepenenje . . . Srce mu drhti, koprni po nji . .. Nič ga ne vzdrži v sobi ... da, da, jasno mu je, on mora za njo . .. mora ... In na ulicah je v naslednjem hipu . . . »A kam je šla?« zapraša sam sebe, ko pride na ogel in se razvijeti pred njim dve progi glavnih ulic. Na desno ? ... In če je šla na levo ? »Vrnem se pa pozneje na desno !« sklene v trenutku in pohiti po levi. .. Pride na trg . . . Čuda, odkod se je vzelo danes toliko ljudi? Kaka nesreča? Upor? Saj mu zastavljajo preobilne množice pot, da Be ne more skoro ganiti . .. »Moj Bog,« vzdahne obupan, »ko bi vsaj vedel za trdno, ali je šla tod ?« (Konec prih.) zemcev, ki bo kajpada po veliki večini Angleži in ki so pretili poslužiti se vseh mogočih sredstev v dosego svojega namena. Konečno se je transvaal-8ka vlada udala angleški zahtevi, dobro vedoč, da bi bile za deželo skrajno neugodne posledice, ko bi se postavila Angležem po robu. Angleži so se namreč že dalj časa pripravljali na odločilni trenutek. Električna cestna železnica v Ljubljani. (Iz izredne seje ob«, sveta dnč 20. julija.) Občinski Bvet ljubljanski je v sinočnji dve in pol urni seji vsprejel načrta za obširni pogodbi, ki jih sklene ljubljanska občina s tvrdko Siemens & Halske v zadevi gradnje električne cestne železnice in pa glede oddaje električnega toka za to železnico. Poročevaleo elektrarniškega direktorija odb. Pavlin je podal pred splošno razpravo obširno poročilo o zgodovini tega vprašanja, o ponudbah posamnih tvrdk, ki so se zanimale za to podjetje, ter o važnejih točkah pogodbenega načrta. Na gradnjo električne cestne železnice se je jelo misliti takoj, ko je bila uvedena električna luč in dogotovljena centrala, in že pred dvema letoma se je obrnila kranjska stavb, družba do obč. sveta v tej zadevi. Izgotovila in predložila je načrte in dobila že tudi predkoncesijo za potrebna pripravljalna dela. Ker se je pa v teh načrtih preveč oziralo na mestno okolico, premalo pa na notranje mesto, se je kmalu pokazalo, da se podjetje ne bi sponeslo. Kmalu zatem je vložila tvrdka Siemens & Halske svoj prvotni načrt, za njo v juliju 1898 tvrdka Ritschl & Co. in potem še dunajska filijalka neke londonske tvrdke in neko praško podjetništvo. Že izpočetka so najbolj ugajali načrti tvrdke Siemens & Halske, ki so se potem v številnih sejah elektr. odseka spopolnjevali na podlagi OBtalih načrtov in se je tako prišlo do jednotnega programa za gradnjo električne železnice. Pred vsem, pravi poročevalec, treba nagla-šati, da občina s tem podjetjem ne prevzame ni-kakih žrtev in nikakega riziko. Pogodba se sklene s podjetnikom za dobo 50 let. Bržkone bo imelo podjetje v prvih letih izgubo, ker se za sedaj napravita samo dve glavni progi, namreč od južnega kolodvora na Mestni trg do kolodvora dolenjske železnice in pa od Mestnega trga čez Poljane do vojaške bolnice, vendar se bo pa podjetje pozneje brezdvomno rentiralo, ko se otvo-rijo nadaljne proge in se mesto še razširi. Ako bi občina po preteku 25 let uvidela, da je obstanek podjetju zagotovljen in je na dobrih nogah, ima pravico podjetje takoj odkupiti in sicer za toliko, za kolikor še ni amortiziran podjetni kapital; ako se pa to ne zgodi, pripade po 50 letih vse v občinsko last in sicer brez vsakih stroškov z vsem, kar je v zvezi z električno železnico. Da pa podjetnik ne bo dobival iz podjetja prevelikih dohodkov, je določeno v pogodbi, da pripade polovico čistega dobička, kar ga je nad 5 odstotkov podjetnega kapitala, v korist mestni občini Poleg tega mora plačati podjetnik vsako leto 200 kron v mestno blagajno. Zgoraj omenjeni dve glavni progi morata biti dogotovljeni v 15 mesecih od dne, ko bo sklenjena ta pogodba. Za določitev voznih cen se je razdelila glavna proga v štiri pasove in sicer: od kolodvora južne železnice do poštnega poslopja 10 v, do Sv. Jakoba oziroma do Ambroževega (Žitnega) trga 15 v, do Karlovskega mostu ozir. do bolnice 20 v, in do kolodvora dolenjske železnice 25 v. Za vsak nadaljni km je določena cena 8 vinarjev. Nadaljne proge se zgrade pozneje, ko se izvrši regulacija posamnih delov mesta in se pokaže potreba. Vse za gradnjo posamnih prog potrebne pre-membe in poprave po mestu mora izvršiti podjetništvo iz Bvojega. Odkupiti mora potrebne hiše, prirediti naprave pri mostovih in dr. Svet, kar si ga pridobi potom odkupa, je last podjetnika. Načrte za posamne gradnje in naprave vsake vrste mora predložiti podjetnik magistratu v potrjenje in prepustiti od vsakega po jeden izvod magistratu v last. Širokost vozov je sedaj določena na IV. m. To so glavne določbe pogodbe glede gradnje električne železnice same. Pri glavni razpravi se oglasi najpreje odb. T u r k , ki se kratkomalo izjavlja proti gradnji železnice, ker bo v obilni meri škodovala ljubljanskim izvoščikom pa tudi drugim podjetnikom, ker se bo prevažalo tudi blago. Konečno pa še tudi ni gotovo, da bi se podjetje rentiralo in občina si lahko nakoplje veliko breme. Govornik predlaga, naj se zadeva odloži vsaj za pet let. Odgovarja mu odb. L e n č e , češ da ugovarja napravi železnice, ker mora to storiti kot načelnik prevozniške zadruge. Odb. G o g o 1 a izraža nekaj pomislekov glede ozkih ulic, glede novih naprav v elektrarni ter sploh želi, da bi se to zadevo pretresovalo v več sejah, na kar mu poročevalec pojasni s tem, da bo glede ulic že strogo postopalo železniško ministerstvo, potrebne naprave v elektrarni bodo pa stale občino le kakih 20.000 goldinarjev, katere bo upraviteljstvo polagoma vračevalo podjetništvu. Pri specijalni razpravi o tej pogodbi, ki obsega 30 paragrafov, se je oglašal samo odb. Prosen c, ki je mej drugim predlagal, naj se določijo le trije pasovi s cenami 8, 16 in 22 vinarjev in vrSi revizija tarifov vsako leto mesto vsakih 10 let, naj se od pojetnika zahteva za prvo leto 500 gld. in potem vsako leto 100 gld. več. Predlog glede revizije je podpiral tudi odb. G o g o 1 a. Pri glasovanju so bili razun neznatne stilistične Bpremembe pri jednem odstavku odklonjeni vsi spreminjevalni predlogi, pač pa je pozval župan k redu odbornika Prosenca radi izraza »neotesanost«, ki ga je rabil v polemiki z odbornikom S u b i c e m. Pogodba za oddajo električnega toka iz mestne elektrarne obsega 11 paragrafov. Tok se napelje iz elektrarne po žici na drogovih ali na hišah, v ozkih ulicah pa pod zemljo z močjo 300 do 350 voltov. Za vsako kilovaturo se zaračuna po 7 kr., ob večji porabi pa po 6 kr. Tarif za te cene se revidira vsakih pet let. V teku 25 let občina vsak čas lahko odpove porabo toka na dve leti, po preteku te dobe pa ne. Koncem nadrobne razprave je predlagal odb. G o gol a-, naj se ta načrt izroči vsakemu odborniku v presojo, ker mej branjem ni bilo mogoče zasledovati posamnih določb, in naj se o tem razpravlja v poznejši seji. Tega predloga pa župan ni dal na glasovanje, ker je bil načrt že odobren z vsemi proti 3 glasovom. Konečno se župan zahvali obč. svetu, posebno odseku in njega članoma Senekoviču in Pavlinu za dolgotrajno in naporno delo, ter izraža nado, da bo nova železnica v velik prid Ijublj. mestu, ki bo sedaj sklenilo za Dunajem izmej vseh mest najugodnejo pogodbo. Želeč odbornikom vesele počitnice do pri-četka septembra, zaključi župan javno sejo, kateri sledi potem še kratka tajna seja. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. julija. (Žopnlja Pedraga) na Vipavskem je podeljena gosp. Gustavu K o 11 e r j u , dosedanjemu župniku v Babinem polji. (Osebne vesti.) Inženir pri dež. vladi kranjski, g. Fr. Pavlin je imenovan višjim inženerjem in mestni inžener v Kraljevem Gradcu g. Jaromir Hanuš inženerjem v državni službi na Kranjskem. — V sinočnji tajni seji je ljubljanski občinski a.vet imenoval g. I. Bajžlja skladiščnikom pri mestni elektrarni in mestnega komisarja g. Jos. Križaja povišal v tretji plačilni razred. — Sodni pristav g. Peter Bleiweis je premeščen iz Rovinja v Novi grad. (Liberalizem v propadanju.) Pod tem naslovom je »Edinost« dne 14. t. m. v političnem pregledu z ozirom na zadnje izgrede v Belgiji in volitve na Bavarskem dobro označila ohromelost liberalizma, ki kot invalid štorklja za socijalisti. »Slov. Narod« je v sredo ponatisnil dotični člančič ter proti »Edinosti« odprl zatvornice svoje ironije. Včerajšnja »Edinost* se je otresla »Narodove« Bplavi ter mu povedala: »Govorili smo o talmi-liberalizmu, katerega je židovstvo vzelo v zakup, da ž njim kali življenje narodov in more v motni vodi laže ribariti svojo korist. Tisti psevdo-libera-lizem smo mislili, ki je karikatura svobode, ki je vol, vprežen v voz kapitalizma, ki je prostitucija pravega liberalizma. Tisti liberalizem smo mislili, ki pod krinko svobode kuje narode v gospodarsko in dušno suženjstvo, ki ima tudi na Dunaju svoje taborišče na neznansko škodo in nesrečo narodov avstrijskih. Ako se potemtakem »Narod« čuti še kako prizadet, mi ga obžalujemo, pomagati pa mu ne moremo.« (Posebni zabavni vlak na Bled) s polovično znižano vozno ceno bo vozil v nedeljo z državnega kolodvora. Odhod iz Ljubljane je določen na 6 uro 57 min. zjutraj, iz Lesec pa ob 6. uri 14 min. zvečer. Vožnji listki, veljavni samo za ta vlak, se dobivajo ie sedaj pri blagajnici drž. kolodvora. Otroci od 4 let naprej ne uživajo ni-kake nadaljne ugodnosti. (Pri D. M. v Polji) se vrši prihodnjo nedeljo, dne 23. t m. slovesno premeščenje kipa Matere Božje za veliki altar, ki se ravnokar skončuje. Slovesni obhod gre ob 3. uri popoludne iz cerkve av. Petra v Ljubljani skozi Udmat-Selo-Moste. (Zlato mašo) obhajal bode 6. avgusta vlč. g. Janez Germ, župnik v Skocijan-u. Sedaj čvrstemu gospodu želimo, da zdrav dočaka pomenljiv dan svojega življenja. (Podpora.) Ribiško društvo v Ljubljani je dobilo 200 gld. državne podpore. (Nov sladkorni davek.) Na podlagi cesarske naredbe z dne 17. julija 1899 radi delne izpre-membe zakona o davku od sladkorja se daje naslednje na občno znanje: Sladkor, ki je vže prešel v prosti promet in se nahaja kot tak ali v blagu sladkor imajočem, dne 1. avgusta 1899 v ozemlju, kjer ta ukaz velja, je zavezan dodatnemu davku po 12 vinarjev za kilogram čiste teže. Za ta davek se smislu primerno uporabljajo določila o potrošnini. Pri računanju dodatnega davka od sladkorja, kateri se nahaja v gorej navedenem slad-kornatem blagu, je vzeti za podlago naslednjo sladkorovitost, če se izrecno ne zahteva plačilo -dodatnega davka na podlagi manjše sladkorovi-tosti: 1. za sladkorčke 85%, 2 za oslajeno sadje €0 %, 3. za čokolado in drugo kakao imajoče blago 55 %, čiste teže; 4. za likerje 30 kilogramov za 100 litrov. Dodatni davek znaša torej: za 100 kilogramov sladkorčkov 10 K 20 v, za 100 kilogramov oslajenega sadja 7 K 20 v, za 100 kilogramov čokolade ali drugega kakao imajočega blaga 6 K 60 v, za 100 litrov likerja 3 K 60 v. Dodatnega davka se oprošča sladkor kot tak ali v gladkornatem dodatnem davku zavezanem blagu v posesti oseb, ki se pečajo s trgovino ali razprodajo sladkorja ali sladkornatega blaga, ali i obrtom, v katerem se vporablja sladkor, v količinah, ki ne presegajo 2 0 kilogramov, v posesti druzih gospodarstvenih predstojnikov pa v količinah, ki ne presegajo 1 0 kilogramov. Vsakdor, ki ima dne 1. avgusta 1899 zalogo sladkorja kot tacega ali v blagu dodatnem davku zavezanem, ki skupno presega 20 odnosno 10 kilogramov, mora to zalogo prijaviti in sicer posebej po kakovosti, ne glede na to, ali jo hrani v svojih lastnih ali tujih prostorih, ter v prijavi navesti tudi kraj in shrambene prostore. Te prijave morajo se vložiti pismeno v dvojnem izdatku tekom 1. do vštetega 3. avgusta 1899 na predpisanem vzorcu, in sicer vselej pri onem oddelku finančne straže, v čegar okolišu se nahaja shrambeni prostor za sladkor ali sladkornato blago. Osebe, katere se pečajo s trgovino, ali z razprodajo sladkorja, ah z obrtom, v katerem se uporablja sladkor, so obvezane tudi razen v slučajih § 27. zakona z dne 20. junija 1888, drž. zak štev. 97, za dobo 60 dni, računši od 1. avgusta 1899 glede zalog sladkorja v § 1., štev. 1., označene vrste, v kolikor niso oproščene dodatnega davka, po zahtevi izkazati dobavo in vplačani dodatni davek, odnosno vplačano povišano potrošnino. Osebam, ki so zavezane plačati dodatni davek in ki z ozirom na svoje imovinske razmere niso v stanu plačati dodatni davek naenkrat, more finančno ravnateljstvo dovoliti primerne obroke. Dotične prošnje naj se tukaj vložijo, in sicer najkasneje do 3. avgusta 1899, in je treba v njih zajedno navesti, za koje obroke se prosi. Ako se predpisana prijava zaloge sladkorja dne 1. avgusta 1899 obstoječe opusti, ali pa ko bi dejanjska količina presegala prijavljeno količino za več kot pet odstotkov, ima se naložiti kazen s štiri- do osemkratnim zneskom prikrajšanega ali prikrajšanju izpostavljenega dodatnega davka. Druge neresničnosti v prijavi, ki ne zadevajo sladkorne količine, je kaznovati z redovno kaznijo od 4 do 40 kron. Kdor ne bi izkazal dobavo odnosno vplačanega davka, kaznuje se s štiri- do osemkratnim dodatnim dav- kom od one količine sladkorja, glede katere ni imel dokaza. Ta postavna določila razglasijo Be s pristavkom, da se bodo dobivale golice za prijave zalog začenši s 25. julijem 1899 brezplačno pri vseh davčnih in glavnih davčnih uradih kakor tudi pri vseh oddelkih fin. straže na Kranjskem. (Člani klnba slovenskih biciklistov »Ljubljana«) kateri se udeleže v nedeljo dogovorjenega celodnevnega izleta v Tržič, se zbirajo ob '/i7. uri zjutraj, oni pa, ki se udeleže poldnev-nega izleta, se zbero ob 12. uri opoldne v lastni dvorani. Člani drugih slovenskih bičikliških društev so dobrodošli gostje ! Pričakovati je za trdno, da se kolikor mogoče v velikem številu te slavnosti udeleže in da se izkaže slovanska gostoljubnost. (Izvestje e. kr. državne realke t Ljubljani) objavlja na prvem mestu zgodovinsko črtico »Ein Beitrag zur krainischen Landesgeschicbte", spisal H. Svoboda. G. pisatelj opisuje turške boje v 1. 1528. G. prof. A. Belar v sostavku »Laibacher Erdbebenstudien« opisuje svoja opazovanja najmočnejših potresnih pojavov v Ljubljani od velike noči 1895 do danes. Učnih moči j na realki je bilo 23. Koncem šol. leta je bilo 366 javnih učencev in 10 privatnih, in sicer 179 Nemcev, 181 Slovencev, 11 Italijanov, 1 Čeh, 3 Hrvatje, 1 Srb. Po veroizpovedanju je bilo 369 katolikov, 5 protestantov, 1 nez. Grk, 1 Izraelit. Prvi red z odliko je dobilo 25 učencev, prvi red 257, drugi 28, tretji 9. Ustanove je dobilo 29 učencev v skupnem znesku 2687 gl. 86 kr. (Vladna baraka ob Erjavčevi cesti) se proda dne 5. avgusta ob 9. uri dopoludne potom javne licitacije. Licitantje morajo pred pričetkom dražbe vložiti 370 gld. vadija v roke komisarja. Natanč-neji pogoji se lahko upogledajo ob navadnih uradnih urah pri stavb, oddelku dež. vlade, Erjavčeva cesta, II. nadstropje. (Iz Šmarja): V dopolnitev poročila o Blavnosti v Skofeljci nam je še pripomniti, da pristoja poleg č. g. dekanu Drobniču še posebna hvala in priznanje g. Vinku Ogorelcu, načelniku požarne brambe v Škofeljci. Le s pomočjo tako požrtvovalnega eotrudnika, kakor je g. V. Ogorelec, bilo je gosp. dekanu mogoče pridobiti gumniški cerkvi nov zvon, napraviti lepo ograjo okoli cerkve in zidati novi dve kapelici, tako, da je Gumnišče sedaj lahko ponosno na svoje lepo zvonenje, na ličnost svoje cerkve in kapelic. Da bi bila slavnost tembolj sijajna, povabil je tudi g. Ogorelec vse sosedne požarne brambe, preskrbel krasno petje, postavil lepe slavoloke itd, na kratko: on je bil uprizoritelj in voditelj cele slavnosti, za kar mu moramo biti iz srca hvaležni. (Ponarejen denar.) Dne 3. t. m. je orožnik Fr. Murnik v gostilni Uršule Colarič v Rudol-fovem menjal petak ter mej štirimi srebernimi goldinarji dobil enega ponarejenega. Krčmarica ga je dobila nevede kedaj, ker je imela ob semnju mnogo posla. (Štajerske novice.) Na celjskih slovensko-nem-ških vsporednicah je bilo v minolem šol. letu 128 učencev, mej temi 14 odličnjakov. Nemško gimnazijo je obiskavalo 254 učencev, izmed katerih je bilo 27 odličnjakov. — Dne 20. julija je bi na Dunaju promoviran doktorjem zdravilstva g. Leon Kreft, g. K. Lavtar pa doktorjem modro-slovja. — Župnijo v Laporjah je dobil kapelan bistriški č. g. M. Medved, župnijo v Soboti pa kapelan vitanjski č. g. Lah. Umrl je č. g. G. Cene, upokojeni župnik v Laporjah. — Dne 18. t. m. je 191etna E. Kristov skočila v Dravo poleg Lem-baha. Potegnil jo je iz vode ribič A. Gregor. — Dne 17. t. m. je bila po Savinjski dolini huda nevihta; toča je naredila precej škode. — Okrajna posojilnica v Ormožu je pričela poslovati dne 15. julija. — Prvi veliki shod kat. polit, društva za šentlenartski okraj v Slov. Goricah se bode v kratkem vršil pri Sv. Trojici. (Ubegli kaznjenec.) Iz kaznilnice v Radečah je minulo soboto pobegnil kaznjenec Jan. Renko, katerega še niso zasledili. (Nov red v Avstriji.) Dunajska «Reichspost« poroča, da je ceBar dovolil uvedbo reda Oliven-tanov, ki se nasele na Koroškem; prior bo baje don Bonifacij Ecker. (Lega Nationale.) V Dalmaciji so razpisana tri učiteljska mesta za italijanske ljudske šole, v Arbanasih poleg Zadra, v Splitu in Sibeniku. Ta mesta razpisuje irredenška »Lega Nazionale«. — Vprašanje pa je, kje dobiva to društvo potrebne novce ? Italijanske novine poročajo iz Rima : »Na-učni minister Bacceli obrača vso pozornost na italijanske šole v inozemstvu, ker želi, da jim iremeni uredbo in jim dd jednoličen pravec, kako ji vspešneje branile našo narodnost in bi bile >rave koristi za naše sonarodnjake.« Ali ne bi )ilo umestneje, da Italijani skrbe za Bvoje lačne otroke, nego da širijo irredentizem v Avstriji? (Admiral Dewey v Trstu.) Včeraj opoludne je naznanilo več strelov z tržaškega svetilnika, da se bliža na ladiji »Amphitrid« zmagovalec v špansko ameriški vojni admiral De\vey tržaškemu mestu. Na pobrežju je čakalo vse črno ljudstva amer. junaka in razni načelniki oblastev, pomorskih, vojaških in civilnih so prišli izkazat — čast Dewey-u. Naselil se je za dva dni v hotelu »Bellevue« na pobrežju, od koder se poda na Tirolsko v zdravilišče. Nebroj inozemskih poročevalcev, seveda tudi amer. se nahaja v Trstu. Tudi razni konzuli so došli v Trst pozdravit admirala. (Ponudbena razprava.) Zaradi zagotovljenja posteljne slame za brambovska bataljona v Ljubljani za dobo od 1. septembra 1899 do konca avgusta 1900 se bo vršila ponudbena razprava dne 3. avgusta 1899 ob 10. uri dopoludne v pisarni oskrbovalne komisije v brambovski vojašnici v Ljubljani. Pismene ponudbe, kolekovane s kole-kom za 1 krono, vložiti so pri označeni komisiji do dne 3. avgusta 1.1., do 10. ure dopoludne. Podrobni pogoji so v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani v pregled. Društva. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so poslali: Gospod dr. Juro Hrašovec, advokat v Celju. 1 gld. 5 kr. — Kovačev Matjaž Krabonoš 1 gld. 50 kr. — Slavna posojilnica v Celju letne podpore 50 gld.,in za novo slovensko šolo na Muti 100 gld. — Č. gosp. Fran Zdolšek, župnik pri Sv. Jerneju pri Ločah, 4 gld., katere je volil pokojni mladenič Anton Marguč. — Gospod Ivan Rožman v Konjicah nabral na prijateljskem večeru na čast slovenskega skladatelja Vek. Vavpotiča in slovenskega rodoljuba J. Puklna 7 gld. — Č. g. Andrej Keček, kaplan na Muti, nabral za mutsko šolo 25 gld. 50 kr., in sicer na inštalaciji čč. gg. Franca Klepača, župnika pri Sv. Ožbaltu, in Franca Hurta, župnika na Muti, 14 gld. 50 kr., potem so darovali č. g Jurij Bezenšek, župnik v Čadramu, 1 gld., ter č. g. Matija Skor-janec, župnik pri Sv. Florijanu ob Boču, in gosp. dr. Franc Jankovič in njegova soproga 10 gld. — Gospod Fran Rudolf, gostilničar v Črnem Vrhu, 50 kr. — Namesto kresa pred praznikom sv. Cirila in Metoda N. z N 10 gld. — Č. g. Fr. Sal. Gomilšek, kapelan v Jarenini, nabral za mutsko šolo med duhovniki na pastoralni konferenci v Jarenini 7 gld. — Gospod Martin Kocbek, c. kr. notar v Marenbergu, ob selitvi v Konjiqe iz nabiralnika 5 gld. 80 kr. — Č. g. And/ej Simenec, župnik v Št. Lovrencu, 5 gld. — Č gosp. Mih. Saje, župnik v Štangi, 80 kr. — Podružnica za Bled in okolico 50 gld. — G. Ivan Perdan, vele-tržec v Ljubljani, od Ciril Metodovih vžigalic zopet 200 gld. — Č. g. Jožef Novak, kapelan v Metliki, v dober namen na čast slovanskima blagovestni-koma, 5 gld. — G. Josip Vrtovec, krčmar v Vel. Žabljah, iz Vrtovčeve^ nabiralnika 1 gld. 20 kr. in iz Kosavelovega 12l/, kr. — Č. g. Iv. Sakser, župnik v Ilotedršici, 2 gld. — Slavna »Narodna tiskarna« v Ljubljani 50 gld. — Podružnica v Ljutomeru 8 gld. kot preostanek kresa. — Č. g. J. Tiringar, kapelan v Predloki v Istri, nabral 5 gld., katere so darovali v proslavo sv. Cirila in Metoda: č. g. župnik Jos. Sancin 1 gld. 50 kr., Mimica Sancin, Lena Rechberger, Dragotin in Marija Šiškovič po 50 kr., Josip Koblar in Antonija Herzog po 10 kr. in nabiratelj 1 gld. 30 kr. — Rajhenburški HarambaSa nabral med ondotnimi rodoljubi za godovno darilce sv. blagovestnikoma 17 gld. — C. g. Martin Medved, kapelan v Slov. Bistrici, nabral pri veselici v Polčanah, 6 gld. — Moška podružnica v Kranju 60 gld. — Za mutsko šolo so darovali na paBtoralni konferenci v Marenbergu zbrani duhovniki 10 gld., in sicer čč. gg.: Jurij Žmavc 4 K., Andrej Keček 3 K., Avg. Hecl, Franc Klepač, Rud. Raktelj, Fr. Hurt, Mat. Tertinek po 2 K. in Mart. Stolz, Fr. Mandelček, Jos. Somrek po 1 K. — Prisrčna hvala vsem darovalcem. Pri tej priliki posebno priporočamo izvrstne vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda. Nobena slovenska hiša ne bodi brez teh vžigalic; tirjajmo jih po vseh prodajalnicah! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljublja ni. (Kosumno in posojilno društvo pri Pobegih poleg Kopra.) Vabilo na veliko veselico, katero priredi konsumno in posojilno društvo v Pobegih poleg Kopra v nedeljo, dne 23. julija t. 1. Začetek veselici ob '/t5- uri popoldne. — Vstopnina k veselici za osebo 25 kr., k plesu za osebo 40 kr., srečke po tO kr., sedeži po 10 kr. — Ker je polovica čistega dohodka namenjena zastavi pevskepa društva »Kolo«, se radodarnosti ne stavijo meje. — K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. Narodno gospodarstvo. Tomaževa žlindra. Zahvaljuje se ugodnimi pogoji nakupovanja umetnega gnojila Tomaževe, žlindre naznanjamo vsem zadrugam članom »Gospodarske »veze«, da je za-nje cena pri 100 kg. 2 0 kr. nižja ko pri »Kmetijski družbi« od ljubljanskega kolodvora. Tedaj stane 100 kg. Tomaževe žlindre od Ljubljane in sicer pri »Gospodarski zvezi« 18% 2-64 gld. 17% 2-48 „ 16% 2-32 „ »Kmet. družbi« 2*84 gld. 268 „ 252 „ Vse doSlo umetno gnojilo se bode v Ljubljani preskušalo in se dopošljejo preskušnje na dunajsko preskušališče, da se razvidi, ako blago res odgovarja naročenemu. Vsem onim, kateri so že naročili to umetno gnojdo, pa nam niso pisali, koliko procentno že lijo, bodemo naročili 17procentno. Oni pa, kateri Se niso naročili, naj se oglasijo do konec tega meseca. Kajnit To umetno gnojilo je sedaj denaturirano in ni potreba več posameznih naročilnih listov, ampak se lahko prodaja kakor vsako drugo blago, zato ga sedaj lahko zadruge naročujejo in potem na drobno razpečavajo. »Gospodarska zveza". Ravnatelj: Sajovic. . Telefonska in brzojavna poročila. Geloveo, 21. julija. Deželna vlada je razveljavila sklep obe. sveta, s katerim je ta ugovarjal uveljavljenju nagodbe s pomočjo § 14. Trst, 21. julija. Mestni svet je uložil spomenico na vlado proti povišanju davka na sladkor. Dunaj, 21. julija. Brnski škof dr. Bau er je baje odločen za praškega nadškofa, princ Maks Saksonski bo imenovan za njegovega koadjutorja ter se uči v ta namen češkega jezika. Kot nasledniki dr. Bauerja se imenujejo razni, mej njimi tudi državni poslanec dr. Stojan. Dunaj 21. julija. Sinočnja demonstracija socijalnih demokratov proti vdeležnikom so-cijalnega kurza se je izvršila precej mirno. Aretovana sta bila dva demonstranta. Ob 9. uri je bil „izprehodu končan. Tarnopol, 21. julija. V Podholočici je neki petleten otrok neprevidoma strgal pet-desetak, njegov oče mu je zato v jezi s sekiro preklal glavo; materi, ki je to videla, je pri tej priči počilo srce, da je bila na mestu mrtva. Reka, 21. julija. Delavec Niko Pavlič je pri strehi nekega skladišča barval žleb ter po nesreči zadel ob električne žice. Bil je na mestu mrtev. Rim, 21. julija. Včeraj zjutraj so čutili prebivalci nov potresni sunek, ki pa ni pro-vzročil nikake škode. Petrograd, 21. julija. Truplo prestolonaslednika prepeljejo iz Batuma v Petrograd, kjer je pokopljejo v katedrali sv. Petra in Pavla. Petrograd, 21. julija. Bivši srbski poslanik Sava Gruič se je podal v Srbijo potem ko je dobil zagotovilo, da bo ruska vlada najodločneje ugovarjala, ako bi Milan hotel tudi njega zapreti. London, 21. julija. Adjutant umrlega prestolonaslednika se je ustrelil. Baje enkrat ni spremil velikega vojvode na sprehod in zato je prišel pri carju v nemilost. London, 21. julija. „Daily NewsM poročajo govorico, da se nadvojvoda Franc Ferdinand kmalu poroči s kneginjo Heleno, hčerjo velikega vojvode Vladimira ruskega. London, 20. julija. Listi poročajo, da se je polegla napetost mej Anglijo in Trans-vaalom s tem, da je predsednik Kruger dosegel vsprejem določbe v volilno reformo, ki priznava volilno pravico onim, ki bivajo sedem let neprestano v Transvaalu. Cena žitu na dunajski borzi dn6 20. julija 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . . gl. 8 34 do gl. 8 36 Rž za jesen.....» 6-85 » » 6 87 Turšica za sept-okt. . . » 5 07 » » 5 09 Oves za jesen . . . . » 5-70 » » 5 72 Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306 2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. Cm opazo-luji Stanj, barometra r mm. Temperatura po Celzija Vetro.i Neko 20| 9. zvečer | 7-4 | 2u» | st. szah. | jasno _ Ji 48 i oo o, I 7. zjutraj I 737 9 I 16 8 I sl. jvzh. I soparno I 2. popol. | 737 4 | 28-4 | sr. jvzh. |skoro jasno Srednja včerajšnja temperatura 20 7", normale: 19'9C. Namizno opravo iz It i n ni - srebra izposojuje za bankete in druge slavnosti Ana Ehrfeld, 617 3-1 v Ljubljani, Sv. Petra cesta 18. III III SLOVENCI, pristopajte k „Naši straži«! n EP I I I ► < I I I I fc, ------« Franjo Toman, podobar in pozlatar v LJubljani, Valvazorjcv trg St. 1 izdeluje križeva pota od preprostega do najfinejšega, na platno oljnato slikane in na papir oljnato tiskane podobe (Oelfarbendruck). Načrti, vzorci in fotografije ali risbe so na razpolago. V blagohotna naroČila se velečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom uljudno priporoča velespoštovanjem 538 12-12 Franjo Toman. K! II .1.1 l! i V ~1 li 11 h Tnlm kovlnaatl, mrzel uporabljiv, v poljubni boji, za AJlln,, pozlatarje, optike, kleparje itd., je v zalogi pri tvrdki RRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 23 11—4 Izvrsten glasovir je na prodaj, skoraj popolnoma nov, najboljše vrste. — Kje, pove upravništvo »Slovenca«. 611 3 3 Godbeno orodje priporoča Adolf Stowa88er in Sin v Gradcu. Gosli, oltre, fltare. pleh-nata in leaena trobila. Vse Izvrstne, poseai. Novi cenik franko in 485 brezplačno. 10-10 Dva altarja, zelo dobro ohranjena, ie oddaata za prav majhno ceno. Visoka sta okolu 4'/« m. Župni urad t Logatcu, dn6 17. julija 1899. 614 3—ž Josip Lavrič, župnik. d o s Pozor! Pravi .Claven' nosi varstveno znamko. »Claven" Izdelovavec M. Hrnjak, lekarnar v Ivanič-tvrdja, Hrvatsko. Dobiti je v vseh lekarnah in drogueri-jah. 1 lonček 60 kr, po poiti 75 kr. Edino gotovo delujoče sredstvo ,0 I^JlTVEJS6 s katerim si slebrni v 3 do 5 dneh brez bolečin in za zmiraj odpravi 459 12-11 W kurja očesa, ^M ozeblino, trdo kožo, bradavloe. t ulje, od pota vnete noge, pik debele, ose, komarja ln dragih mrdesov. Razpošilja se samo proti povzetju ali ako se , denar naprej pošlje. / Ar * Razprodajalcl debe velik popust. / i*' Q sr < p Kap oje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. BAHTKA Makso Veršec v LJUBLJANI. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Olro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dni do dni po 4l/j%. Poitno - hranllnlčne poloinloe na razpolago. -gM8 13 u li a j ^ k a borza. - Dni 21. JollJa. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 45 kr. 8kupni državni dolg v srebru.....100 » 15 » Avstrijska zlata renta 4°/0......119 » 25 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 100 » 10 » Ogerska zlata renta 4°/0.......119 » - » Ogerska kronska renta 4%. 200 ... . 96 » 50 » Arstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 911 » 50 » Kreditne delnice, 160 gld.......881 » 35 » London vista...........120 » 60 » NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dr*, velj. 58 » 90 » 80 mark............11 » 77 » »0 frankov (napoleondor)............9 » 65",» Italijanski bankovci........44 » 55 ► C. kr. cekini......................6 » 67 » Dni 20. JollJa. 4°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 170 gld. 75 kr. 6°/0 državne srečke I. 1860, 100 gld. . . 157 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 Tišine srečke 4•/„, 100 gld.......138 Dunavske vravnavne srečke 5"/„ .... 129 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 Posojilo goriškega mesta.......112 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....— Zastavna pisma av. osr.zem,-kred. banke 4°/0 97 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 213 > > južne železnice 3°/0 . 168 » » južne železnice 5°/0 . 121 > » dolenjskih železnic 4°/0 99 80 75 35 25 70 50 25 50 Kreditne srečke, 100 gld......197 gld — kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 )gld. 160 » — » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 Rudolfove srečke, 10 gld.......28 Salmove srečke, 40 gld........84 St. Genčis srečke, 40 gld.......83 VValdsteinove srečke, 20 gld............— Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 151 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3240 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 440 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 74 SploSna avstrijska stavbinska družba . . 106 Montanska družba avstr. plan.....240 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 178 Papirnih rubljev 100........126 90 25 35 50 50 76 50 75 gfJC Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnik papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „fflfiRCV R" I., Wollz8ile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2. ZfJT Fojaanlla v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (jlavnto