Št. 47. V Gorici, dne 14. junija 1898. Tečaj XXVIII. (Izdaja za deželo). Uredništvo iu odpravništvo so nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprojemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. »opisi uaj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiliaio le upraviiištvu. J Neplačanih pisem no sprojemlje' ne uredništvo ne upravnistvo. .........._ Oglasi in poslanice so račanijo po petit-vrstali, Če tiskano 1-krat S kr.,2-krat 7 kr., 3-krat <5 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — \coje črke po prostoru. Naročnino- in oglas« je plačati loeo Gorica, »Goriška Tiskarna« A. Gabršček tiska in zalaga razen -hoče, m .Primorca, še „Slovansko knjižnico*. Katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do (i pol •'i;, htani' v.,eletnc> 1 gld. 80 kr. - Oglasi v avo jasno povedal, da oh/aljuje vedenje opozicijskih strank glede na svoječasni predlog poslauea Milevskega, naj bi s.' ol Mirile posebno seje za gospodarske reči, kateri so odklonile ter s tem pokazale, da odpovedujejo vsako sodelovanje v zbornici. 1'oljski klub je pripravljen, podpirati prizadevanje vlade in grofa Tlmua, da se napravi red v državni zbornici ter da se skoro reši česko-neintki prepir po ukupucm sporazumljetiju obeh prcpirajočili se narodov. Poljaki bodo vsi rajali neomahljivo na onih načelih, ki so temelj obstanku desnice v dr>avni zbornici in ki so izražena v adresnnn načilu od I. IK'.»7. Misel na in'iiwko - poljsko gnspod-lvo v novi večini v državnem zboru, o kateri se je zadnji čas govorilo, je torej s t,-m sklepom pokopana. Nemška katoliška ljudska stranka, ki je ounhovala na vse strani, je po zadnjem govoru \\'o!f'-vem ogorčena in Dipauli je izjavil, da si šteje m-daj v dol/.nost, oslati na desnici. No. pa saj je bil govor VVolfov tudi tak, da se j^i mora '»-amovati \es nemški narod, ako ima ie sploh kaj čuta z.i Avstrijo. Tako izdajalsko more govorili samo oni. ki hoče strmoglaviti državo ter jo pri-klnpiti Nemčiji. Baš v onem (tvnotku. ko je nameravala nemška katoliška h/tdska stranka prestopiti z desnice, k levici, je donel po državni zbornici oni volei/daj.-ki \Volfov gnvoi in ogorčil jo jo, tla se je tesneje poprijela desnice. Seveda, po dosedanji njeni nmalm-valni taktiki ni .-meti vendar popolnoma zaupati tej stranki, ali za trenutek je ie pokazala hrbet ob.-trukciji in nem-ko .genseiu-hurgschafl" je /a.j.-I udarec, kateri jo j-na jedliem delu porušil. \Voli' je torej s-vn-jim postopanjem v .-iednjem času nekoliko utrdil desnico. BEH-HUR. Roman i: čjsou Krlitujovih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK \VALL.VrK Poslov. Podravski. ,I)a!j.-> Četrta knjiga. ,Tu zgodovina je zanesljivejša", nadaljuje šejk, ,mvro zgodbe Ijudij; vsako dejstvo ;>> tu potrjeno z dvema dokumentoma. Lahko ti naštejem čez tisoč let nazaj vse prednike vsakega od teh konj. Kakor so oni dospeli k meni. tako so njih očetje prišli k mojim cMonj pod tak-Ie Šotor, jedli oves in da-'•-'Ije iz njihovih rok ter kol otroci bili obsipani s poljubi, zahvaljujoči se za nje, kakor uiido dete. >; pogledi. Jaz sem gospodar pu-•i,-ave in to so moji dostojanstveniki. Odvzemi » je verjeti lislu ..Kolnisrhe Zeitui)tffc, je po mislih Nemcev v „rajhu* povsem izključeiio, da bi nemsk.. država kedaj posedla v sedanje avstrijske razmere tako, da bi Nemci se dalje ^podarili v Avstriji. Izrekajo upanje, da avstrijski Nemci sami pripomorejo do zrnate svojim zahtevam, Nemčiji je na tem ležeče, da je Avstrija močna država in trdna njena zaveznica. D.! simpaliziijejo Nemci \ rajhu t našimi Jleiiovci", je umevno, ali da bi se nemška div.ava Woil'u na ljubo spustila v ka-kor-ne si koli hodi spletke z na-o državo, na to pa vendar -e ni iiiisliti. Nima nobenega povoda za to in če bi res priMo do te^a, ima Avstrija na razpolaganji- milijone Slovanov, ki bi znali krotiti tako paii^erinausko stivmijeiije. Si| mi vsi Slovani zvesti Av-slrbei, le pravic zalih vajo, onih pravic, katere jim pripadajo že po zdravem človeškem razumu, katerih pa dosedaj niso bili deležni, v prvi vr-di radi prevlade Nemcev • državi. Tej prevlad; pa bije poslednja ura, nastopil je položaj, v katerem se mora iztrebili s korenino nemška premoč v Avstriji ter dali pravice v-ein narodom jeduako. Nemčija oninuii /.elji VVolfovi ne sine in ne more ob ob-toječih razmerah u-livči, pa naj on in nje;r»vi ori-taši ie tako kliči jo te,- j,,' kličejo na pomoč. Nemci ostajajo trdovratno pri svojih zahtevah; zahtevajo odpravo jezikovnih i.a-redeb 7. doštavkom, <\a ne pri vole prej v ni-kakoršuo «• ra/mrre obrnile /e Jako ali tako. < iii.i pričjiknje jireulir..i:i od dižavne -bor-nice. t,i pa zopet od minisler-tva in v tem vedii-m upanju, da nastopijo na^'!e -premembe. ženi in radi 'e^a jf- rj-peli limono odvisen od voznika. Sin Izraelov, ako si ti človrk. kakorimvfa ]»otrebiijein. pa je zares srečen la dan, ko si do.spd pod moj -'olor. Seda.i -i ti na vrsti .. . tJovori ! .Nočem, dobri seik. da bi me sodi: jedrno po mo ih bisedah. kaji: kakor ves, so člo-veike obljtibe podobne pihljajo vetra. Hočem ti rajši pokazali svojo gibčnost in moč. Zatipa,< mi jutri -tvojo Mvorko. Ti konji, da« .sir.ivno se vsak za-se odlikuje z levjo močjo in z urnostjo orla, ne izpolnijo tvojih nad. ako -e Vr.i itirje ne privadijo zapreki-, kajti — zapomni si to — v vsaki četvorki se nahaja vsaj jeden, ki je bolj len, in ko ostali urno hite k zma^i, jih ta pri tem le ovira. Tako je bilo danes. Voznik jih ni znal uravnati. Hal nemara tudi jaz toga ne dosežem, toda brž ko to opazim, umaknem se sam, to ti prisežem. Ako pa se mi posreči usiliti jim svojo voljo ter bodo vsi štirje dirjali kakor jeden, pa dobiš ti sesterce in vence, jaz pa se nasitim v. maščevanjem, kakor se nasiti gladni šakal s toplo krvjo J" Ilderim je poslušal mladenčeve besede 7, očividno zadovoljuostjo. »Več pričakujem od tebe, sin Izraelov, nego ti sam", reče napoded. V puščavi imamo prislovico: »Ako hočeš pripravili večerjo z besedami, obljubujem ti morje masla." bodisi oil ene ali druge strani, se vleče ne-'Miosni položaj naprej, \Volf pa je oni čini-telj, oh katerega se razbijejo vsi poskusi, spravili državni zbor v red. Čudili pa se je vendar potrpežljivosti naše vlade, da ne stori nič, da bi udušihi veleizdajske nazore, ki se širijo med nemškim narodom pod IVollovim uplivom. Saj je dovolj jasno povedal, da Nemcem ni za Avstrijo, oni ostajajo v državi le radi tega. .er imajo premoč in ker gospodarijo drugim narodom, njih srca pa so obrnena gori proti veliki Nemčiji, Kaj lo, če stoji nemška katoliška ljudska stranka na desnici in če jej je po ¦zadnjih dogodkih verjeti, trdnejše, ker se ne more strinjali z veleizdajslvom \Volfovim in ker jo boli njegov napad na tridenlskoga škofa, zaupali jej ne more nihče prav. Ves nemški narod z malimi izjemami je proti Avstriji, vlada pa mirno gleda to početje, me^Ui da bi slorila svojo dolžnost, zadušiti jtMlfitkr.il za vselej VVolfovo nazore v Avstriji. Nemcem ugoditi v sedanjem položaju nikakor ne sin", ker dobila bi odpor v Slovanih, in sicer lak odpor, tla bi se razmere obrnile le v kvar Avstriji. In takim veleizda-jicam, kdo pa jim tudi uslre/e! l\\, jutrišnji tlau ima biti odločilen dan Za Avstrijo; pričakuje se vsestransko rešitev i/, teh zamotanih reči j, pa naj bo že taka ali pa taka. Vlada najbrže zaključi zasedanje ter si bo pomagala s g 1 \. V jubilejnem lelu težko tla ukrene kam- posehne spremembe. <'.e pa vlada ne slori nikakega odlo-čiluega koraka, tedaj bomo živeli naprej ob neznosnih razmerah, in če potem poskusi /oprt jeseni brez upanja na uspeh ter zaključi zopet državni zbor, ne tla bi kai opravila, ^e ho obsliukcija še hujše razvijal > 1'olem utegne res priti do one nemške „gc-ii)eiubiug-tliatifc. kalera dela Avstriji že sedaj preglavico, a je bode delala še več, če s<> jej \\.\i\,i sedaj zadnji čas ¦ ne postavi po robu. VVolf bi delal na vse kriplje, da preidejo njegovi nazori vsakemu Nemcu v me.-r) in kri. l'-pehov za svoje delovanje ima dovolj in za to si jih lahko tudi v prihodnje pndohi. ako se ne stori konca položaju. Verjamem ti, mla louič, ker mi ničesar ne < beiaš. Jutri dobiš moje konje." Za šotorovimi vratmi je bilo slišati odmev korakov. JCvo.. moj prijatelj Baltazar prihaja", reče Arabec ter vstane. -Cula bova novice, katere sin Izraelov popije iz njegovih ust kakor nebeško pijačo. Vzemi te registre!" zakiiče služabniku, in poljubivši svoje konjičke, ukaže jih odpeljali nazaj pred jasli. XII. Večerja pod Šotorom. Prod divani razgrnejo tri plahte; na nje postavijo sužnji nizko mizo. Na strani pri ognjišču ,;e služabnica pekla kruh in pecivo iz pšena. V sosednem šotoru so mleli na ročnem mlinu moko, da se je ropot razlegal daleč naokrog. Bailaza'- so prikaže na pragu; Ben-Jlur in Ilderim vslaneta, da ga pozdravita. Dolga, črna obleka je pokrivala njegovo gr-basto postavo; omahoval je v hoji ter se opiral z jedno roko ob palico, z drugo pa ob sužnja. Vled prikazni osivelega starca, ki je bil glasnik svete novice, se je čutil Ben-IIur v srcu močno ganjenega. Vprl je svoje oči v gubasto lice Egipčana, hoteC na njem citati besede vznemirjajoče zagonelke, toda to obiieje je bilo neprodirno, a čudovito sladko in mirno.tj Nemški oholosti treba stopili na prste pa ukrotili duhove a la \vToll', potom bo zopet mir v Avstriji. Kar nečuveno je, da stoje v avstrijskem državnem zboru življi, ki nočejo delali v prid Avstriji, ki jo pogrezajo v brezdelje, ki jej spodkopavajo gospodarska tia, ki jo smešijo pred drugimi velevlastmi ter jo spravljajo ob ugled, kateri jo dosedaj uživala sploh v drugih državah. S tako nevarnimi življi —- in to so Nemci — ima opraviti Avstrija danes in to samo radi lega, ker je prišel čas, ko treba dali Čehom ravnoprav-nosti z Nemci, Vlada pa gleda mirno vso ter no stori nič posebnega. Toda tako je: za Cehi pridemo tudi drugi Slovani na vrsto, da zahtevamo pravic za se; za to je treba vladi, da uduši nemško obslrukeijo. Treba pa korenitih odrodeb in če ti nevarni življi tudi prouzročijo prevrni, Avstrija smo računali uu slovansko pesti, ki napravijo mir v državi, potrebno je lo dali Slovanom vse ono, kar jim gre. Velike pro-membe! Slovan gre na dan in tudi Avstrija pokaže svoje slovansko lice, dosedaj zakrilo i nemško krinko. Nemci dobro vedo, kaj se godi, in zalo žugajo na vso moč državi, da jo strmoglavijo. Ali to se jim ne posreči. Naj pride, kar hoče, Slovani sloje čvrsto v dolgi falangi, pripravljeni odbili vso nemške spletke ter varovati Avstrijo propada, s katerim jej prele Nemci samo zaradi tega, ker v svoji oholosti ne priznavajo Slovanov za ravnopravne sebi. Nemška toli hvalisana kultura sloji torej po teh dejstvih na koncu prosvitljenega 19. stoletja tako nizko, da odreka slovanskim narodom pravice do samostojnosti, akoravno so ti na taki stopinji olike in splošne izobrazbe kljubu vsemu stoletnemu pritisku in germanizovanju, daje pričakovati, da v bližnji prihodnjosli daleč prekosijo Nemce. Očividno je, da Avstrija ne sme več zanemarjali Slovanov, kakor je delala to doslej v korist Nemcem, temveč dati jim mora vse potrebščine za pravi razvoj, pa naj nemška manjšina v državi počne, kar hoče. Tem Nemcem se ne bo nič hudega godilo, ali Slovani zahtevajo odločno pravice, za vse jednake, za se, za Nemce in Italijane. V bratski slogi naj delujejo narodi med seboj „Mir s teboj, častivredni prijatelj!" reče Ilderim z velikim spoštovanjem. Egipčan dvigne glavo. „A s teboj, dobri šejk, s teboj in tvojimi bodi mir in blagoslov jedinega, pravega Boga!" Te besede so veljale obema. „Evo, tukaj je on, ki bo lomil z nama kruh", reče šejk ter položi roko Ben-Huru na ramo. Baltazar pogleda mladenča, V njegovih očeh se pokaže začudenje. „Obljubil sem, dati mu jutri konje na poskušnjo", nadaljuje Ilderim. „Ako se mu poskušnja posreči, povede jih k zmagi na dirkališče." Baltazar še neprestano gleda mladenča. „Prihaja z najboljšimi priporočili", nadaljuje šejk vznemirjen s pogledom svojega tovariša. ^Predstavljam ti ga kot sina Arija, ki je bil plemenit rimski bojevnik in mornar. Vendar pa ta mladenič ni Rimljan; pravi, da je Izraelec iz pokolenja Jude, in na hvalo jedinega Boga bi prisegel, da govori resnico". Baltazar se obrne k Ilderimu. BNe čudi še", reče, „da tako radovedno ogledujem tvojega gosta. Takoj ti pojasnim vzrok. Danes se je nahajalo moje življenje v nevarnosti in bil bi ga izgubil, ko bi neki mladenič... živa podoba tega, ki tu sloji, ako ni ta on sam ... z lastnimi prsi ne bil vzajemno, a nikdar več naj ne nastopajo drug proti drugemu tako, da bi hotel biti jeden gospodar nad drugim. — Porajajo se novi časi; način, po katerem stopijo na beli dan, nam še ni znan, ali na površje pridejo, naj bo, kar hoče. Morda čakajo nas še hudi časi, morda še doživi Avstrija absolutizem in birokracijo tako, da bi v naši polovici cvetela srednjeveška inkvizicija, dočim bi Ogerska vladata svoje pokrajine potom konstitucije. To bi bilo lepo, jedna polovica avstro-ogerske velevlasti bi imela absolutizem, druga pa moderno kon-slitucijo. Kako bi Ogri izkoriščali tako ugodno priliko In prav bi imeli, ker, če se Avstrija ne briga za svoje slovanske narode, ki so vedno pripravljeni za redno delo v državnem zboru in za napredek države storiti vse, kar mogoče, ter pusti, da se obstoječe razmere, Nemcem na ljubo, vlečejo še dalje,* potem res ne zasluži drugega,, kot da jo drugod smešijo in da jf Ogri izsesavajo. Zato pa je potreba, kakor doslej še nikdar v Avstriji, slovanske vzajemnosti, potreba je tesne zveze vseh slovanskih plemen, časi so resni, potreba je edinosti, da vržemo sovražnike države in ob jednem svojo ob tla, da potem zavlada mir v Avstriji, katera utegne biti, kadar vrže nemško krinko raz sebe, za vzgled drugim. Skupno na delo in pozor! Potem smemo reči s pesnikom: Zora puca, Lit če dana. Domače in razne novice. Eksel. višji poveljnik Snccovaty se je mudi! te dni v Gorici, da je pregledaval tukajšnjo garnizijo. Danes se odpelje v Boleč pogledat tan.kašnje trdnjave. Trgovska zbornica je določila v komisijo za politiški obhod železnične proge Gorica-Ajdovščina svojega svetnika Josipa M u 1 i t s c h a. Svoj čas trgovska zbornica ni nič podpisala za to železnico, torej kaj ima sedaj ž njo opraviti? Merodajni činifelji se takemu usiljevanju gotovo uprd! Lep namen. — Dopisnice s sliko našega prerano umrlega K r i 1 a n a in njegove rojstne hiše v Kobaridu so prirejene" v lep namen. Dobiček gre v podporo slovenskim v i s o k o š o 1 c e m; zato pa se tudi nadjamo, da jih bodo kupovali vsi oni, kileri imajo srce za revne visokošolce. Nikoli ne pozabijo nas ti ,,b u o n i 11 a 1 i a n i*, da govorimo s »Corrierom", in pri procesiji presv. Rešnjega Telesa dan so se nas tudi spominjali. Nekod so klicali, da pri procesiji je »niente per i šklafš*. Nas to ne boli. Slovenci so se tudi udeležili procesije in kar jih je gledalo, obnašali so se lepo in pobožno, nasprotno pa smo videli v Vrtni ulici par furlanskih zijal — neodkritih ob potu prav blizu Najsvetejšega. Pometajte pred svojim pragom, pa pustite druge ljudi v miru. Novi pcšpolki. - Če je res, kakor poročajo listi, bi dobili še v tekočem letu povodom petdesetletnice cesarjevega vladanja kar 30 novih pešpolkov, ki bi se ustanovili iz sedanjih »en cadre" se nahajajočih rezervnih bataljonov v polkih. Potemtakem bi imeli 132 pešpolkov. Skoro neverjetno, da bi se tako breme naložilo zopet davkoplačevalcem. »Komisija" za osebno dohodarino. — Po mestu kroži čudna dogodil a, pravi čudež na vse strani. Neki goriški zdravnik je izkazal 11.000 gld. dohodkov, češ: toiiko me obvaroval smrti. Povej, ali nisi bil ti?" reče, obrnivši se k Ben-Huru. Mladenča je to zbegalo. »Da", odvrne z veliko skromnostjo in spoštovanjem, Jaz sem oni, ki je pred vrelcem Kastalije pridržal konje predrznega Rimljana v trenutku, ko so drvili na tvojega velbloda. Tvoja hči mi je za to dala to-le kupico. In vzemši kupico iz nedrij, jo poda Baltazarju. Žarek veselja osvetli uvenelo lice Egipčana. »Gospod te je meni poslal danes k vrelcu", je dejai ginjen, s tresočim se glasom, „in sedaj te mi pošilja znovič," da ti morem ska-zati svojo hvaležnost ter te primerno nagraditi. Med tem pa pridrži kupico. Tvoja je/ . Ben-Hur spravi kupico. »Kako je to bilo?" vpraša radoveden šejk. Egipčan jame praviti dogodek pri vrelcu. »Kako ? Se omeniti mi nisi hotel o tem, ko mi boljšega spričevala nisi mogel dati o sebi ?" spregovori Ilderim očitaje. — »Mar ta modrijan ni moj gost ? Ali ti ni znano, da dobro in slabo, ki ga zadene, veseli ali boli ž njim vred tudi mene, dokler je pod mojim šotorom? A kam se imaš podati po nagrado, ako ne semkaj ? In čegava roka naj ti jo da, ako ne moja?" (Dalje pride). dela imam, toliko zn služim, tako me vsi iščejo.... Imenitna, originalna »reklam a". — Toda slavna »komisija" baje ni hotela »iti na led" in je rekla: ni mogoče, da g. zdravnik N. N. ima 11.000 gld. dohodkov, — in znižala mu jih je na 7.000. Se non e vero e ben trovato. — Vemo pa, da drugim zdravnikom je doložila po 2000 gld.! Mnogi naši Slovenci razsajajo proti odmerjeni dohodarini, ali le bolj na tihem; »fige« kažejo le v žepu in koncem konca — plačajo. »Hellovei" v Gorici. -— Naša vest pod tem zaglavjem v predzadnji številki je v/budila splošno pozornost. Nemci, to se pravi »Heilovci", so se jezili na vso moč, preklinjali »Sočo", pljuvali zaničevaje ob njo, vest pa so si dali prestaviti ad verbum v »avstrjiski državni jezik", da so mogli vsi prizadeti citati, kaj je pisala »Soea* o »IIeilovcihs.Lahi pa so njim za hrbtom. — kakor smo culi, — govorili, da je »Soča* dobro pisala o »Heiloveih". Vidite, kaki so vaši zavezniki ! Zvedeli smo, da je bilo več tukajšnjih nemških gozdarskih uradnikov v gostilni »pri zlatem jelenu", kjer so se na gorenji način raznašali nad »Sočo". In kaj so s tem pokazali? Ona vest se tiče le »HeiIovcevB,onih naših nasprotnikov, ki žele zalreti slovenski narod, v prvi vrsti »Schulverein"-ovcev in „Sudmark"-oveev, katerim je namen, sezidati nemški most do Adrije. In teh mi ne priznavamo in ne trpimo na slovenskih tleh, pa mir besedij. Z vso odločnostjo bomo vedno protestovali proti demonstracijam, ki so naperjene slovenskemu narodu, pa naj pridejo le od nemške ali pa laške strani. Da so se tisti uradniki čutili tako žaljene, le obžalujemo, ker dosedaj nismo mislili, da imajo tako pangormanska srca ter se zavzemajo tako za »Sehulverein" in »Siidmark" društvi, ki sta nam do skrajnosti sovražni. — Pa, tudi prav! Kommt Zeit, kommt Ratii! Kako postopajo mestni stražniki s slovenskimi vozniki. - Sporočilo so je nam to-le: Na Kornu — od tega je par tednov — je ustavil slovenski voznik konje ter šel v bližnjo prodajalnico, kupit si kruha. Med tem časom pa je stal poleg konj, da se kaj ne pripeti, spremljevalce voznikov. Kar pride neki stražnik mimo ter vpraša, kje je voznik; nato stopi ta iz prodajalnice. Stražnik ga vpraša, zakaj pušča konje same, čeprav je stal drug poieg njih za varstvo. Voznik je to poudarjal a vsejedno ga je prisilil stražnik, da je moral plačali 1 gld. glob*. Ker ni imel pri roki denarja, mu ga je še prodajalničar posodil. Čemu mu je dal ta denar, ker ni ničesar zakrivil ? Ljudje, bodite pozorni, pa nikar no tako strahopetni! Predno kaj ukrenete v takih rečeh, se je treba prepričati, če ima stražnik pravico, zahtevati tako globo, ne pa kar dati mu jo. S pogumom se kaj doseže, drugače pa -nič! — Tako, če ne Vas oskubejo ob vsaki priliki, ako plačujete, pa ne veste za kaj! Uradno pačenje slovenskih imen. — Kar počenja uradni „0 s s e r v a t o r e" na račun naših žepov, presega že vse skrajne meje. Redko je ime, ki je prav napisano;ni pa slovenskega stavka, v katerem ne bi bilo nekaj grdih jezikovnih in tiskovnih pogreškov. — Tudi v razglasu o politiškem obhodu proge vipavske železnice smo čilali imena: Vertoiba. Raccogliano, Bilia, Bucovizza, Prebaeina, Vo-gerska, Batuglia! — Ne bo h še konec takim škandalom ?! Vedno očitneje! — »Sentineila'- je prinesla ob obletnici G a r i b a 1 d i j e v i [ njemu v spomin pesem, ki je sicer Jako lepa, I oduševljena, vroča italijanskega patrijotizma | itd., toda — kaj hočemo ž njo v Gorici?! Da, da, vedno bolj očitno dviga irredenta svoje rožičke! Nas Slovencev to toliko ne peče, se bomo že znali vm-ovati lahouske požrešnosti; ako ne dobimo proti njej zaveznikov v Avstriji, jih dobimo drugod * — Na koncu pesmi je ostal v rokopisu 8 vrstic dolg »un santo appello", pesem pa je dopolnjena z osmimi vrstami pikic! Jako zanimivo! Židjc, ti znajo. — Poročali smo, da je v Gorici v Tržni ulici odpri neki zid trgovino z manufaklurnim blagom. S slovenskimi lističi priporoča našim okoličanom svoje blago, »katero je bilo nakupljeno v prvih tovarnah te vrste". Mož ima uspeh. Naše ljudstvo kar dere v ono prodajalnico in Žid prodaja svoje blago iz »prvih tovarn" kaj izvrstno. Tudi ima nekaj podjetnostij in v Oseku namerava ustanoviti si. podružnico, kakor nam priča današnji dopis cd tam. Kdaj vendar sprevidijo naši ljudje iz okolice zvitost zidov ter se otresejo teh pijavk, ki jim prodajajo s prilizneuimi besedami blago (pa kakošno!) najslabejše vrste za drag denar. Ne moremo nehati klicati: Rodoljubi, učite ljudstvo ter ga čuvajte židovskih pijavk ! Korak za korakom. — Do zadnjega praznika sv. Rešnjega Telesa j.? bila v cerkvi v Ločniku slovenska propoved, jedina v letu. Furlani so prejšnja leta demonstrativno bežali iz cerkve, kadar se je na ta dan pričela slovenska propoved, a škodilo to ni nič, saj je bilo dosti slovenskih poslušalcev, ki so poslušali besedo božjo v slovenščini. Letos pa so zapodili slovenščino iz Ločniške cerkve in od sedaj naprej je ne bo več. Furlani v Ločniku _ plešejo ter se vesele, da so pregnali slovenščino iz cerkve in za njimi seveda »Corriere" in »Sentinella" komentujeta to dejstvo z največjo radostjo, češ, »odslej jo Ločnik prost in nič več se ne bo ririljanska beseda cula v cerkvi sv. Jurja v politiške namene". Kar vidi se zloiia, s katero piše »Corriere" tako. Slovenska propoved v Ločniku je imela torej politiški namen! Pa, končajmo! Konstatujemo samo, daje na dan sv. Pešnjega Telesa I. i 808. poKrist. rojstvu v Lo*. -iku bila pregnana slovenska propoved iz eer e na ljubo furlanskim razgrajačem in v nejevoljo veliki večini slovenskih faranov v dekaniji Ločniški. Činiteljem, ki so v tem pogledu merodajni, pa kličemo; Le tako naprej! Posledice ne izostanejo in svoj čas jih še britko občutite. Delitev okrajne sodnijc v Gorici. — »Corriere* prinaša vest, da je predsednik prizivnega sodišča dr. C. Kindingen, ko je bival v Gorici, da se pouči o tukajšnjih sodnih razmerah, rekel, da bo treba okrajno sodnijo deliti v dva dela, za slovenske kraje v okolici v slovenski del, za Gorico in Loči:ik pa bi sn napravit laški del okrajne sodnijc Ce je res potreba dehti okrajno sodnijo, mora se pač razdeliti v či«to slovenski del za slovensko okolico, a za mesto in Ločnik, kjer bivajo Slovenci in Italijani, pa se mora napraviti pofem taka sodnija, da bosta Slovenec in Italijan v svojem malernem jeziku mogla opravili svoje reči pri njej, nikakor pa ne sme biti samo laska za Gorico in Ločnik. To bi bil udarec v obraz .slovenskemu narodu in kaj takega današnji dan ne trpimo več. Tako delitev je že pred leti predlagal v državnem zboru veleč. g. dr. A. Gregorčič. Izlet v kanal. — Goriški slov. dramatični in pevski diletantje so napravili sptvmljevatii od Čilalničarjev. kolesarjev in druge gospode iz Gorice preteklo nedeljo izlet v Kanal, d.i so priredili lam »Besedo". Izletnikov Gorice bilo i ........................ ,,.. ....., »koli 1(10, lep< število jih je priletelo iz Tolmina, iz Solkan; in od drugod, čeprav je silno deževalo ba-tačas, ko so bili na polu. V P I a', eh je bil postavljen pred hiše Konjedičevo lep slavoloček \ pozdrav izletnikom z napisom : »Č(ilalniea), S(okoJ) ji K(olesarji), V E d i n osti j e m o č." Kanal je bil v zastavah, znamenje, da Kaualci drage volje sprejemajo goriške goste in nad iihodom v vežo župuišča so sl.de besede: D o b r i. d o š I i! Izletniki so si ogledali lepi Kanal ter se polom udeležili »Besede*, ki se je začela ob fiVjj. Veža je bila polna, natlačena občinstva. — Pozdrav je govoril g. K 1 a v ž a r, ki jo povedal, da so izletniki radi prišli v po- sedaj Kanal, ker jo v narodu čist, a včasih je bilo drugi..,....... odvr.ičevalo od Kanala. S toplimi besedami je zahvalil g. dekana za prepustitev veže, trlo Čitalnico, ki ji; okrasila prostore za predstavo, g. župiua, ki jo dovolil, da je Kanal v zastavah, g.čno M n I-n i č «; v o, ki jo blagoilušno odstopila svoj klavir za porabo pri »Besedi*. Govornik je predlagal o tej priliki, naj bi Kanalci gledali na to, da so postavi Val. Staniču primerna spominska plošča na hiši, kjer se je rodil. O tem o priliki več). - Peije se je vršilo po vsporedu, kakor je bil naznanjen. O posameznih točkah ne moremo podrobneje govoriti, ker se je to že zgodilo o priliki, ko je Čitalnica v Gorici imela one točke na vsporedu. Omeniti pa r.oramo. da je bilo petje, kakor navadno, lepo in občinstvo se je izrazevalo o njem kaj pohvalno. Ploskanje za točkami jo jasno kazalo, kako ugaja poslušalcem krasno petje. Narodne pesmi posebno so so tako priljubile občinstvu povsodi. koder jih jo dosedaj culo, da jih bo treba ob takih in jednakih prilikah obdržati vedno na vsporodu. Zato pa (udi ploskanje ni pojenjalo in pevci so ponovili ono lepo »Dekle, povej, povej..." Kar so tiče dekiamaoije, je bjla dobra, g. KI a \ ž a r zna i/.vr.Mun dekla-movali, ali zdi so nam, da »Zgubljeni raj" ni prav prikladen za deklamacijo ob taki priliki. Bolje bi bilo, da se izbere kaj drugega iz naših pesnikov, ko imamo toliko lepih pesmij, ki so za deklamovanje ,kol nalašč" sestavljene. — V petju nam je omeniti poleg tenorja (g. Pezdič), ki jo dop.ide! v obče še posebej bariton (g. Lokar), ki je tudi tačas v »Danici" vrlo vspol. Igra „(Jčo so rekli, da le- je znana. Predstavlja!ei, (gg. Klavžar, Posega. Kranje) in predsfavljalke (gg.čue Lebanova. Klavžor-jeva, Koršičeva in Dela kova) so so potrudili napraviti iz igre, kar se da ob laki priliki. Poleg predstavljali; je nam ugaja! najbolj g. Klavžar kot mesar »Mrak-Dohevec", ki je svojo \logo kaj lopo izvršil. Videlo se pa jo, da vloga pesnika Ljuboslava ni bila v pravih rokah. V obče pa moramo konstalovati, da je bilo občinstvo z vsporedom zadovoljno ter jo imelo od predstavo zlasti od petja. lep užitek. Prosta zabava na vrtu gostiln »zlatem levu" jo bila kaj živahna. Vso ,. zasedeno veselega občinstva. Po krutkei voru g. Klavžarja jo pozdravil kanal župan Zega izletnike v lepih be= povdarjaje, da veseli Kanalco, da so izieteli enkrat Goričaui tudi v Kanal ter prišli dramil, kar še ni do cela vzbujeno; zahvalil so je za prireditev lepe »Besede". — Iz Solkana, od tam, kjer je bila ustanovljena prva Čitalnica na Goriškem, pa je došol brzojavni pozdrav izletnikom od županstva in Čitalnice. Čast Solkancem! Poleg dobre kapljice so ostali izletniki, prepevajo narodne pesmi, še dolgo na dvorišču in zabava je bila kaj prisrčna. Spomnili pri e bilo edah, so se tudi »Šolskega doma* ter nabrali znatno svoto. Končno treba zahvaliti z g. Kla v zarje m tudi neumornega pevovodjo, g. M e r-cino, za prireditev lepe veselice; njuna požrtvovalnost v tem pogledu je velikanska in zato jima : S/čna hvala! V najlepši noči, ko je bilo nebo posuto s svetlimi zvezdami, so se vračali izletniki domu, zagotavljajo si, da so doživeli krasen večer v prijaznem Kanalu. Nase zaplembi!. — Svoječasno smo p6ročali o obravnavi, katero smo imeli na c. kr. okrožni sodniji zasfran neopravičeno zaplenjenih 8LM iztisov št. :il. Prva instanca je potrdila razsodbo. .Mi smo naznanili vsklic — in čakali, da nam sodnija vroči prepis razsodbe, kakor po navadi, da podamo pismeno izvode vsklica itd.—Toda mesto toga smo piejeli ker že to-le razsodbo druge instance: '-C. kr. prizivno sodišče za Primorsko v Trstu, kakor sodni dvor druge stopnje, odloecvaje v nejavnej seji o pritožbi proti odločbi c. kr, okrožn-g.i sodišča Goriškega, kakor sodišča v peča nili stvareh, od (1. maja IMUN. leta IV. !» !»S»,S. s katero je polvrdilo zaph mbo 41. :il. novirie > Soče« od 1*.». aprila I«!IS. leia.loliko izdaje za Gorico kolikor izdajo za debelo; zaslišavši c. kr. '.i;e državno pravd-nislvo: npaztvši. da je zastopnik izdajatelja in odgovorncgA urednika novimi 'Socc** na razpravljanju (>. maja l.sus. leta ulestiil pritožbo samo na ono točko odločbe prve stopnje, ki potrjuj«' zaplembo Nril odtisov bo dovoli žita 'i Polom bi se moralo vprašanje o (.trini r«*-ili edino tako. da -e odpravi, dokler si ndnot-aji ne zboli-ajo. Da je pa ponekod naravnost nujno, odpravili carino na žito, kaže interpelacija poslanca V n k o v i ea. kateri zahteva za Dal maci:o neobhodno, da zu"isiio u.-tavi carina n.i /ilo iu če ne dlje. v>a; di> konca julija, do /el\e. ker (ani 'e nomaliikanie tako. i!.i -•• je v-!.'.! draginje' bati hudih posledic. Lepak z voznimi redi. pri!.»?e» zadnji ,Soi'i", «iii» razposlali ne ie raznim gostilnam itd. V deželi, manee tudi po Krani-keiii in Š!iijer-.k«'m. Zajedno uapru-imu glavno ravnateljstvo na |);m;ij(i da ga isto ukaže nalepiti po vm h kolodvorih na .slovenskem Ker l.!oyfc'-i.-iu i:.!iodno-po'!t;-kemu iii";iiwi .Sloga-, v <«'o-r."(i Ser \p!u'.i!i leJniuo z.i I. 1>!K - • pl.i-čaii kot iidiiiun: Ju/ Tomaž, nadm-ih-:;. po-,-;lm'k. zal. IM»/.—|yiv I g:.i.. pooOkr.: Mozetič An!., /upau. krč car. mesar, po^e-dmk. -lezel* Vug.i. posestnik. Mani-ic Franc, zidaki mo.Vter, M.-iktir lun/, pi»s(.-!t,ik. km<-t, i»u!i:d» Ivan. mizarski mojster. Jug Jožef >(., i.dzarski monter. (iomi-iVk Anton, mizar.ski s-ojsler. L'č.ir Andre\ mizarski ii:(1n|.t. K.rsič Matra. posotnik-vmogradnik. Makue A-iton. mizarski mojster, Oblokar Jane/, mi--'¦:rski mojster. Fon Jo sel', krč mar, posestnik, Ki.mu-I Jo/,ef. mizarski mojst-r. Štiiigoj >I.:te\ž. iiib:ar.ski iuf>;ster. Trpin I.eojmld. mizar.ski 'siojsb-r, Mozetič Alojz, krčmar po-eslnik. --A. inčku gld. .">. P o ?S ! o g i n i* p o ! o ž u i t i e posla! P"ve--(eiiik g. M. Kenda, učitelj iz Vole 14 'M. '.)() kr. in sicer a) u d n i n o za 1. 1S08. v<> piačali : Kenda M. učitelj, sitibilj Kristijan, kapelan, DuSa Valentin posestnik. Badalič Josip trgovec, Miklavič Franc, pošt n\ Hvala IvKrol. posestnik. Štefan Puko^ee. posestnik, MoidVeda Anton, posestnik. Podreka Karo!, posestnik, vsi iz Volč. Pratuž Štefan posest, »'orlnnat Matevž, posestnik. Fortunat Tomaž, posestnik. l»ular Anton, posestnik iz Kozaršč. Portiuiat Franc, posestnik iz Oigirja. — b) za 'S! o g in e zavode« je daroval Kenda M. "Citelj I gld. Darove za »Šolski dom" prihodnjič. da bo danos še zboroval državni zbor, da bo imel še nekaj soj, da slišimo odgovor mi-nisterskega predsednika na interpelacijo o graškib dogodbah ter du se potem določi, kaj se zgodi. V tem pogledu pa je nas presenetila včerajšnja vest, da je državni zbor odložen. Torej danes nima več seje. Špsiiisko-aiucrLska vojn«. — Nič posebnega se ne čuje z bojišča. I/. Santjaga ni zanimivih poročil, s Filipin pa sploh nikako vesti. Ameriški admiral 'Sampson je dne 7. t. m. zaukazal križarjema „MarbIehead" in „Jaiikee", naj se polastita vnanjega dela zaliva Guatanamo, kar se jima je tudi baje povsem posrečilo. Ameriško brodovje, sestoječe iz 1 C. ladij, sto|i blizu Floride, da spremi transporte na Kubo. kakor se poročil iz \Vashmgtoua. Tam, v hiši repiezeulaulov. je bilo s 1M proti 107 glasom sprejelo poročilo ukup-neg;i odseka o zakonu za pokritje vojnih Iroskov. Pred pristaniščem v Jhnani stojita -2 topnjači in jeden monitor, pred Sanljagoni pa -20 ladij, med njimi :> okl:.piiiri. Transportne lad|e za prevažanje vojaštva na Kubo .s.-nahajajo še vedno vTampj, kakor trde hrzuj.ivi iz \\'ashinglona. ^ Jviiiu. Zeiliing" naznanja, tla >e delajo |M'ipra\e za e v roji s k i kongres, ki bi imel nalogo rešiti Filipinsko vprašanji. Tak kongres je nasveloval nemški cesar Viljem. Neruski po-Sanik liadovilz se je s španskim minislroiu /nnaujih jtoslov dogovoril, tU sme NVmoiiu siiina br.mili v M.uii'i živeče Nemce, ako bi u-dasi udrli v nu-sJo. Namovejše \ts|i trde, d;i -„ Anierik.lli:'i po iimiiMii bo.u \Z,.|i Manilo ter se i/krcali; prej p.i s0 ),i|j |H,j| M|(.,| spanci iu iisliišj. Razgled po svetu. Državni zbor odložen. — Razmere so se nepričakovano razvile. Mislilo se je, Razgled pa slovanskem svetu. Itoscnski vojaki. - liazdnjaiii. ob-.s*rukM;skeg;i duha prenapolnjeni Nemci v Uraden ne trpe bos, nskih vojakov. Zmerjajo lih. p'ii|C-o in gonijo iz (Jraili'i. Pa zak.ij ? I/, dvojneg;, vzroka: prvič, ker so Slovani i«-r govore v (,'r.i.lru „der allenh-ulschestell .St.idl" hrviišk; n drugič /,;dijo jih radi tega, ker sf) av-injski \ojaki. Vsi- surovo poslo-pan:e (i'r.i.ičaiiov |e lorej naperjeno proti Siov.uiom iu proti Avslri|i, ki r ni več mo-go.e. <\.\ bi bila l.i skozi' iu skozi nemška di/ava. Poljake pode i/ (bad.M. Kaj pa dela o Nemci po H|„l;,i,skih zemljah, kanu..' so pii-ii s trebuhom /a kruhom in kjer se jim po;ia;vec dobro godi? Posenski vojaki so poklicani v (.'radec u,l vojaških ohlastij, da vrše lam svii.i. slu/h«., onih Nemcev v slovanske .ie/e!e pa m lllkdo klical. Ka|. ko bi se slv.u zasukala ter iu s,- vrnilo |im šilo /a ugii.ilo. Ali m- za-lu/.ijo li-g.i 't PosciisKi vojaki >tn|i- v (Jradcu in go-t<».o tudi i».!au»|n lam m- nadalje, čeprav so razpos(avl;eiii zdiv|anosti nemških raili-kaicev. Dol/nosi p., .,. vii.de skrbeli zato, da poneha neopravičen sni proti Hošnjakoiii, kateri]) ne kaže premeščati drugam, ker s tembiviada poka/ala sama svojo obuemoglost predgraškoirredeiilo, kateri j.- namen, strmoglaviti \>e o;;o, kar ni nemško. rahlfkv. - Danes ,,• preteklo si,, let, odkar s,. ... 'iiidil v Ilodslavuah na Morav->kem češ:..-mu n.uo.lu v.liki Palackv, >!avni /godi;vir;ar in pinbiidililj Cehov. Tem povodom s„ ... vrnile v nedela, v P mu .-lavnosli. |i k.deriai je tudi „S]ov. kršč. j n.ir zveza" poslala svoV zastopnike. Nemški ] pobalmi v Iituu šii porabdi to priliko za j d> inoiislracije. Ko s,, je peljal v mesto pražki j /.up.-ii di. PodJipnv, ;e druhai po ulicah tulila iu žvižgala, pnšio ji' do pretepov in redarslvo ;•¦ lv\>-U> po-la z uciiiskimi divjaki, [.epa je ta minska omika. No, kljubu temu se ;.• M.ivnos} vršila na n.ijsij;jjui'j;i način. (O Palacke.Mi smo svoječasiio oliširneje pisali.) K shodu slovanskemu raNopinfa v Pr..go pojde manj zastopnikov nego je bilo iia/.naireuih. največ radi tega, ker so se prepozno ogk»>ili, da niso doleli voznih listkov. - Me-io jioiočeViilca o s|ovenskeir časnikarstvu g. (Jabršček.i. katerega soproga lezi na smrtni postelji, po.de drugi Zastopnik, ki bo čilai tud- poročilo. - Od ,Kdinosti" pojde it* g. Colič: BSiovenkafa ne bo zastopana po \rii g.čni urednici, ker je službeno zadržana. Tudi ,Slovenski Li>lfc baje ne bo zastop;in po neposrednem odposlancu. Urednika „Ljub!:. Zvona" bo zastopal sotrudnik v Pragi. —- Skod;i, da shod ni mesec pozneje: bil bi veliko impozanlnejši! Dal PiOg shodu obilo blagoslova ! Združimo se, organizujmo se — in dobri sadovi so pokažejo kmalu! Srečni Hrvatje. - V ravnateljstvu hrvatsko-.slovanske hipotekama banke so ti-le „pnro sangue" Hrvatje: Desčcderij R o s z a v. grof K r d o d v. M a t u s k <», Ferd. pl. B e c k, M. pl. li o c k, E. K o I m n r, Dr. L i c h ? e n s t e r n. \V e i s s. pl. H i d e g h e-t h v, potem 1) r a S k o v i c h, K e g 1 e v i c h in slednjič za navržek madjaron; V. Iv reši <• dr. T o m a š i č in Srb dr. Š u m a n o v i č. Torej v hrvatskem bančnem zavodu ni niti jednega zavednega »čistega" Hrvata! List »Narodna Misao", kateri smo že večkrat omenjali in kateremu je vzkračen postdebit v naši polovici, sovražijo celo nekateri hrvaški list „Kat. Dalmacija" piše : Listu aNar. Misao", ki izhaja v Zagrebu, je odvzet vhod v Cislajtanijo. To pot je vskraCenje umestno s hrvaškega stališča. Narodu ni potreba takih novin". Zakaj tako, si ne moremo raztol-mačiti. Bosna in Hercegovina. — Napredo- ! vanje teh zemelj se kaže v vsakoletnem proračunu. Ze 1.18S3. je bilo proračunjenih d o-h o d ko v gld. 7,217.829, leta 1S88. gld. 9,147.189, 1. 1893. gld. 11,101.878, letos gld. 19,244.250. —.Toda sam minister Kallajr se je hvalil v delegacijah, da so dohodki mnogo višji nego po proračunih. Že I. 1884. je dejal, da v prvem četrtletju je došlo gld. 800.000 več; 1. lSSii. je dejal, da dohodki nekaterih postavk so višji za 50 do 80% ; I. 1888. jo dajal že 24. junija, da so že do istega dne došli vsi proračunjeni dohodki. — Minister je dejal ludi I. 1881., da je bilo proračunjenih dohodkov za sol gld. 198.000, došlo pa je 903.U0O; jedno loto pa namesto gld. 32:i.liri celih gld. 1,130.000. - Zadnja leta minister Kallnv ni več tako hval.'!, kajti utegnil bi bili popra.šan: »kam pa gre ves oni denar?!" Iu res doslej še nismo nič slišali o k o nočnih računih, da bi videli, koliko je bilo resničnih dohodkov in kam so jih porabili. Pravoslavni so jako nezadovoljni z me-Iropolilom M a udi čem, češ, da je poslužno orodje v rokah gospode v Irakii in kluku. Zadnji „Srpski (;i;ish v Zadru j" neusmiljeno razuiesaril melropoliluv zadnji pastirski lisi. „Srpski Vjeslnik" v Mostam naznanja la-le dogo iek: l.-zo Vujovič, je došel pred sodnika /a pričo; ali ko je la prosil, naj se mu odmeri zakonito plačilo, ga je dal sodnik odvesti na 21- ur v zapor. Odgovornost za točnost prepuščamo imenovanemu listu. Narodno gospodarstvo.*) Mrčes, kateremu danes posvečujemo posebno pozornost, je eden izmed nebroja škodljivcev, ki se prikazujejo tropoma lelo za letom, zdaj tu, zdaj tam, da izvršo v večji ali manjši meri svoje vse uničujoč-) delo iu zamore z družcniiiii močmi niarsikalero nožno življenje v bujnem, mogočnem kraljestvu rastlinstva. Maš bt mrčes je uničil že čestokral marsikatero vin.igraduikovo uado, iu lelina, ki je obetala izredno lep pridelek, je poslala po neomejenem oblastvu šliodljivčevem brezupno, iu v mnogih krajinah moramo le (emu mrčesu pripisovali neugodne letine. Mrčes, katerega opis iu potreben navod za pokonč. vanje sledi v nastopnih vrsticah, je I; ko zvani g r o z dni s u k a č. Ker je spomladi deževno vreme jako ugodno Zii razvoj raznih holeznij, kakoi ludi za poj.i v razuoličnih škodljivcev, vidimo, da se prikaže ludi l.i mrčes o neugodnem vremenu v veliko veči množini. Letos je zlasti goriška ravnina, katera se mora krepko bojevati /.opor to silno nadlogo, ki se je po-priiela najboljših, iiajplomeuitojših 'rinili vrst kol so: Metiski rizling, modra frankiuja, črni pmol iu dr. Ta mrčes pa ne škoduje le s leni, du zmanjša množino IH nega proizvoda, ampak za kar ga moramo prištevali največjim škodljivcem viiioreje — on more uničiti ves letni pridelek, ako se od tega mrčesa pokvaijene grozde /.meša z dobrimi. Utemeljeno je lorej, d.i viiiorejcem natančneje opišem tega škodljivca akoravno bo gotovo mnogim, vsaj imenoma in po njega škodljivem delovanju, že znan. Iz prezimujočih hnh drugega rodu grozdnega sukača se razvijejo metuljčki, katere opazimo včasih proti koncu meseca aprila, navadno pa začetkom majnika. Ta, kaciii 7—8 mm dolg metuljček je na sprednjem delu kril rujavkasto-bel ali \ui rumenkasto-rujav, medtem ko ima po sredi svinčeno-siv pas. Zadnja krila so svetlo sivo-rojave barve iu so pri samcih svetleji kot pri samicah; kratke, ldlkaste, kljunčkaslo naprejšlrleče ti-palmVe, kakor ludi truplo je slamnato rumene barvo. Ko napoči mrak, začno letati okrog, ter roje tako celo noč; zjutraj pa sedejo na tiine liste, kjer bivajo skriti celi da:: Samica leže na nežne i.tne mladike 30—10 belih, malih, svodih jajčec, ter izbere vsikdar najraje bujno rastoče in rano poganjajoče trtne vrste, kjer najde gosenica pozneje največ hrane. Tako rojenje metuljčkov pa trpi še celi mesec maj. Pričelkom junija, tu pa tam tudi koncem majnika. t, j. 15—16 dnij potem, ko je samica legla jajčeca, izleže že prvi rod gosenic. Te so — če popolnoma razvite -- okoli J 2 mi-i dolge, spočetkom bele barve, ki prehaja pozneje v svetlo rudečkasto; glava je črna, na hrbtu imajo rudočo progo, na strani, kakor tudi na zadnjem delu trupla, pa čop dkikic. Gosenice, katerim so cveti ugodna hrana, zapredejo nekaj drug pri drugem stoječih cvetov, s čimer uničijo navadno tudi take cvetove, ki niso bili razjedeni od la-komnih, požrešnih gosenic. Gosenice se razvijejo tem hitreje, čim lepSe je vreme. O deževju pa zaslane nekoliko njih razvoj, in posledica je, da je njih škodljivo delo veliko večje. Koncem cvetenja so gosenice, ki so se medtem nekolikokrat prelevile, navadno že popolnoma razvile. Ako so se pa zbog slabega vremena prepočasi razvijale, t. j. da *) Vsled preobiloga gradiva zakasnelo. Uredn.). niso še popolnoma razvite koncem cvetenja trt, ne prizanesejo one tudi mladim, razvija-jočino se jagodam, ter se hranijo sedaj s temi. Večji del gosenic je pa popolnoma razvit pred koncem cvetenja, ter se zabubi v cvetje, zapredši zdrave in pa že uničene cvetne dele, medtem ko se ostali del pozneje še le razvitih gosenic zabubi na trtnih listih blizu grozdov. 10—14 dnij je minolo od zabubanja in že vidimo letati metuljčke drugega rodu, čegar število je seveda veliko večje od onega prvega rodu. To se vrši navadno zadnje dni junija ali pričelkom julija — izjemoma so jih opazili že okoli 20. junija. — Samice ležejo sedaj svoja, s trdo žlezasto ivarino zatrta jajčeca na grozdiče same in izberejo posebno one, kjer so jagode prav gosto nasajen;\ Po nekoliko tednih, koncem julija aH prieetkom avgusta, izležejo gosenice drugega rodu, ki se zarijejo v jagode in se ž njimi živijo. Ker so le gosenice izredno lakomne, uniči'lahko ena sama več grozdnih jagod. Razvidno je, da začno take od gosenic razjedene jagode gnjiti in to čim brže, tem neugodneje je vreme. V mnogih slučajih zadošča, da so le • nekatere jagode razjedene in uničen je cel grozd. In lorej o dobi, ko grozdje dozoreva, mokro, vlažno vreme, pospeši to, da grozdi iiitrejo gnjijo in ni se čuditi, ako je uničena polovica, ali celo več trtnega pridelka. Gosenice se polagoma razvijajo in ko so popolnoma godne, spuste se po tenki niti ob grozdu nizdol ter se zabubijo. Za-bubanje se vrši navadno pod trsno skorjo, včasih pa tudi na odrezanih, suhih trsnih mladikah. Razni zvedenci trdd, da se poprijemlje grozdni sukač razven trt, tudi drugih rastlin, kot so: bršljan, brogovita aH kozja pogačica, rumeni dren, divja trla in dr„ ter se hrani s prva z njihovimi cveti, pozneje pn z jngo-dami: a to vprašanje ni še do cela tlognuno, Kolikor se pa dostaje uničevanja mrčesa, bodi sledeče omenjeno: Kakor vedno," so ludi v luni slučaju poskusili z raznimi sredstvi, Izmed mnogih, omenjam osouito ono, ki obetajo najboljši uspeh. Sredstvo, katero so poskusili žo v raznih krajih, je, da lavo" metuljčke. To so vrši tftko, da so nosi polog trt z lopivom zastrto, luknji-časte pihalom podobno leseno pločice, ki so pritrjene mi drogu in prišedši k troju, se vsakokrat udari s palico, vsled česar se »plašijo tam mirno sedeči metuljčki, lor se vlovo na lepljivih lesenih pločicah." Ker so metulji zhok dremolnosti rano zjutraj in deloma tudi zvečer zelo leni, je prav lahko jih ugonobiti mi la način, če ne vse, vsaj deloma, ponavljaje to početje nekoliko časa vsak dan prav rano v jutro. A omenjam posebno, da se mora vršili ta način uničevanja takoj o prvem pojavu metuljčkov, zakaj čim bolj so taisti razviti, tem večji in krepkeji je njihov polet, ki meri včasili kacih 30 m, ne da b» se pri tem odpočili. Za pokončevanje gosenic prvega rodu priporočajo med drugimi zlasti to sredstvo: Napravi se 5 % raztopino navadnega zelenega mila v vodi, kateri se potem doda 1%% mrčesnega praška. Vse se dobro pomeša in s tem škropi goseničina gnjezda. Dober uspeli je pričakovati le tedaj, ako je mrCesni prašek pristen in če se je škropilo pravilno. Ta način jo sicer prav dober, a tvarine za to so predrage, da bi so mogel povsodi uporabiti. Izvrstna in splošno uvedena metoda pa je, da se preišče vse trte, oziroma cvete, ter, da se stisne gosenice v svojih gnjezdih z dvema prstoma. Gnjezda se z lahka opazi, za kar ne povzroča to delo velikih težkoč in se vrši primeroma hitro. Ker zahteva to opravilo le marljivo, pridno roko in ni združeno s posebnimi troški, uspeli pa je neizogibeno popolen, se priporoča najlopleje ta način ugonobljenja. Opomnim, da je za izvršitev lega dela sedaj še čas. Zelo priporočilen način, da se ta škodljivec odpravi, je tudi iztrebljenje gosenic v že razvitih jagodah, v kratkem rečeno, ugo-nobljenje drugega goseničinega rodu. Ker so gosenice, kakor sem že omenil izredno lakomne, požrešne in razje ena sama več jagod, treba je pazili, da se prične z uničevanjem prav zgodaj, že pričelkom avgusta. Uničevanje gosenic v jagodah se vrši vsekako le posredno in sicer s tem, da odrežemo razjedene jagode prav previdno s škarjami in dotične jagode na to uničimo. To delo se sicer lahko opravi o trgatvi, a tedaj se ima čestokral že tako premalo rok in je tudi premislili, da, ako odlašamo z izbiranjem jagod do trgatve, se le množi število razjedenih jagod in se tudi širi gnjiloba, ki uniči polagoma cele grozde. Torej, kakor razvidno, je tem koristneje, čim preje še napravi to delo. Slednjič se uniči lahko še velik del onih :>ivalic, ki prezimujejo pod trsno skorjo in so se otele smrti pri katerikoli prej omenjenih načinih s tem, da ostržemo trs z železno rokovico, kakoršno je dobiti na prodaj; ob jednem uničimo na ta način tudi razne druge Škodljivce, ki so se ugnjezdili pod skorjo, da bi tu preži mili in spomladi pričeli svoje kvarljivo delo. Vsekako pade pri takem početju z ostrgano skorjo veliko mrčesa na zemljo in je zatorej neobhodno potrebno, da razgrnemo pod trsjem kako rjuho in izberemo na njej odpadke, ter jih na to sežgemo. Posamezne tu omenjene načine uničevanja so že velikokrat in vselej z dobrimi uspehi poskusili, njihovo izredno korist dognali in nsdalje dokazali, da ako ne uporab- ljamo le ene omenjenih metod, ampak združene, drugo za drugo, moramo doseči zaželeni smoter. Hočemo pa res korenito delovati in se popolnoma osvoboditi te nadloge, nikakor ne zadosluje jednostransko delovanje. Treba je edinosti, skupnosti — in zmaga je gotova. Hoteči se prepričati o učinku škropljenja trt z raztopino bakrene galice in apna, smo opazili, da se je pojavila ^tiuiiospora letos na več krajih ne le na trtnih listih, ampak tudi na grozdnih pecljih. Ti postajejo najprej rujavi, začno polagoma gnjili in posledica je, da odpade cel grozd. Svetovali je zatorej, da ni škropiti le trtne liste, ampak prav zdatno tudi grozde, da ne bo naše delo le polovično in, da se tudi gotovo obranimo te kužne bolezni. Dr. P- Antio.uariscfier Anzeiger G. Wokulat in Gorz. Bintge"Bftchcr, mclstcns neu u. tadellos. Beaumonl-Vassy, p])(is msmehe lleich snt dem Wiener dongreas", Loip. 1S53. gob......'......40- Jhuh ffkr Ml«' 1S77-18S1. i-ltr- B-"1'- *'" tH8Ti-l888. , , «•¦«» , 18!MMS{>3. . „ GMO J)ie Gartenhtub^iim, 1881, 18S."i. olcgant gi»b.....-M O 1887-188!) i'lfg. jri'1). 7-i'() , 1881-. 1880 liroschirt KiO JJeutsche Kr^fuzritutu/'-, Stullgarl 1870-1871. 2 Kilo. H>...... • 1,s0 tLcipziuer ittustrirte Zritinui*, Loip. 18(58'2 Bile. gob......... 2vS0 Leo, .Geschichte Jtalums*, Hamburg 1829-1837. 6 Bde. geb...... 2-80 Mailalh, %Gtschichte des mterr. lud-serstaates", Hamburg 1834-1837 l.-ll. Band geb............240 »Neiie ittustrirte Zdtunq*, \Vien tSSl. 2 Bde geb............2-1-0 Passavaut, , Untersuchungen iiber deti Lebenstnagnetismrn tmd dus Ilell-sehen", Frankfurt 1821. geb. . . . —-G0 Pierer*s Konvermtiom vnd Sprachen-UriJcon 7. Auflnge Stiiltg. 1888-1801. 12 Bande geb. in eleganten Halb-franzb., neu stati G2 fl. nur . . 40'— aucli in Monatsraten u 5 fl. kfuiflicli. Jlomanhthlbthek denlsche, Stntlgart Jabrgang I-III5 Bde. geb. a 1 fl. 10 kr. 6'-V-VHJ 8 Bde. geb. JI-GO XV 2 Bde .... 2-40 Rost, Griech, deuUclm Schidivurter- bitch, Wien 1823 gob.......1-20 Jimsische illmtrirte Zeitung, Peters- burg 1887. 2 Bde elegant geb. . . 3*50 StrahK Geschichte des nmischen Staatcs l.ter Band Hamburg 1832 geb. . . --S0 „ Ueber Land u. Meer* 18G0-187O. elegant geb. 11 Jahrgunge in 22 Banden......2G-40 1866.1867,1881,1S8G geb. 2-40 Oktav format Jahrg. 188G, 1887, 1888 elegant geb. 6 Bande.......6-40 „ 1892. 1893 broschirt . . 1-80 Vom Fels zum Meer 1887,1888,1891. elegant geb. per Jahrg. 2*80 1893, 1894 broschirt 1-80 32 Bande, Sammlungen von gediegenen klassischen und moderneren Musik-stiicken und Op*rn, darunter viele r u s s i s eh e, ?tarke Bande gebunden bis 500 Seiten, zum Preise von 60 kr. 4- — Sanmitliehe Biicher si ml sauber und fast neu. Dunajska borza 13. junija 1898. Skupni državni dolg v notah . . .101 {dd. 80 kr. Skupni državni dolg v stebru . ... 101 , 07 , Avstrijska zlata renta.......101 » 40 , Avstrijska kronska renta 4-% ... 121 , 20 „ Ogerska zlata renta 4%......121 » 15 , Ogerska kronska renta4%.....99 „05 , Avstro-ogerske bančne delnice . . . 912 » — „ Kreditne delnice.........358 „ 85 „ London vista...........120 , — Nemški drž. bankovci za 200 mark . 58 , 8272 20 mark.............11 , 75 * 20 frankov............ "27 Zaloga pristnega dalmatinskega zganja na debele tcir pristmira črniM-a in belega tina. U Spcdici.jsk.i poslovilica fJ- 1 Mw Ml t Gorici I & ¦*>:,. ,., v ulic? Morelli 12 ^ yj. *<' toplo priporočil Slovencem v ^ ' |ž^J (rorici ni '/. deželo. r-si; ¦plo pnp (rorici (nasproti nunski cerkvi) priporoča proč. diiliov.M-iiii in slavtieniu ( ' " n« izdelovalnim umelnili cvetlic v. juIojio »'ojo lastno izdeloi vrstne cerkvene, potrebe. lm;i ve nih vencev, za mrtvaške potrebe, vse po zmerni ceni. — Nnroeihi ločno in solidno. Priporoča slav. (S. vi) ..... «el.» *»»?Y*3X«??vc,>^©-^fc•»X«i »v«»vt i>vc »ycN->xt)avc >vc jvc ^V» t| Josip Skert -|J &% v Goric! ")> <^jj priporoča p. n. obftinslvn svojo pe- iSjj ^§ karno, v kateri izdeluje vsnkovrslno j-- ^ navadno in najfhiojc pecivo. ,2 «|*5XeSVCt (šJii ii.'.i &"t a"Ki.&'Ai j/e S/.ž a.tc t>Xč u/.e ^/.c a/.c *»- Goriško pivo! (na Gorišceku II). Podpisani priporočam svojim p. n. odjcoiairer svojo posebno dobro ultv.ann izvozno, marčno in nlc žano pivo najboljše kakovosti, dobiva se v sodčki P» J/i» Vs. V, »n V« "¦ kakor tudi v posebnih slekl<>-nieah. Znjedno naznanjam, da sem v ruinolrm letu svojo pivovarno znatno zlioljšal in tla sem rabil za va-renje dobrega piva le najboljše bliijro: Žutcčki mindj in banaški j««t"-itieri. (J -Hi |(> Proseč p. n. odjemab-e. da se z zaupanjem Vaiu'k, '¦kili Teodor Slabanja srelirar v Gorici, ulica Morelli 12 priporn'a »<>Ie<"i»«.ti(i iliilntišriiii in cerl«teiiim pred-slojnikoin cv.i;.. .lelaviiiro m i/..Ii-I..\.ui.i.- i-crk\i>iic posode in orodja. Si.uo blaim pnpi.ivi, p«izlaii in pn-ivlm v obilju r. ak., mu ,,..!.¦.„ t., izplačuje, na ..|irok<-. Obroke -\ pa pn-č. p. n. -i.-p.id naročevalee ^ini laliL.i d..|... i. I'..id.ii \-ak> bl.i-o 11!» pn.-lnine pn.-io! Anton Potatzky v Gorici. Nn sredi Kiistelju T. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalisue nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTHEUSČINE za pisaniice, kadilce in popotnike. Najboljšo šivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetinjic*'. — Rožni venci. —¦ Mnšnc knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. P o se hit os t: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najliolje oskrldjfiia /alt»u:t za Ki-aiiiarje. krošiijarj... prodajal.-.« p<> -,ejmili in tro.ih ter na .b-želi. 1 \\:> U\ Samo 50 kr. za 4 žrebanja. Glavni dobitek 100.0(fe. 25.000 Kron teden! Jubilejno razstavne srečke po 50 kr. I. žrebanje: 25. junija, II. C. avgusta. III. 15. septembra. IV. 22. oktobra 1898 irečke po 5D kr. priporočajo t icntilli, fl. Y. Jona, Michlstadtcr i G. Dobroznana gostilna ANTONA VODOPIVCA pri ulici 6hega št. 7. jo v bližini juž- nefra kolodvora jodiiiii luu-odna gostilna S prCnOGiSGi, kntom toči pristna l.elu in frna vina iz Vipavske doline. Kuliinja douia.'a z okusno pripravljenimi jodnii. ^_ 1® Usojmii si naznaniti slavnemu oh- jo? «5; .-inslvu, da sem zupii«'t>I v Trstu trgovino za. «¦ in spedicijs -*?. •......—'- ^ 4« Naio.Mla in river tnalu v pošiljatvnh S|^ «S jio o kf;1. |.n poŠti in od :!() kj; naprej pa !fe *P) po ž.-lr-znii-i. izvt-rnviil bom loriio in cono. le* 4^;' ll;izp(»;ilj;.l boni razen kolonijalnc^a S.> ^ bla-jia lutli tli-ui-v na iiv spiulajore stvari, >§^ •S k'»kor .a.lje. zek-njavf.. ribe i ilr. 1'eftd S* «f^.; se bom z razproikivanjcin iliiinau h pri M.rojaki d«.- |T 4g; mi-lij... oblajam ..dliL-nim-.1.o;i..v.iiij«-iii o.hini L* igk Krm-st IViran. :S> *-J II-i o-l.i v ulici S. Franoesco štv. 6. |Šl veliko zalogo nagrobnih YenceY wil;o visti-, L.'ib>i ti;i!i biserne; u>/. /i ceilu" |.;tlm, rvetkov /: novo ni.ivc in pocki.'. v..m". nili svi-r, kii/ni.', r-.-vlji«. iii.»oui-i'. r;iki«v (liu^i vsiko \cliko-li, /latih .'ik i. t. t! •***r- Vse po nizkih opnah!!! -"*Q| ^^^^^$^^«^1^$^$$-$-^^$^^^^^^^^^ ». A. ^^-»^ 3^ ,Ht & &,,L...& A »'ft A * .M Pekovski mojster j/\kobgef«;bec v Gorici ulica t;v. Aniona štov. <>. 5* «0- raznovrstno navadno in najfinejši« jiccivo. kolače za birmanco itd.. Lat-h. razprodaja ,.., st.tnh .,.„;,!.. Zaloga vsakovrstne moke. 5» # $ i§f'«,' "iSf '4-' * Y «L «.'' * * «.'« '^ ^ Ambrož Furlan I.-HOV.T z jedilnim blagom na Tr/...ški crsli ^tov. 4 v (inrii-i — priporoča kavo, riž, sladkor, moko, žito, otrobe, cement, vse poljske in domače pridelke, prodaja tudi kroglje za igro. 1'oilr.ižnir.t jf: v ulici Parcar št. 10 v Podturnu. rNisIrožo vc-tiio in po /mt-riii coni. & Na d.-/., jabll. rir/.-tavi o.Hik.»van - sr.-br. drž. s«..-!Y„J. Tovarna uzornifi telovadnih priprav JOS. ITINDTŠ-A. v Pragi na Smiliovu llVaba-Smiibov) Viiiolira.Ukii uli.-o fi.-Io S16. s« pripon.ra k popolnemu uzornemu prirojevanju soKoIsUiii in šolskili telovadnit' po najnovejših pripoznnnih in praktičnih sestavili. V ta dokaz je n.i razpolago mnogo prtpoioču-o."ih spiiral domaČih in inozemskih. Zagotavlja jodno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. //avadne priprave so ycdno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolno telo-'¦adniee pošilja na zahtevo brezplačno in poStnin*' prosto. 80, 52- !' Popravo i/.vtSiijc po nnjnižjllt crnalt. t3W" y..H r^l*!! in mmti w»ww"miwH