Posamezna številka 10 vinarjev. aev. H9. v LjuDijoni, v petek, 25. mola len & Velja po pošli t ^ oelo '{; „ ., „ z* Nouioim oeloletno . SS OniftlO Inutolllslvo . V L|uoijanl aa Za 04:0 ieio oapro) ., K 24*— K 26--2-20 J9 - .; 35' — dom 3 sa o rt luoAod V op(i*i im;cmain oieseCno K 2--180 s Souotna Izdaja: = Za oelo !alo.....K V— Sa NeiučtjG oelolelno. „ 9' — ■a ostalo luosemstTo. „ 12 — LE10 XL\. Insernti: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm vi okj ali nje prostor) ra enkrat . . . . po 30 v la dva- ln večkrat . ,, 23 ,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. --- Poslano: - Enostolpna petitvrsta po 60 v Izha|a vsak dan Izvzemši nedeljo ln praznike ob 5. ari pop. Redna letna priloga vozni red. Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev 8/111. Rokopisi se ne vračalo; nelrmkirana pismi ne ne aprelemajo. — Drednlškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski naroi Dpravnlštvo je v Kopitarjevi ollcl št. 6. - Račun poštne hranilnice avstrijske št. !U.797, ogrsko 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravu škoga tololona ž t. 188. StraSne bitke ob Soči ob doeletntcl italijanske oojne napouedl. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. [ Dunaj, 24. maja. Uradno: Od včeraj opoldne divja 10 soška bitka iznova z nenavadno besnostjo. Sovražne množice napadajo sedaj celo 40 km široko bojno črto od Plavi do morja. Na mnogih mestih se boji tudi ponoči niso prekinili. V prostoru gore Kuk pri Vodicah in proti Sv. Gori je vrgel sovražnik popoldne svoja naskakovalna krdela v bitko. Žrtev našega uničevalnega ognja je bilo vse, kar je vzhodno gore Kuk prodiralo. Pri Vodicah so se zrušili sovražni navali na hrabrosti pešpolkov št. 24 in 41, ki se večinoma nadomeščata v vzhodni Galiciji in v Bukovim. Pri samostanu na Sv. Gori je sovražnik mogel prekoračiti naše jarke, ki jih je bil njegov bobneči ogenj vzravnal, a nemudoma prihitela ojačenja so ga zgrabila, ga vrgla na njegove rezerve nazaj in ga skupno z njimi podila z ognjem naših topov po strmini doli. In v prav tistih urah sta se izjalovila vzhodno Gorice dva mogočna napada italijanskih množic in sicer deloma že na učinkovalnem polju našega topništva, deloma pa v boju moža z možem proti naši vrli pehoti. Posebno ljuto in trdovratno so se vojskovali na bojiščih Krasa, kjer so se že tolikokrat bili vroči boji. Sovražni topovi vseh vrst so, ko se je pričelo daniti sipali bobneči- ogenj na naše tamošnje postojanke in na njih ozadje. Prvi italijanski pehotni napad se je pričel razvijati okoli opoldne pri Kostanjevici. Odbil' smo ga. Popoldne je izbruhnil mogočni italijanski napad proti celi bojni črti na Krasu. Sovražnik je podil val za valom med Fajti hribom in morjem proti našim črtam. Kjer se je bilo zrušilo kako sovražno krdelo, je zavzelo novo krdelo njegovo mesto. Napad in protinapad sta trčila eden na drugega. Tako so se borili do večernih ur z nezmanjšano močjo. Na prostoru je mogel sovražnik pridobiti le v obrežnem odseku pri Jamljah, kjer smo morali naše čete za 1 km umakniti. Povsod drugod smo svoje postojanke zmagovito držali v celem njih obsegu. Ogrska polka armade št. 39 in 61 in preizkušene honvedske čete so uvrstili v svo'o povestnico nove liste slave. S Koroškega in Tirolskega se ni nič važnega poročalo. Dunaj, 24. maja zvečer. Uradno: Bitka ob Soči se nadaljuje, položaj se ni iz-premenil. Načelnik generalnega štaba, Dunaj, 24, maja. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Kakor je bilo po artiljerijski pripravi 22. maja pričakovati, je včeraj na soški fronti izbruhnil italijanski pehotni naskok, ki po ljutosti prekaša pač vse boje, ki so se na tem delu bojišča vršili. S še večjo brezobzirnostjo kakor v prvem delu desete soške bitke so vrgli Italijani včeraj deloma sveže izpopolnjene polke proti naši fronti. Noč in dan so se valile goste vrste sovražnih množic proti našim postojankam, ali val za valom se je razbil ob železnem odporu naših junaških čet, ki so svoje, na mnogih mestih popolnoma izravnane jarke branile z brezizgledno žilavostjo. Ob njihovi hrabrosti se je izjalovila premoč, ki so jo Italijani bolj kot kedaj poprej vrgli na tehtnico, da bi dosegli uspeh. Mi smo tudi včeraj obdržali vse postojanke izvzemši ozkega kosa pri Jamljah, kjer smo naše čete iz najsprednejše črte približno za 1 km umaknili. Severno od Tolmina se je sovražnik omejil na silnejše delovanje artiljerije. Njegova pehota tam ni nastopila. Nasprotno pa je bila cela fronta od Plavi do morja pozorišče srditih pehotnih bitk, katerih tudi noč ni mogla končati. V odsekih Kuk, Vodice, Sv. Gora je bil sovražni artiljerijski ogenj od zgodnjih jutranjih ur naprej vedno hujši; opoldne jc narastel do polne moči bobnečega ognja. Vsi kalibri, od poljskega lopa do težkega možnarja, so se tu združili v delu, da pripravijo it ">nski pehoti pot v naše jarke. Napadi, k .) veljali naSim višinskim postojankam vzhodno od Kuka, so se izjalovili že v uničevalnem ognju naše artiljerije. V odseku Vodice je prišlo do izredno srditih bojev, ker je sovražnik tu svoje napore osredotočil, da bi se — naj stane, kar hoče — polastil te višine. Vedno in vedno je pošiljal gosto-vrstne naskakovalne množice v boj. Ali neomajljivo sta hrabra pešpolka št. 24 in 41 vzdržala vsak naval in vrgla Italijane tam, kjer so vdrli, s pomočjo junaško na-stopivših rezerv, zopet nazaj. Isti čas, okoli štirih popoldne, so Italijani v gostih množicah napadli tudi Sv. Goro. V šestih do sedmih valovih so naskočili njihovi bataljoni naše jarke, katere je bobneči ogenj popolnoma porušil. . Pri samostanu se je posameznim sovražnim oddelkom posrečilo vdreti v naše črte, ali že je zavihral naš protinapad in jih vrgel zopet ven. Italijanske rezerve, ki so skušale svoje umikajoče se naskakovalne čete ustaviti, je potegnil za seboj umikajoči se val. V najsrditejšem učinkujočem ognju naše artiljerije je bežala velika množica v polnem neredu po strmih pobočjih Sv. Gore navzdol do Soče. V odseku vzhodno od Gorice je sovražna artiljerija dopoldne delovala, da z ognjem brezprimerne sile pripravi napad pehote. Istočasno kot na Sv, Gori je ta tudi tu zapustila svoje jarke, da napade. Na celi fronti od Grčine do Bilj, je izbruhnil njih napad z množicami, ki pa je bil z najtežjimi izgubami zanje odbit. Dve uri pozneje so Italijani vnovič napadli, ali tudi ta napad se je izjalovil deloma v uničevalnem ognju naše artiljerije deloma v boju moža z možem. Glavni napori Italijanov so pa bili včeraj naperjeni proti kraški planoti. Tam so bile že od zgodnjih jutranjih ur vse naše postojanke in prostori za njimi v najhujšem bobnečem ognju. Že proti 11. uri dopoldne se je pričel prvi pehotni napad z močnimi silami proti Kostanjevici. Izjalovil se je. Na posameznih mestih se je se-ved:i malini oddelkom posrečilo priti v naše prednje črte, bili so pa z junaškim protinapadom z bajonetom in ročnimi granatami pr1 ni, cla so se umaknili. Ta napad je bil predhodnik napada z množicami, ki je v prvih popoldanskih urah izbruhnil proti vsem našim postojankam na kraški planoti. Vse naše postojanke, izvzemši kosa pri Jamljah, kjer smo posadko popolnoma sestreljene v obliki trdnajve naprej štrleče prve črte umaknili za 1 km v pripravljeno postojanko, so ostale v rokah naših z brezizglednim junaštvom se bore-čih čet. Tako so se izjalovili nič manj kot štirje težki napadi vzhodno od Fajti hriba, kjer je debrecinski pešpolk št. 39 junaško obdržal svoje jarke. Enako hrabro se je boril temešvarski pešpolk št. 61 in hon-vedna pehota, ki sta v mogočno izvedenih protinapadih sovražniku vzela nazaj tudi najmanjši krajevni uspeh, Pri Kostanjevici nismo doslej uieli nič manj nego 30 častnikov in 700 mož. Italijansko uradno poročilo. 23. maja. Na tridentinski fronti med Gardskim jezerom in Brento je bil sovražni artiljerijski ogenj včeraj manj ljut kakor zadnje dni in delovanje sovražnih naska-kovalnih čet se je omejilo na slabotne poskuse patruljiranja v kotlini Laghi (Posi-na). Naš sunek v sovražne vrste severovzhodno od Monte Majo nam jc prinesel 10 ujetnikov. Izredno ljut boj se je odigral v noči od 21. na 22. maja v dolini Travi-gnolo. Po silovitem obstreljevanju, ki jc naše postojanke na Malem Colbriconu (2512) zasulo, so napadle znatne sovražne bojne sile. Posrečilo se jim je kljub vztrajnemu odporu branilcev udreti v nekatere točke naših črt. Ko so došla ojačenja, smo po srditem ročnem metežu, ki je trajal do včeraj popoldne, zopet zasedli naše postojanke. Okoli 100 na bojišču obležanih trupel, 80 ujetnikov, med njimi 1 častnik, tri strojne puške in bogat vojni materijal, ki smo ga sovražniku odvzeli, tvori dokaz za krvav poraz, ki ga je sovražnik doživel. Na fronti Julijskih planin srdite artilerijske akcije, Sovražne napadalne po- skuse proti našim črtam, severno od Sv. Marka je naš ogenj odbil. O bitki pri Soči piše znani vojni dopisnik grof Scapinelli 23. t. m, ob 3. uri 50 minul z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana: Ob morju vodi najkrajša pot čez Kras v Trst. V najjužnejšem odseku soške bojne črte, kjer sem bival danes, je poizkušal sovražnik v deseti soški bitki prvič prebiti. Tri dni in tri noči je divjal tam strašen topovski ogenj. Ital ijan ni obstreljeval le bojne črte, marveč tudi prostore daleč zadaj do Nabrežine in do Sv. Križa. Za zborno poveljstvo ;e bilo najtežje uganiti, kdaj prične pehota napadati. Izkušeno vodstvo, ki so ga podpirali dobri opazovalci, posebno se imenuje mladi nadvojvoda Rajner, je pravočasno pregledalo položaj in zapovedalo, naj se namen na sovražnika uničevalni ogenj, ki so ga posebno osredotočili blizu Hudega I.oga, katerega je bil sovražnik vedno iznova napadal. In zdaj so pričeli govorili vsi naš' tepovi, posebno tisti, ki še niso bili dozdaj sovražniku znani. Njih ognjene roke so segale daleč zadaj: poveljstva, sovražna skladišča in železnice, tabore čet; skladišča bencina so gorela, dim se je valil daleč okoli. Vrlo c. in kr. topništvo je odločilo boj. A ravno tu, kjer sovražnika vabi vedno Trst, se ne more smatrati bitka za končano, dasi je postala mirnejša po težkih izgubah italijanske pehote, ki je posebno tam naskakovala. Niti metra zemlje ni v tem odseku naskakujoči sovražnik pridobil. Tak je bil uspeh desetdnevne soške bitke. 6. vojno posojilo Kol ljudsko posojilo. Prva dva tedna podpisovanja šestega avstrijskega vojnega posojila sta prinesla ugodne uspehe, čeprav, kakor uči izkušnja, v prvem času podpisovanja ni opažati velikega navala. Od mnogih strani, tako v časopisju kakor tudi v finančnih krogih, se šestemu avstrijskemu vojnemu posojilu priznava značaj ljudskega posojila. Po dosedanjih poročilih podpisovalnic je udeležba vseh slojev prebivalstva precej živahna. Pričakovati je, da bo ravno pri priljudnosti šestega vojnega posojila izšla končna številka, ki ne bo varala nad, ki se jih goji na to posojilo. Italijanski sovražnik je pričel novo ofenzivo proti naši preizkušeni bojni črti na jugu. Vojna junaštva doprinašajo avstrijske čete, katerim se je v svoji vztrajnosti posrečilo, sovražnika z velikimi izgubami odbiti. Taka brezprimern hrabrost v resnici zasluži, da storimo vse, da vzdr-žimo moč naših čet in njihovo mogočno pripravljenost. Uprav sedaj, ko je razpisano šesto vojno posojilo, hočemo našim bcrilcem na fronti dokazati, da jih nočemo in ne bomo zapustili v potrebi in nevarnosti. Bojujemo se v teh dnevih tudi proti drugemu sovražniku, ki šari v notranjosti naše države — proti pesimizmu, Ravno pri vojnem posojilu skuša dvom priti na površje. So ljudje, ki vedno in vedno izražajo pomisleke proti varnosti donosa našega vojnega posojila. V tem oziru moremo opozarjati le na ponovne izjave finančnega ministra, da je varnost obresti najvišja dolžnost državne finančne uprave, cla bodo nadalje posestniki vojnega posojila tudi po vojski ohranili svoje mesto prednostnih upnikov avstrijske države. To zagotovilo naj bi zadostovalo, da enkrat za vselej izginejo s sveta vse črnoglede čenče. Nolranja polka. Pred padcem grofa Clam-Marlinica? »Az Est« poroča z Dunaja, da računajo v vladnih in parlamentarnih krogih z odstopom grofa CIam-Martinica. Imenuje se že Marlinicov naslednik in ta naj bi bil sedanji naučni minister baron Hussarek. Seja načelnikov klubov. Dunaj, 24. junija. Pod predsedstvom dr. Sylvestra se jc vršila danes prcdpoldnc seja načelnikov klubov, pri kateri ie bil navzoč tudi ministrski predsednik. Po uvodnem nagovoru dr. Sylvestra je prišlo v razgovor predvsem vprašanje reforme poslovnika. Na predlog poslanca Finka sc je sklenilo, da se izvoli v prvi seji zbornice poslovniški odsek, obstoječ iz 26 članov, kateremu se izroči reformni načrt dosedanjega pripravljalnega odbora. Dokler ne reši odsek novega poslovnika, se ne sestane parlament k plenarnemu zasedanju. Ministrski predsednik se je zahvalil, da mu je bilo omogočeno stopiti v stik s parlamentarnimi voditelji. Izraza! je svoje upanje, cla bo zborovanje zbornice tako izteklo, da bo ugled monarhije nasproti inozemstvu vzrastei. Vlada bo koj predložila celo vrsto predlog in sicer društveni zakon, učiteljsko agmatiko, zakon o proglasitvi mrtvih, •.• :kon o vzgoji in kazenskem pravu za mladoletne. Predloge za izpremembo obrtnega reda, glede ponoč-nega dela žensk, mladostnih in ottok, ureditev dela na domu in dela otrok, zakon glede zobnih tehnikov, proračunski provi-zorij do konca 1917, zakon o davku na vojne dobičke, predlogo o kovanju denarja, predloge o naredbah po § 14. Glede cenzure parlamentarnih poročil, bi bilo priporočati, da postopa zbornica sporazum no z oblastmi. Nato se je vršila debata o ccnzuri. Vsi govorniki so protestirali proti temu, da bi bili govori v parlamentu cenzurirani od izven parlamenta stoječih organov. Od vseh strani se je naglašalo, da mora dobili cenzuro v roke zbornica sama in sicer predsedništvo. Za tem se je pričelo razpravljati vprašanje volitve predsednika. Splošno so se govorniki pritoževali, da ni obvestila na-cijonalna zveza pravočasno stranke o lcan-. d'dafuri dr. Grossa. Poslanec dvorni svetnik dr. German je izjavil, da je dal poljski klub svojim članom glede glasovanju o predsedniku popolno svobodo. Čehi, Slovenci, Ukraj-nci in nemški socialni demokrati so izjavili, da niso njihovi klubi še zavzeli stališča glcrle volitve predsednika. Poslancc Stanek je povedal, da ni nobenega dvoma, da bi Čehi glasovali za dr. Grossa. Pernerstorfer, ki je tudi proti kandidaturi dr. Grossa, jc izrazil mnenje, da bi bil javni škandal, če bi bilo oddanih za predsednika več praznih kot veljavnih glasovnic. Govornik bo poskušal pripraviti svojo stranko do tega, da glasuje za dr. Crossa. Dr. Korošec se je pridružil izjavi Staneka rekoč, da ne bodo Jugoslovani na noben način glasovali za dr. GrosFfi. Pos'ancc Vasiljsko ie razvijal misel, da je dr. Gross kot predsednik oripraven nemški nac;onalni zvezi, ne pa državni zbornici. Stavil je nredleg, naj slonijo stranke v dogovor, da bi se našel drug primeren predsednik. Nemci grozijo z avs'«nenco. Narodni Listy« poročajo, da jc stavil na zborovanju zaupnikov »Volksrata« za Češko, ki se vršil v nedeljo v Pragi, urednik iz I ibcrc Siegel sledeči predlog: Nemški posJaiioi naj se ne udeležijo posvetovanj zbornice, če se udeleži parlamentarnega zasedanja pos'ancc Klofač ali pa dru-9 mojega dnevnika. Spisal Alojzij Res. v v v-a Dr. Aleš Ušeničnik piše v „Casu": Kdor bere te črtice, se mu počasi, počasi vzbudi v duši sorodno občutje in če nc čuti, vsaj sluti tisto veliko bol, ki razriva srca naših bratov in sester - beguncev. Založila knjigarna I. STOKA, Trst, 1917. - Cena 60 vin. Dobi se v vseh slovenskih knjigarnah. ZHHVRLifl. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so mi došli povodom bole - m smrti mojega srčnoljubljenega soproga, oziroma sina. svti ■ i 11 strica, gospoda F**anc Hauptmanna izrekam tem potom v svojem in v imenu ostalih sorodnikov svojo globokočutečo, srčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujem prečastiti dnhovščini župnije sv. Jakoba, prečastiti duhovščini salezijanskega zavoda na Rakovniku za to Inr/ če obiske med boleznijo ter vsem, ki so spremili nepozab- ne ga p< . >jnika na zadnji poti. ' '1VT-*" mjfinr- <"rnc.1*r7^9 ^ati Hauptmanti.