t__„ џт:■— Poštnine olefene v cotovlm Leto LVIII. V Uubli?ni. v Četrtek, dne 20 februarra 1930 Št 42 1. fzcfaia st. 2 Oin Naročnina u kraljevino iugoslevllo meiecno гл Din poileino I3(J Din celoletno 300 Din za inozemsivo me»ei no 40 Din nede nkn izdam ce.oie no v Juge slavil* 120 Din, za Inozemsivo 140 C SCOVENE S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i slo.p. pem-vrsia mrtll oijlosl po 150 in iD.većli ogiasl nad 45mm v.Sine po oin г-оо. veliki pO 3 .П 4 Din, V uredil tkemdelu vrstico po Ш Din o Pr veciem a nnro UL, L.QPUSt Izule od 4 zjuira? razen pondelika in dneva do DraznlKu ureanisiLO /e v Kopiiurieui uiici A», b lu Rokopisi se ne vrataio, nctranhlrana pismo se ne spieiemaio * CreuniSio« telefon Al, 2030. uoravnlšlvo Al. 2328 V spom'n Včeraj je preteklo deset let. odkar je umrl dr. P e t e r R o g u I j a. Rajni je bil rojen dne 18. oktobra leta 1888. v Sarajevu. Kot dijak je prepotoval Nemčijo, Belgijo, Francijo in Švico ter se seznanil s tamošnjimi katoliškimi voditelji in pokreti. V Ljubljani se je ličil pri mojstru Kreku. Skupaj s pokojnim dr. Eckerjem je urejeval prvi katoliški hrvatski dnevnik »Ri-ječke novine«, ki jih je madjarska vlada v začetku vojne ustavila. Kmalu nato je urejeval zagrebške »Novine«, katerih glavni urednik je bil do leta 1916., ko je moral pustiti delo, ker je bil pozvan v vojno. Med vojno je bil pri vladni karitativni akciji ter razvijal ogromno delavnost za begunce iz Istre, Dalmacije in Her-ceg-Bosne, zlasti za bedno njihovo deco. Leta 1918. je promoviral za doktorja prava in postal glavni urednik »Narodne politike« ter posvetil vse svoje moči organizaciji hrvaških katolikov. Toda že leta 1920. ga je ugrabila v rodnem Sarajevu smrt za pljučnico, in sicer dne 19. februarja, baš, ko se jc tnin vršil seljački sabor Hrvatske pučke stranke. Ob desetletnici se je vršila včeraj v petih zagrebških cerkvah sveta maša zadušnicit za pokojnim vodjo hrvatskega katolicizma. V nedeljo 23. februarja pa ho v dvorani katoliškega kazina v Zagrebu ob 11 dopoldne svečana komenioraeija, nn kateri se bo govorilo o njegovem delu. Prijateljski stiki med Slovenci in Hrvati, ki se začenjajo žc s prvim dnem našega narodnega prebujenju, so se posebno poglobili za dobe Janeza Evangelista Kreka Nihče se ni tako globoko ko on zavedal, kako osnovnega pomena za politično in kulturno enoto Jugoslovanov je ravno vzajemnost tned Slovenci in Hrvati. S Krekom zadobiva tu misel, ki je prej bila bolj sentimentalna fraza, konkretne oblike tako v tesnem političnem sodelovanju Slovencev m Ilrvu.ov zlasti nu parlamentarni po-zornici, kakor v navezovanju kulturnih stikov, ki nc temeljijo v medsebojni koristi, ampak v duševni sorodnosti. Noben Slovenec ni bil tolikokrat sam med Hrvati in jih bodril v njihovi osvobodilni narodni borbi ko Krek; on pn je tudi odkril najglobljo vez med nami in njimi. ki je v miselnosti, čuvstvovanju in zgodovinski zakoreninjenosti obeli narodov v krščanski kulturi. Nobeden od Hrvatov pa ■ Kreka v tem oziru ni bolj razumel ko Pero Rogulja. Pero je bil poseben mož, genija Inega kova ko Krek, in če bi mu bilo dano dclj živeti, bi hrvatsko politično življenje izgledalo danes drugače. Zakaj Rogulja je imel razvito v najvišji meri lastnost, ki je med Hrvati najbolj redka: uprav ignacijansko zmožnost organiziranja. Kakor ustanovitelj zadnjega velikega reda katoliške Cerkve je tudi Rogulja hranil v sebi neizčrpno pa strogo smotreno uravnano moč volje, jasna načela o bitju, ki jih ni nikoli izpremi-njal, ampak samo po njih urejal svoje izkušnje, uravnovešen značaj skoro brez vsake notranje napetosti med raznimi protislovji in pa veliko ljubezen, ki pa ni bila kolebajoče, prehodno, od vnanjega vtisa odvisno čuvstvo, ampak odločna volja iz najvišjih nagibov pomagati povsod in vsakemu, kdor je bil potreben. Odtod njegova največja življenjska strast: organizirati, ker jc njegov instinkt šel v prvi vrsti za tem, da zajame ves narod ljudstvo, politično in gospodarsko skupnost. To mu je bilo v krvi kakor Kreku, dočim je kulturno delavnost v bolj specifičnem pomenu prepuščal za to posebno usposobljenim sodelavcem. Knjli Rogulja jc, sani brez najmanjšega svojeljubja. vedno znal postaviti vsakega človeka na svoje mesto; pravi asket, ki zna vladati, imajoč pred očmi vedno le nadosebni ideal. V tem oziru je bil Rogulja najbolj pristen tip katoliškega človeku, kar smo jih poznali v Mahnič-Krekovi dobi. in ki gu danes tako hrepeneče iščemo Nikoli ga nismo videli zdvajati, se ustavljati ali sc pomračiti: hodil je svojo začrtano pot ne samo ravno, umpiiK z naravnost svetniško ncomnjlji-vo venrosijo. je pa bila med njim in Krekom tudi velika razlika; dočim jc naš genij našel bodisi veliko idejo ali način njenega praktičnega uresničenja bolj po notranjem zrenju, jo je Rogulja izsledil čisto silogistično: vsi, ki smo ga poznali, se spominjamo, kako nas je obiskal vselej s svojo belcžnico, nam zastavljal vnaprej sestavljena vprašanja, in si naše odgovore dobesedno zabeležil. Njegovi izsledki in sklepi so bili sad tehtnega razmišljanja in njegov naravni praktični dar je bil tudi skrbno in siste-mat;čno šolan. Vse to je Rogtiljo usposobilo za voditelja hrvatskih katolikov, zn centralno osebnost, ki je, sama do skrajnosti disciplinirana, znala disciplinirati in organizirati hrvatski narod, ki se radi svojega najrazličnejšim vtisom brez zavore itdajujočegu se temperamenta tla skrajno oprut/u ;e i ivujiiiu/jim ui.si.o LCJiounl račun: Liubliana Alcv. IO.O5t> In IU.34V za msciaic, Sa»ci;eio.ši.750J, J.aareb št. ЗО.ОЧ, Prapa In Unnai Al. 24.797 V SkoSovska konferenca v Zagrebu Zagreb, 19. febr. n. Danes dopoldne se je sestala konferenca katoliškega episkopata. Prisotni so bili vsi kofje razen mostarskega škofa Učelinija, ki ga zastopa preč g. Ante Milcševič in senjskega škofa Marušića, ki ga zastopa generalni vikar msgr. Ivan Starčevič. Konferenci prisostvuje tudi vojni vikar g. dr. Ferdo Rcžič. Konferenca se je pričela z molitvijo k Svetemu Duhu v kapelici nadškofovskega dvoru. Nato so se vsi škofje zbrali v veliki dvorani nadškofovskega dvora. Konferenca je trajala do 12. ure ter se je nada'jevala popoldne ob 4. Za vse udeležence velja stroga tajnost Ne ve se koliko časa bo še danes trajala konferenca. Predseduje ji zagrebški nadškof dr. Ante Bauer ter se razpravlja o položaju katoliške cerkve v kraljevini Jugoslaviji. Zagreb, 19. febr. a. Ob priliki škofovske kon- fercnce v Zagrebu prinaša »Hrvatska Straža« uvodni članek, v katerem nn koncu pravi: »Proti volji Petrovega naslednika se lie da rešiti nobeno vprašanje. Kdor bi ojiorekul temu temeljnemu načelu katolicizma, bi rušil katoliško cerkev v njenih temeljih. Iz tega sledi, da se vse dosedanje in današnja škofovska konferenca vrši pod avtoriteto svete katoliške cerkve. Zaključki konference ne morejo biti predmet nadaljnjega razpravljanja in eventuelnih kompromisov, škofi, kot avtentični učitelji, nimajo le pravico, ampak tudi dolžnost, da aplicirajo obča načela božjega nauka na dnevno življenje in da srn oživotvorijo v javnem in privatnem življenju.« Zagrebške »Novosti« pravijo, citirajoč dele tega članka, to-le: »To z drugimi besedami pomeni, da bodo sklepi škofovske konference imeli ultimativen značaj.« Konferenca vseh banov Proračuni banovin so premajhni Zagreb, 19. febr. a. Dne 23. t. m. se vrši v Reigradu konferenca vseli banov, na kateri se bo razpravljalo o načinu, kako naj se določijo proračuni za posamezne banovine, ter kako bi se ti postavili na realno podlago. Sicer so že vse banske uprave predložile finančnemu ministrstvu svoje proračune, toda izkazalo se je, da je nemogoče uravnotežiti banske preračune z njihovimi dosedanjimi dohodki, kateri še zdaleka ne zadostujejo za potrebe in naloge, ki jihi morajo vršiti banske uprave. Proračuni bivših oblastnih skupščin so daleč pod polrebn mi vsotami, vsled česar razpo'agajo sedanje banovine z mnogo manj denarja nego prejšnja velika županstva. Tako se je n. pr. pri savski banovini pokazalo, da proračun ne more biti večji od IGO do 170 milijonov dinarjev, ker manjka kritja. Kritje za proračune posameznih banovin zaradi tega manjka, ker se niso zagotovili banovinam dovoljni dohodki. Sicer predvideva uredba o budžetiranju banovin dohodke od banskih imovin, od banskih ustanov, od raznih zavodov in podjetij, ter končno od državnih davkov, banskih pristojbin in banskih doklad nn državne davke. V prvi vrsti pridejo vpoštev v pogledu davkov posredni davki, šele v drugem redu neposredni. To dejstvo zadene predvsem našega kmeta, ker je znano, da danes • kmet težko plačuje nove državne davke. FosL Koster na mrtvaškem odru Be'grad, 19. febr. e. Smrt nemškega po-s'anika na našem dvoru dr. Adolfa Kcsterja je izzvala globoko žalost v vseh krogih presto-lice. Pokojnikovo truplo je bilo danes izpostavljeno na mrtvaškem odru v veliki dvorani nemškega poslaništva. Nepregledne množice ljudi so se tekom današnjega dneva razvrstile ob pokojnikovem truplu. V sožalno knjigo se je kot prvi vpisal papeški nuncij na našem dvoru Po'.legr'neiti. Nato so sledili podpisi iz vrst diplomatov, ministrov, članov nemške kolonije, uradnikov, trgovcev, Jugoslovanov in tujcev. Na krsto so bili položeni mnogoštevilni venci, med njimi ra;!epši venec Nj. Vel. kralja, kraljevske vlade, diplomatskega kora, ministra dr. Korošca in drugih. Jutri dopoMne se prenese truplo na kolodvor, odkoder bo prepeljan v Nemčijo. Mrnster dr. Korošec je izdal o pokojniku s'edečo izjavo: -Globoko me je pretresla tako nepričakovano nagla smrt dr. K sterja, nemškega poslanika na našem dvoru. Ko sem decembra meseca preteklega leta potoval z njim po Nemčiji, sem imel priliko, da dobro spoznam njegov krasen zna'aj in njegovo zlato srce. Neizbrisen mi bo ostal spomin na pokojnika.« Zanimivo izjavo o pokojniku je dal tudi francoski pos'anik na našem dvoru Dard: ;Dr. Adolf Koster mi bo ostal v spominu kot mož redke inteligence in zelo p'emenitega srca. Bil je poleg tega prežet z ljubeznijo za svojo domovino in za popoln evropski mir. S pomočjo ljudi, kakor je bil on, bi se mogli njegova in moja domovina zediniti v medsebojnem razumevanTu in spoštovanju, v zbližanju v čustvih človeškega bratstva. Izjavljam svoje globoko sožalje veliki umetnici, ki mu je bila težko obvladati. 13i 1 je Pero tem bolj izredna in imponujoča osebnost, ker ni deloval na ljudstvo z užigajočimi in zanašajočimi gesli, preračunanimi na njegovo čuvstveno sprejemljivost, kakor je to bila metoda radičevščine, ampak gn je navajal in privajal k urejenemu nesebičnemu zadružnemu, političnemu in gospodarskemu delu ter socialnim vrlinam, ki od ljudstvu zahtevajo več žrtev nego mu prinašajo hipnih koristi in ugodnosti. Velik uspeh mlade hrvatske ljudske stranke, kojc delo pred prevratom jc bilo samo ideološko, pri prvih volitvah v naši državi smo vsi takoj pravilno occnili kot zaslugo Roguljincga talenta in vztrajnosti ter njegove originalne eksperimentalne metode, ki se je je posluževal v svoji javni delavnosti. Ta uspeh je bil preveč Ro-guljin. dn se ne bi i>o njegovi tako nenadni zgodnji smrti začelo uundauje; vendar pa je tovarišica v življenju, ter svojo globoko spoštovanje.« Soža'?e vlade Belgrad, 19. febr. AA. 0 priliki smrti dr. Adolfa Kosterja, nemškega poslanika na našem dvoru, je predsednik kraljevske vlade general Živkovič poslal g. Mullerju, predsedniku nemške vlade, to-le brzojavko: »Njegovi ekscelenci g. Hermanu Mullerju, predsedniku ministrskega sveta, Berlin. — Globoko pretresen po smrti dr. Kosterja prosim vašo ekscelenco, da izvoli sprejeti izraze najiskrenejšega sožalja kraljevske vlade in mojega osebnega. — General Peter Živkovič, predsednik ministrskega sveta.« Program svečanega pogreba Belgrad, 19. febr. AA. Odbor za svečani pogreb nemškega poslanika dr. Kosterja, ki bo jutri 20. t. m. dopoldne, je določil naslednji razpored : Svečanost se bo pričela ob 10.30 v zgradbi nemškega poslaništva, Krunska ulica 37. Pri-i sostvovali ji bodo osobje poslaništva, člani ! kraljevske vlade in diplomatskega zbora, za-i stopniki mesta Belgrada in posameznih mini-; strstev, člani nemške kolonije in pokojnikovi i osebni prijatelji. Krsto bodo prenesli z mrtvaškega odra na voz člani diplomatskega zbora j in osobje poslaništva. Odtod se bo sprevod pomaknil ob 11.30 po Krunski ulici in bo krenil po ulici Miloša Velikega in Nemanjini ulici na postajo. Za krsto bo stopala rodbina pokojnika, najvišji uradniki poslaništva, člani kraljevske vlade, diplomatskega zbora itd. Na postaji bodo krsto prenesli v železniški voz višji uradniki ministrstva za zunanje zadeve. Ves bil vpliv njegovega močnega pojava nn drugi strani prejnk, da ne bi zapustil neizbrisnega sledu v njegovih sodelavcih in tovariših, ki vztrajno stopajoč po njegovih sledovih, gradijo dalje na stavbi hrvatske katoliške kulture. Kar je posebno nas tako ozko družilo z Rogtiljo. je bila velika sorodnost njegovega duha z našim, tako da smo ga smatrali tako popolnoma za svojega kakor Hrvati. Bil mu je tuj vsak šovinizem, ni bil privezan nn noben ozki krog misli, stvari in oseb, sc ni dni voditi od nobenih predsodkov; bil jc odprt vsemu resničnemu in dobremu, naj je prišlo od koder koli, da je le služilo kot sredstvo k njegovemu cilju: v zavedni krščanski miselnosti organiziranemu narodu, ki naj bi imel važno mesto v jugoslovanski državi in kulturi, ki ji je bil Rogulja navdušen glasnik. Saj se je učil ob nogah mojstra Kreka. F.T. •}■ Dr. Adolf Koster, nemški poslanik v Belgrada. voz s krsto bo priklopljen vlaku, ki odhaja iz Belgrada ob 12.20. Sv žal e nemške vlade Berlin, 19. febr. AA. Povodom smrti dr. Kosterja je imel državni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve v. Schubert pred urad-ništvom zunanjega ministrstva žalni govor o pokojnem nemškem poslaniku v Belgradu. V. Schubert je naglašal, kolikšne zasluge si je pokojnik stekel v Rigi in v Belgradu. Vse osobje ministrstva je izrazilo pokojnikovi rodbini sožalje. TetneS'na n&ce ® novega uradniškega zakona Belgrad, 19. febr. e. Komisija za sestavo načrta novega uradniškega zakona je na dosedanjih sejah, ki se vrše vsak dan, izdelala tedeljna načela. Predvsem je izdelala točno statistiko vsega uradništva in upokojencev. To je menda prva loùna slatisiika, ua podlagi katere bo mogoče določiti ločen finančni efekt, ki ga bo nov zakon imel /. ozirom na končno ureditev plač državnih uslužbencev. Kakor smo informirani, je komisija mišljenja, da se mora z novim zakonom urediti razen vprašanja aktivnih državnih uslužbencev, posebno iutli položaj upokojencev. Tako bo končno enotno rešeno pereče vprašanje raznih vrst upokojencev, kakor Itidi vprašanje avtomatične odreditve in izplačevanja upokoj-nin takoj po upokojitvi. O ff O t c ftaztscBM*e?o Zagreb, 19. febr. a. Danes se je vršila pred upravnim sodiščem v Zagrebu razprava radi spora, ki je nastal radi tega, ker so sla-rckatoliki v Saplinovcih vrgli iz hiše učiteljico in občinsko stražo. Ta svoj korak so utemeljili s tem, da so potrebovali hišo za svojo cerkev. Katolško stran je zastopal odvetnik dr. Barkaš. Kot priče so nastopili mestni župnik in nekateri šaplinovski občani. Razpravo je vodil predsednik upravnega sodišča dr. Mi-lovan Zoričič. Zastopnik stare katolikov škof Marko Kalodjera sploh ni prišel na razpravo. Upravno sodišče je odbilo tožbo starokatoli-kov in potrdilo odlok administrativnih oblasti. Tako so starokatoliki doživeli težak poraz. Opaža se, da je mnogo privržencev te vere prestopilo v zadnjem času v katoliško cerkev. Tako se je n. pr. vpisalo v katoliško vero decembra meseca 23 parov. Pred rekonstrukcijo holgatske vlade Sofija, 19. febr. A A. Včeraj so se sestali Burov, Stankov in Ljapčev, čemur pripisujejo politični krogi večji pomen. Sedaj sc žc ve, dn v novem kabinetu ne bo več dosedanjih ministrov Bogoševskega, Puleva in Najclanova. Njihovi nasledniki še niso znani. Govori se o tem, da bo Cankovljeva skupina stopila v vlaeto z več zastopniki. Predsednik vlade Ljapčev je izjavil, da ne gre za pravo krizo vlade, marvet samo za rekonstrukcijo kabineta. Železniška nesreča Belgrad, 19. febr. AA. Včeraj ob 20.57 ji na km 550,900 vlak št. 731, prihajajoč s po staje sv. Gjorgje, prezrl signal in se zadel v vlak št. 763, ki je zajemal vodo. Lokomotiva 1 vlaka št. 731 se je z vsemi kolesi iztirila. Ten-der je ostal na tiru. Pri tej priliki se je poškodovalo 10 vagonov. Škode na tračnicah je 12.000 Din, a nn voznih sredstvih 200.000 Din. Človeških žrtev ni bilo. Promel je bil prekinjen na tem kraju in se vrši s prestopanjem na vseh potniških in brzih vlakih. Promet bo ukinjen 18 ur. Zopet katoliški tednik v lia Ш i i Rim, 10. febr. V kratkem izide v Rimu katoliški tednik »II Corriere«. Direktor bo Uil-berto Martire, kodirektorja dr. Pietro Melan-dri in dr. Imolo Marconi, ki je bil glavni urednik bivšega katoliškega dnevnika Corriere d' Italia«. To se smatra kot znak velikega izboljšanja odnošajev med sveto slolico iu italijansko vlado. V Nemčiji javne molitve za ruske kristjane Koln, 19. febr. 1. Nadškof kolnski kardinal Scbulte je odredil, da se imajo v vseh cerkvah vršiti javne molitve za preganjane kristjane v Rusiji. V svoji odredbi pravi, da se morajo v svetem postnem času pri vseli javnih cerkvenih opravilih vršiti skupne molitve za tako grozno preganjane kristjane v Rusiji. Spošto- j vana duhovščina naj v tem času pri sveii sve- j tih mašah, kolikor to dovoljujejo rubrike, kot jmperata vstavi oratio iz Missa in quacum-que necessitate. V vseh nedeljah svetega postnega časa naj prečastita duhovščina pri pridigali na kratko opozarja na krščansko dolžnost vztrajne molitve za omenjeni namen. V nedeljo, dne 23. marca se naj verniki povabijo, da se po možnosti udeleže petih molitvenih ur pred Najsvetejšim. Eventuelni protestni shodi proti grozovitostim v Rusiji naj se vrše izven cerkve. Amerika za ruske krîst'ane Newyork, 19. febr. AA. Gibanje proti verskemu preganjunju v Rusiji vedno bolj narašča. Vrše se dnevno protestni shodi Židov, lutc-rancev, presbiterijancev in celo zakonodajnih skupščin. Nove usmrtitve v Rusije London, 19. febr. K. Dopisnik »Tirnem javlja iz Rige, da se je pričela nova teroristična doba v sovjetski Rusiji. Za vzrok se smatra neuspeh tako zvanega petletnega gospodarskega načrta, ki ga je predpisala centralna vlaJa. Preteklo leto pa izkazuje nazadovanje produkcije v državni industriji, velik zastoj notranje in zunanje trgovine in povečanje cen življenjskih potrebščin. Sovjeti pripisujejo vse te težave bojkotu, ki ga protisovjetski elenvnti na skrivnem izvajajo. Radi tega so pričeli š^ bolj krvoločno nastopati in tajna policija zaznamuje dnevno po več desetin usmrtitev protiboljše-vikov. Kovno, 19. febr. U. Po vesteh iz Moskve je bilo v guberniji Tula zopet aretiranih pet visokih cerkvenih dostojanstvenikov, med njimi znani duhovnik Izmajlov, po zahtevi GPU radi protisovjetske propagande. Jugosiovans'ko-mad arsko gosoodarsho zbVžan'e Budimpešta, 19. febr. ЛЛ. Na plenarni seji madjarske trgovske zbornice je zbornični član Berthold Madjar govoril o gospodarskem zbli-žunju med Jugoslavijo in Madjarsko. Predsednik zbornice je pri tej priliki izjavil, da so go-spbdarski interesi Madjarske in Jugoslavije ;sto-vetni in da jc zato treba ustvariti med obemu državama čim tesnejše odnošaje. Ratifikacija jugoslovansko madj. pogodb Budimpešta, 19. febr. AA. MT1 poroča, da je pravosodni minister predlagal parlamentu ratifikacijo konvencij z Jugoslavijo iz leta 1928.-29. o medsebojni pravni iu sodni pomoči v kazenskih in civilnih vprašanjih. Bst£raishe vesti Belgrad, 19. febr. e. Z ozirom na dejstvo, da je vrhovni zakonodajni svet predložil socialnemu ministru načrt zakona o lekarnah, katerega glavna načela smo že objavili, je posebna deputacija Udruženjn lekarnarjev obiskala predsednika vlade, ter mu predložila svoje že:je, ki naj bi se upoštevale pri končni redakciji tega zakona. Belgrad, 19. febr. a. Na belgrajski univerzi je bilo v preteklem semestru vpisanih ("850 študentov. Zagrebške vesti Zagreb, 19. febr. a. Snoči je dospel v Zagreb belgrajski župnik cerkve Kristusa kralja msgr. dr. Vjekoslav Wagner, ki se je javil v nadškofovskem dvoru. Njegov prihod v Zagreb je čisto privatnega značaja. Zagreb, 19. febr. a. Finančno ministrstvo je odobrilo sklep zagrebške mestne občine, da naj se proda zemljišče in zgradba tobačne tovarne upravi državnih monopolov v Belgradu. Zagreb, 19. febr. a. Danes zjutraj ob 8 je dospel z belgrajskim brzovlakom g. dr. Teodor Daubler, eden največjih sodobnih nemških pesnikov in predsednik berlinskega Pen-kluba. Ob pol devetih zvečer se je vršilo predavanje o Gotheju iu antiki. Zagreb, 19. febr. a. Po odredbi državnih oblasti se bedo dosedanje oblastne hranilnice reorganizirale in pridejo v oblast banovin. Varšava, 19. febr. U. V poljski trgovinski bilanci za januar se je že dalj časa rediti presežek izvoza zmanjšal. Izvoz je znašal 218.4, uvoz pa 216.6 milj. zlotov, tako da znaša ure-fiežek izvoza samo 1.8 milj. zlotov. Levičarska ali desničarska vlada Danes bo oddan mandat za sestavo nove viade Pariz, I", febr. U. V pričakovanju odločitve o nasledniku Tardieuja, do katero mora priti nocoj, sc v listih imenuje šest prvenstvenih kandidatov: Chttiiteinps, (Jlementel, Steeg, Bri-und, Tardieu in Poincarc. Tradicija zahteva, da se po krizi vlade poveri sestavo vlade zaupniku najmočnejše stranke zmagovite opozicijo, torej seda j radikalne stranke. Vendar naglaša jo vsi desničarski listi, tla to pravilo dovoljuje izjemo. če jo nastala vladna kriza rat I i nezaupnice, dane posameznemu ministru, kar velja v Tardieu jev eni primeru, katerega prestiž je ostal nedotaknjen in je sumo Cheron žrtev, ko je leta 1924 padel Poincarejcv kabinet z nezaupnico, izrečeno tedanjemu finančnemu ministru, je takoj zopet dobil Poincarc nalog za sestavo vlade. Veliki informacijski listi propagirajo zakrpan kabinet, ker se Tardieu sodelovanju Vln-rinove skupine že i/ vljudnosti ne more odreči, ker je tu skupina pri odločilnem glasovanju edina soglasno glasovala zanj Seveda bi radikali v kabinetu, v katerem bi bil Marin, ne hoteli delati. : Avenir-: pa zahteva da se sprejmejo v vlado ravno radikali, ker bi sicer drugi Tardieujev kabinet vsak trenutek lahko zopet prišel v krizo. Voditelj radikalov Daludier iz- javlja načelno v : République«, du jc pri odločilnem glasovanju o nezaupnici prvič po volitvah leta 1428 prišlo v zbornici do jasne levičarske večine, da jo ta levičarska večina potolkla ravno tako sklenjeno desničarsko večino in da moril torej "nedvomno prevzeti sestavo vlade. Novo ministrstvo more bili torej sanio levičarsko ministrstvo, V tem levičarskem ministrstvu morujo dobiti radikali kot najmočnejša levičarska stranka vodilno vlogo. Tudi Leon Blum poudarja v »Popuiuiruc, d« prihaja praktično v poštev samo čisto levičarski kabinet pod vodstvom radikalov iu da je gotovu popolna podpora socialistov. Verjetno je torej, da bo Dou-merguc izmed uvodoma navedenih šest prvenstvenih kandidatov V|H>števal prve tri, potem šele drugo in nazadnje zopet Tardieuja. Pariz, 19. febr. ЛА. Vladna kriza, ki je prekinila važna mednarodna pogajanja, je izzvala živahno reakcijo javnega mnenja.' Nacionalistični listi ostro obsojajo groteskni parlamentarni režim, kjer vodi javna vprašanja kakih 600 politikov, ki jim gre samo za ponovno izvolitev in za ministrske stolčke. Predsednik republike je izrazil željo, da se naj vladna kriza čimprej reši. liaîqa proti carinskemu premirju Tretji dan carinske konference v Ženevi Ženeva. 19. febr. U. Nu današnjem tret jem dnem konference za carinski mir je prvič prišel do besede nasprotnik carinskega premirja. Italijanski korporncijski minister Bottai jo priporočal, da bi se države vrnile k dvostranskim trgovinskim pogodbam, katere jo mnogo lažje doseči, kakor mnogostrimske. Stabilizacija današnjih carinskih razmer bi bila zelo nevarna, posebno /o one državo, ki svojo gospodarsko strukturo šele gradijo. Evropski značaj konferenco, kateri sc mnogim /di prednost, smatra Bottai za veliko škodo in trdi, dn je uspeh konference žo radi toga izključen, ker manjka konferenci univerzalnost in niso na njej zastopane niti Združene države ameriške niti večina južnoameriških držav. Tudi bi bilo brez vrednosti, sestavljati komisije, temveč bi bilo bolje, da bi konferenca izročila nadaljnje delo gospodarskemu oddelku Društva narodov. Po Italijanskem mnenju je carinsko premirje v ideji prezgodnje, v praksi pa neizvedljivo. Najprej bi se moralo izvesti mnogo reform narodnega gospodarskega življenja, tako da bi do carinskega premirja težko prišlo šc v tem stoletju. šc prej pa se je romunski finančni minister Mndgearu pritoževal rudi zvišanja agrarnih carin v industrijskih državah srednje in zapadli c Evrope, ki pomenijo propad agrarnih ekspertnih držav v vzhodni Evropi, dasi so jo to zvišanje izvršilo pod geslom boja proti preko-morskim agrarnim državam. Brez sporazumu med evropskimi industrijskimi in agrarnimi državami bi bil carinski mir razočaranje. Zasioi na londonski konferenci London, 19. febr. U. Voditelji delegacij so danes radi francoske kabinetne krize sklenili, da sc londonska konferenca odgodi do 26. februarja. -> London. 19 febr. U. Francoska delegacija jo včeraj v spomenici ponovno obrazložila potrebo njenih zahtevanih ladijskih in tonažnih številk. Spomenica jasno naglaša, da smatra Francija razorožitev brodovja. vojske in zračne flote zu enoto in da morejo torej sklopi londonske konference dobiti veljavo samo v okviru splošne razorožitve. London. 19. febr. ЛЛ. Zadnji član francoske delegacije na londonski pomorski konferenci Leygues se jo vrnil snoči v Pariz. Zaradi tega so bili važnejši razgovori med delegati odloženi. Tonažne številko spomenic ruznih držav so šo vedno predmet razgovorov med delegati konference. Danes sc bo sestal edinoJe podod-bor strokovnjakov, ki proučuje načrt za določitev skupne tonaže posebnih vrst ladij, ki ne spada jo v predlagane kategorije. Grško-turški sporazum Atene, 19. febr. U. V zunanjem odboru se je danes sporočilo, da so dolgotrajna gtško-turška pogajanja o starih spornih vprašanjih po vojni dovcdla v glavnih točkah do sporazuma. Nič več no stoji na potu sklenitvi jiogodbe, kateri bo sledil« sklenitev prijateljske in razsodiščne pogodbe. Stranke so soglasno odobrilo politiko vlade, s kntoro jc bil končan grško-turški konflikt v zmislu lausitnnskc pogodbe in njenih dodatnih določb. Venizelos želi doseči tudi obojestransko znižanje vojnih brodovij Sz'ata španske vtade Madrid, 19. febr. AA. Vlada jc izročila časopisju izjavo, v kateri ugotavlja, da jc bil plaveč vladne polttu« sprejet od javnega mnenja dobrohotno. Vlada si bo prizadevala vzpostaviti pravni red, preprečiti nerede, učvrstili avtoriteto zakonov, jamčiti za državljanske pravico ter zu popolno svobodo. V državi naj vlada mir, varnost in medsebojno spoštovanje. Vlada smatra, dn jo nasil je v nasprotju s pravicami, in svoboščinami državljanov. Nadalje si bo vlado prizadevala rešiti g podfirsku vprašanja s t in, da bo omejila odvisne izdatke ter dovolila olajšavo za privatno iniciativo na industrijskem in trgovinskem področju. iposled ho vlada skušala urediti čim najbolje razmerje med ka-.ii.i in „clom. Roffiermw za novo s'ranbo London. 19. febr. U. Lord Rclhermere je dal svoje lisle na razpolago novi stranki lorda Beaverbroka, ki hoče s pomočjo »Daily Maila v petdesetih volivnih okrožjih Londona in južne Anglije postaviti svoje kandidature. Zena nadrernic i vs*>h londonskih botnišn;c London, 19. febr. U. Za mestno medici-nalno svétnlco v Ivondonu je bila imenovana gdč. dr. Lambert. Nadzorstvo nad več kakor sto bolnicami s 75.000 posteljami, s 26 000 strežniki in zdraviiki in s proračunom 40 mi-Ijonov funtov bo torej v bodoče vodila ženska. I bn Saud in Fejzal se ses 'ganeta London, 19. febr. U. Na pobudo Anglije se bosta v kratkem kraij Heožasa Ibn Saud in kralj Iraka Fejzal sestala v Per/ij kem zalivu na krovu nnjfleške bojne ladje kot edinem nevtralnem kraju. Kutjepova odvedli franc* komunisti Pariz, 19. febr. U. Nacionalistični Libertec ima danes senzacionalno vest. du je policija jx> tritedenskem iskanju danes ugotovilu krivec iz-ginolega Kutjepova. Med organizatorji jc samo en Rus, ki jc v zvezi z GPU, vsi ostali pa so francoski komunisti. Preiskovalne oblasti so Ugotovile, da je imel Kutjepov pri zvezni banki v Curihu naloženih 150.000 frankov S posredovanjem švicarskih oblasti je policija dognala, dn sc vloge v curiški banki ni nihče dotaknil. Obsojen naslni romunski po! c iski ravnatelj Bukarešta, 19. febr. A A. Sodišče jc objavilo razsodbo o obtožbi proti bivšemu ravnatelju policije Milosiju, ki jo bil obtožen, da jc ravnal nasilno z nekim zapornikom, ki jo bil prijet po posktišcnem atentatu na ministra za zunanje zadeve Vajdo. Miloši je bil obsojen na 5000 levov denarne kazni in na 3000 levov odškodnine prizadeti osebi. Nova irdi's^a stranka Delhi, 19. febr. AA. Pod vodstvom poslancu Itallu sc je ustanovila v indijski skupščini nova stranka, ki noče odložiti poslansk li sedežev, kakor je. jklenil svoječusno vseindijski kongres v La ho ro. Dem's'ra romunskega ministra Bukarešt, 19. fcbr. U. »Univerjul« poroča, da je pravosodni minister Juninn v pismu, naslovljenem na ministrskega predsednika Mnnin, napovedal svojo nepreklicno demisijo zaradi službenih diferenc. Dunajska vremenska napoved. Jasno. No-j koliko hladnejše. Severovzhodni vetrovi, Nemčija pretrga odnošaje z Rusijo? Berlin, 19, febr. k. Številni nemiri, ki jih v poslednjem času povzročajo nemški komunisti ix) navodilih iz Moskve, so povzročili, da se je pričelo razpravljati o odnosih med Nemčijo in Rusijo. Demokratsko časopisje je mnenja, da imajo onosi Nemčije do Rusije le problematično vrednost, ker skoruj ne mine dau, da no bi sovjetsko časopisje bodrilo nemških komunistov k novim nasilstvom. »Germauia«, glasilo katoliškega centra poziva vlado, da naj energično nastopi, in sicer potom nemškega poslanika v Moskvi, da preneha neupravičeno vmešavanje sovjetov v neihške notranje razmere. Za slučaj, da ne bi diplomatično posredovanje imelo uspeha, potem bo treba prelomiti z diplomatičnimi odnošaji z Rusijo. Zanimivo je, da je istega mnenja tudi socialnode-mokratično vodilno glasilo Vorwârtsc. >Worwtirts« prinaša tudi nekaj prav zanimivih številk. Med drugim prikazuje, da je Die rote Fahue«, glavno glasilo nemških komunistov direktno podpirano iz ruskega poslaništva. Kajti izmed 25.000 naklade, ki je list ima, naroča sovjetsko poslaništvo 5000 izvidov. Odgovorni urednik »Die rote Fahne«, Hauswirt, je bil aretiran zaradi veleizdaje. Tekom 14 dni je on že tretji urednik, ki so g," zaprli zaradi pozivanja k nemirom. Sodelovan;e Kanade in Anglije London. 19. fcbr. \A. Pod predsedstvom lorda Privvju Seal a so sc sestali zastopniki kanadskega žitnega trusta in angleška mlinarsko zveze, da nadaljujejo razpravo o organizaciji ladjinih tovorov žita iz Kanado, ki nuj olajšu natovorjenje premoga in drugih produktov iz Anglije. — Angleška mlina rsku zvezu je izjavila, da je pripravljen« povečati nakupe ka-nudskega žit«. Kanadski zastopniki so izrazili svoje zadovoljstvo nad sklepom angleških mlinarjev iu izjavili, da bodo s svojo strani pospeševali nakup angleških industrijskih izdelkov. Angl. ekspedrci:a na Himalajo London, 19. fcbr. AA. Planinski siliučarskt klub jc priredil Smvthu, ki je bil izbran za angleškega člana mednarodno ekspedicijo. ki bo posetila Himalajo in so skušala v začetku poletja popeti na goro Kunehenjunga, odliodnico. Na napitnioo, ki jo je izrekel bivši kolonijalni tajnik Amery je Smytli izjavil, du bo vodil ekspedicijo profesor Dvhrenfurtli. Ekspedicija upa. da bo lahko splezala na Kunehenjunga z nepalske strani. Tura nu Kanchcnjuiigu jc veliko težja kot na Gavrizankar. Uradno poročilo o bolgarskih volitvah Sotija, 19. febr. AA. Bolgarska agencija poroča: Službeno je ugotovljeno, dn je prejela vlada pri nedeljskih občinskih volitvah na vseh svojih listah skupno 565.000 glusov, dočim so vse opozicijske stranke zbrale 870.000 glasov. Velike eksplozije Newyork, 19. febr. U. V torek zvečer jc v delavnicah Standard Oil Company v Lindcnu v državi New Jersey eksplodiral vod visokega pritiska, v katerem so sc vodili plini nafte. Takoj jc bilo mrtvih pet delavcev. 63 pu jih jo bilo smrtno nevarno runjenih, od katerih jih It žc umira. Plini to sc vžgali pri odprtem kovaškem ognju in so eksplodirali s toliko silo. du so milje daleč okoli popokale vso šipe. Mrtvi delavci so tuko razmesarjeni, da jih ni mogočo spoznati. Nekaterim delavcem jo viselo mesa od telesa. Večina dcluveev jo bila tudi zastrupljena po plinih, ki so takoj napravili gost moder oblak. Mnogo delavcev jc tudi takoj oslepelo. Atene, 19. febr. U. V vojaškem municijskem skladišču, zunaj mesta jc radi nepazljivosti nekega vojaka prišlo do eksplozije. Do sedaj so izvlekli izpod razvalin devet mrtvili in osem ranjenih. Eksplodiralo jc okoli 20.000 ročnih granat. Dar hrv. katoličank papežu Zagreb, 19. febr. a. Pod vodstvom mons. Seigerschinida odpotuje 22. t. m. v Rim deputacija katoliških žena, ki bo izročila svelemu očetu ob priliki obletnice njegovega kronanja jubilejni dar liravtskih katoličank. Podarile mu bodo kovčeg, v katerem bodo vsi potrebni predmeti za službo božjo v vrednosti 10.000 frankov. Sne* v vsej Jw*osla iii Belgrad, 19. febr. e. Včeraj ves dan in celo noč do danes opoldne je padal po Belgradu gost sneg. Po poročilih, ki jih ima belgrajski observatorij, ja zapadel sneg skoraj po vseh pokrajinah naše države, prav posebno pa v južnih krajih, dočim je bil v zapadnih krajih pomešan z dežjem. Skoraj povsod je bila v tem času temperatura okrog 0 C. Najnižja je bila v Mostarju. Drobne notrce Bukarešta, 19. febr. AA. Silni vilmr. ki je besnel na Dnnavu v okolici Kalarasija. jc prevrnil čoln. II oseb je utonilo, dva rudarja sta bila rešena. Madrid, 19. febr. AA. španska vlada jo sklenila. tla bo Španija sodelovala na sojinih v Ly-nnu. Milanu in Anvcrsu. Sofija, 19. febr. A A. Od začetka meseca februarja do zdaj jo bilo v Bolgarijo uvoženih 50 vagonov našega žita. Gospodinjska razstava v Ptu'u Ptuj, 17. februarja. Brale smo v »Slovencu« o krasni razstavi kuharskih izdelkov v »Unionu«. Ej, pa ne samo vi v Ljubljani, tudi pri nas v Ptuju smo imeli nekaj takega: prav tako lepo uspelo gospodinjsko razstavo. Seveda se je ptujska razstava precej razlikovala cd vaše ljubljanske, pa je naša imela tudi povsem drugi namen: pokazati, kaj mora in more vsaka gospodinja znati in kaj se da napraviti za hišo, dom in družino tudi s prav priprostimi sredstvi. Razstavo so priredile gojenke gcspcdinjskcga tečaja pri šolskih sestrah v Mladiki v Ptuju. Pa so se te gojenke tudi postavile, kaj so se naučile pri vrli 'šolskih sestrah. Zato je imela razstava vse polno obiskovalcev. Otl daleč, in blizu so prihitele matere, žene, dekleta, še celo mcških je bilo precej in se strme čudili razstavljenim izdelkom. Glavni namen gcspndinjskih tečajev je gotovo krpanje in šivanje perila, izdelovanje preprostih obleke in predpasnikov za otroke, dalje ročno delo, tako stenski prti zi kuhinjo ali prt, katerega ima skrbna gespedinja, da pokrije mizo, ko prinese du 'ovnik sv popotnico. Dekleta ptujskega gospodinjskega tečaja so razstavila lepe ženske srajce, kombinacije, črne predpasnike in delovne pis ne predpasnike, dalje nekaj lepih nedeljskih oblek, plašče, drško in dekliško oblekco, lepe prte, moško perilo, bla-eine in okusno izdelane škatljice Vtis je bil splo-Sen: Gospodinja, ki vse to zna, je res prava sreča za hišo. Občinstvu pa so še prav posebno ugajali ku-hPireki izdelki. Razst vljeno je bilo prav vse: od preprostega kinctskega kruha, do najfinejših inoč-natih in nusnih jedi, 12 raz'ičnih juhinih z-kuh, 16 lopo okrašenih mesnih jedi, kakor različni narezki, paštete, obloženi kruhki, puran, prešiček, ribe itd. Močnata jedila so bila zelo okusno napravljena in dekletom je še v posebno čast, da so pri njih pazile na naše narodne navade in domači okus. Imenitna je bila velikonočna miza, pa tudi miza tort je bila laka, da bi sc človek kmalu spozabil in — kar ugriznil v katerokoli razstavljenih dobrot.. Ampak mizi, ki je predstavljala gozd, je bila pa prav nadvse imenitna: drevje, skale, gobe, vse iz sladkega peciva in sladkorja. Vmes pa medeni ježki. Kaj vse se da napraviti iz domačega sadja, so pokazali s?.dni izdelki: razne marmelade, kutinov in jabolčni sir, razni konipoti, na več načinov pripravljene brezalkoholne pijnče, likerji, domači in trgovski rum, zraven pa konzerve povrt nine: fižth, graha, kumaric, paradižnikov, paprike. Tudi razne sire so razstavila dekleta in konzervirana jajca, celo otirač za čevlje ni manjkal. Vse pa so napravile same, iz skromnih, preprostih sredstev in vendar vse: kako čedno, kako okusno. Resnično: veliko so se naučila dekleta v tem tečaju. Smio škoda pa je le, da se ni dalo razstaviti, kaj so pridobila v teč.iju pri poplemeni-tenju svojega značaja in pa na splošni izobrazbi. Razstava je pomenila velik moralen uspeh za šclske sestre, saj so s tem dokazale, kako vestno in skrbno se trudijo za izobrazbo naših deklet. Za zaključek razstave so gojenke uprizorile v nedeljo 10. I. m. popoldne v ptujskem gledališču tudi lepo uspelo sklepno prireditev. Dekleta so pela, igrla, deklamirala in s tem pokazala, da so se naučila tudi pogumnega nastopa ter da so si razvile tudi smisel za prosvetno delo. Obojim, šolskim sestram in njihovim gojenk°m naj veljajo najlepše čestitke. Obiskovalka. „Človek, ki ima srceu Brez pomcua je tajiti sodnikom. Ljubljana, 19. februarja. »V večnost gre verig i zla. Za roko se drže zfa dejanja, iz minute v minuto, iz kraja v kraj, iz preteklosti v bodočnost. Zlo v človeku je večno, najvišji je gospodar zločin.. « S takšno mrko, jedko filozofijo je v neki svoji zgodbi Makso Šnuderl utemeljil neizbežnost zlih dejanj v življenju človeka. Na to filozofijo sem se spomnil, ko srm se z:zrl v izmozgani in od vsega hudega in zlega bedno zm ličeni obraz obdolženca. Moj Bog, sem si dejal, kako malo je ljudi, ki nikoli ne zaidejo ni stranpota, kako malo jih je, ki vsaj na zunaj kljubujejo zlu v sebi — ta pi, ki stoji tam ves majhen in izgubljen, je vedno znova podlegel in si bo le težko še kdaj uravnovesil pot. Ce je v človeku noč, je vse tako črno za njim in pred njim ... »Logar Franc, rojen leta 1888. v Železnikih, sedlarski mojster po poklicu, oženjen, ima tri nepreskrbljene otroke od 6. do 15. leta, že večkrat kaznovan, iz Sušaka, kjer ima družino, pregn n, ker se je družil s temnimi elementi, od pristojnih oblasti zelo slabo opisan« itd. itd. »je obdolžen, da je dne 4. januarja t. 1. nameraval vlomiti v trgovino A. Kobalove v Štepanji vasi ter s tem zakrivil poskus zločina tatvme v smislu § 316.« Čudno neskladje to: neznatnost osebice, ki stoji pred sodno mizo — in živahnost kretenj, ki jih ta klaverna osebica med svojim z"govorom izvaja. Na črva sem se domislil, ki sem ga nekje pohodil in ki se je še dolgo, dolgo zvijal pred menoj na tleh ... Tako se je bilo zgodilo tisto usodno noč: Gospodična Kobil Anica se je s spremljevalko gdč. Babšek Frančiško vračala okoli pol 1 po polnoči proti domu Ko sta se približali domaČi hiši sta dve temni senci zbegano hušnili od tam in se spustili v divji beg. Prvo senca: Človek bolj maj'vne, košate postave v kratkem suknjiču. Druga senca: Človek, nekoliko večji od prvega. Gospodični sta se prestrršeni takoj domislili vlomilcev, zakaj pri Kobalu imajo trgovino in vanjo so že nekoč — 12. decembra pr. 1. — prišli neznani tatovi vasovat. Vcžne duri so bile odprte — to se pravi: vlomljene, — vse drugo pa je bilo nedotaknjeno, ker sta bila vlomilca z snčena baš pri delu. Orožniki so bili takoj obveščeni o nameravanem vlomu in dvema se je posrečilo, da sla na samotni poti za Ljubljanico v smeri proti Hra-deckega vasi kmalu nato zasačila begunca. Na po- ziv »stoj!«, sta se obadva znova spustila v divji beg. Eden od njiju je res pobegnil in brez sledu izginil, drugega pa je orožnik Petrič Josip zgrabil za ovratnik in ga aretiral. Orožnik je ugotovil, da je bil slednji ves r ztrgan in opraskan na kolenu in levi roki, ker je pri begu skočil čez žično ograjo. REKONVALESCENTOM nudijo krepilno hrano, ki osvežuie telo in se lahko prebav-l,o, 2—3 žličke OVOMALT v skodelici mleka za zajutrek in mžino. Obdolženec se na moč temperamentno zagovarja in hoče z begotnimi potezami prstov po mizi natančno razložiti predsedniku senata, kod je tisto noč hodil in kod je bil, Gtspod predsednik ]>a ima očividno malo smisla zi take sorte r zLge in obtožencu zapove: »Ne mažite s prstom po mizi, rajši nam jasno povejte kako in kaj!« V poročilu orožniške postaje je napisano, da je obdolženec svojo krivdo takoj po aretaciji priznal. Slednji to kategorično zanika in trdi, da so se orožniki vse to 1er. tkomalo izmislili in se bridko pritožuje, kako grdo so delali z njim. »Gospodje, kar tlačite me noter! Kaj boste imeli «1 tega, da odjeste kruh meni, moji ženi m mojim otrokom? Meni ni treba krasti, jaz imam srce, moje roke so poštene, one si znajo same prislužiti kruh!« Poklicani priči Babšek Frančiška in Kobal Anica znova ponovila in potrdita, kar stoji že v obtožnici. Obdolženec, čedalje bolj razburjen in ogorčen, pospeši svoj zagovor, kakor da se boji, da bi mogel do konca vsega povedati in govori, da be-keda besedo prehiteva. Zdaj zdaj prekine gosti ГОк besedi s teatralično, skoro tragično umerjeno gesto: »Kar je res, je res. Lc zakaj bi tajil? Saj nima smisla!« In obstane za trenutek v togi negibnoeti. Pa se koj spet razvname in začno znova energično gestikulirati in se braniti. Res, sem si dejal, res, ves kakor črv je človek: zvija so in zvija in se skuša rešiti, dokler je le en sam droben, majhen ulrip življenja še v njem. . Sodba: Eno loto znporij, izgon in izguba častnih državljanskih pravic za dobo petih let. Za gospodinjsko izobrazbo Dolewshe Šl. Jernej, dne 18. februarja. Po zaslugi gospoda duh. svetnika Lesjaka se je že lansko leto otvcrila v št. Jerneju stalna gospodinjska šola, katero vodijo šolske sestre de ; Notre Dame iz Smihela. Šola ima svoje prostore I v takozvani Vovkovi hiši. Pravkar se je zaključil tečaj, ki je trajal 5 mesecev. V nedeljo in v ponedeljek je bila razstava. Da kaže ljudstvo velik j interes za gospodinjsko šolo je dokaz ogromen i obisk te razstave, zlasti še v nedeljo, ko so ljudje trumonia pohajali si ogledal, kaj vse zmore v kratkem času dekle pod veščim vodstvom šolskih se-; ster. Povsod smo slišali zelo laskavo kritiko. In I po pravici. V tako kratkem času in s tako majhni-! mi izdatki toliko uspehov, gotovo ni malenkost. Za razstavo je bil določen hodnik in soba. Tu smo videli vse v najlepšem redu razvrščeno, ; da že to naredi ugoden vtis na obiskovalca. Zlasti je vzbujalo pozornost obiskovalcev raznovrstno pecivo, torte. sir. konservirano sadje, prti vsake velikosti, robci, vsake velikosti, robci, perilo, posteljna odeja itd. To je ena solnčna stran takih tečajev. Druga pa je ta, da dobi dekle tudi veliko vzgojnih naukov za življenje in to v dobi, ko je za dekle naravnost odločujoča za njeno nadaljnje življenje. Ta dvojna korist je neprecenljiva, ker se dekleta tudi dobro zavedajo, znak, da so jih je za prihodnji tečaj, ki bo trajal do Velike noči, oglasilo že 20. Prav je tako. Bog iz src — revolver v roke! V maniji santoumorov. Maribor, 19. februarja. Proti 22 je razlegnil včeraj izpred hiše št. 79 Na obrežju v Studencih strel, ki jo v temni noči grozotno odjeknil v smer bližnjega studenškega gozda. Stanovalci omenjene hiše in drugi iz bližine so pritekli iz svojih bivališč: preko ceste je ležal v mlaki krvi 19 letni zasebni uradnik Drago-tin Jordan; njegova desnica je stiskala 6 milime-terski browning, iz katerega jo bil šel smrtonosni strel pri nosu, nato skozi lobanjo in pri temenu ven. Dogodek je povzročil v Studencih nemalo razburjenje; na lice mesta je prispelo moštvo reševalnega društva, ki je Jordana prepeljalo v bolnico, kjer je kmalu nato podlegel smrtonosnim poškodbam. V smrt je šel radi nekaterih zaprek, ki so se pojavile na potu njegovega življenja. In ni mogel preko njih ... Proti večeru je napravil konec svojemu življenju 46 letni krojaški mojster Ivan Žunko. Ko je prispelo neko dekle v njegovo stanovanje v Kam-nici 36, ga jc našlo obešenega na vratih njegove delavnice. Storil je to Ivan Žunko v trenutku, ko ni bilo nikogar doma. Zapušča ženo in šestero nepreskrbljenih otrok. Strahotna je kronika teh hodnikov v Mariboru: 3 samoumori in 2 poizkusa samoumora v dveh dneh; in: osem samoumorov od novega leta sem. In je pod božjim solncem še prostora za vse, ki so dobre volje... Jo mogoče, da veren človek v duševni zmedenosti tako žalostno greši nad seboj. — Toda to, kar se dogaja sedaj, ne more biti vse izključno le duševna zmedenost. Bogu bodi položeno, da je mesto vere v Boga v ubogih človeških srcih innogo-kje zavladal — zli duh, ki gn je poln današnji čas. Tako nadomešča revolver — božjo vero, upanje in ljubezen. Bratci vespU vsi... Vesela zgodba od Domžal do sodnika. Zelo mična dogodba se je pripetila pred ljubljanskim kaz. senatom. Mlad trgovec iz kamniškega okraja in pa mlad pis. pomočnik iz Ljubljane, ki ga ima sodišče že v evidenci, stn se našla. Prvi, ki je ovadil in zahteva denar nazaj, drugi kot obtoženec Kot dva ncznanca sta sc znašla v Mostah pri Kamniku. Prvi jo imel motor, drugi pa kolo. Beseda da besedo in začela sta piti. Iz Most sta odšla v Domžale, kjer pa je bilo pozno v noči že vse zaprto. Eden je vozil, drugi se je pa peljal in tako sta se znašla zdaj v Šiški, zdaj v Odeonu na Poljanski cesti, zdaj pri Leonu v Kolodvorski ulici. Zakaj sta se znašla končno ludi nn sodišču, je pa vzrok v tem, ker je trgovcu zmanjkalo nn lepem 300 Din in denarnica. »Kje pa ste vse pili?« hoče cul trgovca zvedeti predsednik. »V Mostah, pri Leonu, pri Odeonu, pa nekje v šiški.« »V šiški sploh nisva bila, ampak sva bila na Ježici« se brani obtoženec. »Ali sta bila kaj pijana?« »Saj sem še lahko vozil motor,« trdi trgovec. »No, včasih ima tudi pijanec srečo/: poseže vmes predsednik. Glavno pa je bilo sedaj zasliševanje, koliko je imel kdo denarja. Obtoženec je bil uren z odgovorom, da je imel par kovačev — trgovcu pa ni šlo skupaj. Pred preiskovalnim sodnikom je trdil, da 300 Din, pri razpravi pa 250 Din, koliko, kje pa je plačal za vino, pivo, cigarote in kavo, pa ni bilo mogoče zvedeti od njega. Pila sta pač. Odstrani vso nesnago, ne da bi tkanina pri tem trpela niti najmanjše škode. Radi tega je za pranje volee in svile idealno sredstvo No —e sanlu taka priča ni bila ravno trdna ojKira in posledica jo bila oprostilna razsodba. Ljubljančan obtoženec se je hvaležno priklanjal z »hvala lepa«. Kamničan pa najbrže ne bo dal lako kmalu motorja na razpolago. »Le kako taki neznanci tako hitro in lahko skupaj pridejo. . so dejali sodniki. Smrf radi žatfa Trbovlje, 19. febr. Komaj 23-letni lani Albin Kcrše iz Gaberskega v Trbovljah, ki je šele pred tremi tedni prišel od vojakov in bil sedaj zaposlen pri rudniku, je v lo-rek zjutraj umrl nenavadne smrti — radi zastrup-Ijenja od žulja na nogah. V petek ga jc ožulil čevelj, v torek zjutraj je bil že mrtev. Ta nenavadna in hitra smrt mladega fanta je zelo pretresla vse, ki so ga poznali Odpust sleklarjev. V hrastniški steklarni je odpuščenih 13 steklarjev, večinoma vsi s kvalifikacijo. Govori so o redukciji 10 delavcev-steklar-jev. Tudi nekaterim drugim se je plača znižala. Vzrck je Ia, da steklarna nima odjemalcev iu se opaža zastoj v steklarski obrti. Belokranjski hoiîêek Pri savskem banu. Naša pola vodijo i Zagreb. Toda tako, da moraš k voznemu redu prišteti vsaj eno uro, pa se ne prevariš. Tisti me-šanci tam doli na sušaki progi so si ludi privzeli maniro »brača, da sc razgovaramo.. Pa so »razgovarr.š: tako dolgo, da prideš v Zagreb z enourno zamudo. Dne 10. I. m sta šla do g. bana g. Nemanič, bivši poslanec iu g. Bajuk iz Drašič, da potrkata za vinarsko zadrugo v Melliki. Z odprtimi rokami so ju sprejeli in radi bi jima ustregli. Toda: odkod vzeti? Dokler se gospodari z dvanajstinami, bo take zadeve težko uvesti v račun. Bo treba pač nekoliko počakati. Ko se novo razmere ustale, tedaj bodo razmere ugodnejše. Zaenkrat res ni mogoče vsemu kaj, loda prepričani smo, da bodo, kadar bedo razmere ustaljene, tudi naše zadruge našle odprte roke in opore, in tudi potrebne podpore. Tudi podzemeljski Rosp. župnik jc bil pred tednom pri g. banu. Ta šmentani predpust je razgibal i tega gospoda, ki si sicer ne- želi posebno v svet. Ženijo so njegove ovce in koštruni, pa so zadržki — pa ga ni drugega kot škof in ban, ampak pri banu: kakšne so te kranjske novo-tarije, s katerimi je prišel nek velečasni; :>oc! gori«. Vse so storili, kar so vedeli in znali, toda vedeli in znali so le malo. Na ozemlju bivšo Hrvatske je v zakonskih zadevah koinpetentna lo cerkvena oblast, na Kranjskem pa tudi politična Zalo pa dela ta belokranjski privesek Zagrebu sive lase, ker morajo študirati tudi stare avstrij ske paragrafe, za katere jim doslej ni bilo nili malo mar. Gosp ban je končno presekal gordij-ski vozel in sedaj: »živijo ohcet! • Turli Slanina vas pri Metliki je poslala svoje može do bana. Že »Domoljub« je imel to v mislih, pa je bil netočno poučen, ker lo ni iz občino »Radalovica«, katere sploh ni. marveč je lo iz občine Radovica. Šli so Ija možje, do g. bana, da naj uredi in razsodi, če je res ludi Slamna vas dolžna pomagati k zgradbi nove šole nn Radovioi, ker otroci hodijo v Metliko v šolo. Četudi so jo naši možje kar lepo po slovensko drobili, so prišli gladko skozi in prinesli so s seboj upanje, da njihova pot ni bila zastonj. Ne ш"СНе svositi ©tak i r bunu olšem ш cmiM-zi|«mi. sti niše srn rib-tem on te. je prašek, ki ima zelo pri eten okus, jcmhc sc pa suh ali raz-lophen v mleku. Prireja se s slad-nim ekstraktom dr. Wanderj.t in zajamčen 30"'. ribjega olja ter je posebno primeren za one, ki ribie oiie le težko zavživaio ali ga pa sploh ne preneso. Dobiva se v vseli ivkarnali iii drogerijah. Mnogim ni znano da bolečine v želodcu in črevih, hemeroidi, glavobol, nemirno spanje, nervoznost in slab apetit nastanejo zaradi slabe prebave, ki jo pa uredi in ozdravi znano čistilo F1G0L. Prepričajte sc tudi Vi, da preizkušena zdravilna specialiteta čistilo F1G0L urejuje prebavo in Vam vrne zdravje. FIGOL proizvaja in ga pošilja po povzetju Lekarna Dr. Semclić, Dubrovnik 2/44. O.iginalni zabojček s tremi steklenicami stane z zavojnino in poštnino 105 Din, 8 steklenic 245 Din, ena steklenica pa 40 Din. Zahtevajte na ogled mnogoštevilne zahvale in priznanja o F1GOLU1 Javna zahvala. P. n. Lekarna Dr. Semelić, Dubrovnik 2 44. Naročene tri steklenice Vašega odličnega preparata FIGOL so mi napravile tako zdrav apetit in poleg tega sem tako sposobna in sveža za vsako delo, da Vas prosim še za tri steklenice F1GOLA. S spoštovanjem Cveta Tomička Burička, učiteljica. Lipica, 8. XI. 1927. Koledar Četrtek, 20. febiuurju: Flevterij. škof: Sadot, škof in tovariši, mtičenci. Zadnji krajec ob 9.44. Herscbel napoveduje sneg. Osebne vesti — Poroke. Dolenjavas: V ponedeljek 17. febr. je bila v lami ceikvi poroka g. tranc Zobca, siaa posestnika iz Blat z gdč.Marijo Cešarek, hčerko posestnika in gostilničarja v Lolenjivasi. - Ra-Kitnica: V ponedeljek 17. febr. se >c poročil g. Jo-ško Lovšin, sin tukajšnjega uglednega kovaškega mojstra z gdč. Marijo Pahulje, hčerko posestnika, očeta bogoslcvca Franceta Pahuljeta. Obilo sreče novoporočencem I = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v poveljstvo pomorskega zrakoplov stvu poročnik bojnega broda I razr. Arnold Medlička. strojni major F ran jo Tinti in nižji vojno-tehnični uradnik 4. razr V. Klajn; za vršilca dolžnosti šefu pilota pilotske šole I. zrakoplovnegu polka zrakoplovni poročnik Br. Funehl; za vršilcu dolžnosti kontrolorju poveljstva (hinavske divi/.ijske oblasti peli. kap. I. r. Ivan Mihič; za vršilca dolžnosti intendants poveljstvu dunavske divizijske oblasti nižji vojni uradnik lil. r. ekonomske stroke Dušan Kazi-inirovič-Podkrajšek iu za vršilca dolžnosti knjigovodje v intendanci poveljstva dunavske div. oblasti nižji vojni uradnik I. razreda ekonomik stroke Valentin Kurent. Novi grobovi + V Kranju je umrla pocestnica gdč. Polonca Zupančeva, ki je 51 let bila zvesta sot rud niča tvrdke J. Sajovic v Kranju. Blaga pokoj-nica je bila sestra duh. svetnika župnika Ignacija Z u p a n c a. Pogreb bo v petek cb 9 dopoldne v Kran;u. ■+■ Na Rašici nad Gnmel jnnmi je nenadoma uinrl zadet od kapi posestnik Anton Širni k. Bil je občespoštovan zgleden krščanski mož, dolgoletni občinski odbornik, cerkveni ključar itd. številni družini ob izgub' skrbnega očetu naše iskieno sožalje. -j- Na Vrhniki je umrla ga. Marija B renči č, po domače Simčeva mati. Togreb bo v četrtek 20. febr. Vrli in verni ženi časten spomin! N. p. v m.l Mata kronika it Za žrtve katastrofe parnika >Daksei-. Velika nesreča, ki je zadela s potopitvijo parnika »Dakse-< pri portugalski obali našo trgovinsko mornarico in vse Jugoslovane, je vzbudila povsod splošno obža- Največjo izbiro lepih slovenskih p«>sm3 in i>]p«n h $ieger|ev na gramofonskih ploščah ima Ivan Bonač odd lek za gramofone Lfnb jana, Šelenbmgova ulica S lovanje Elementi morja šo pogoltnili 36 naših mornarjev. Za temi žrtvami so se vršile v Dubrovniku, v Splitu in po drugih mestih žalne koinemoracije. Uvedena jc tudi velika akcija, da se omogoči nadaljnji obstoj zapuščenim svojcem pokojnih mornarjev. Pri tem ue smemo zaostati tudi mi. Dobrodelne prispevke sprejema »Jugoslovanska straža« in vsi ti jeni pooblaščenci. ir Službena obleka za uradnike. Ministrski predsednik, general Zivkovič, jo kot notranji minister izdal pravilnik o službeni uniformi za svoje uradnike. Službeno obleko nosijo okrožni inšpektorji in uradniki 1. in II. kategorije, ki so dodeljeni okrajnim glavarstvom, okrajnim izpostavam in drž'vnim mestnim policijskim oblastem vseh vrst. Službena uniforma je svečana, delovna in polel.ua Iîpolete so treh vrsi: pleleuice treh vrvic, ki jili nosijo okrožni inšpektorji; epolete iz Setveniib iztegnjenih vrvic, ki jili nosijo okrajni glavarji, policijski upravniki, šefi oddelkov belgrajske mestne uprave, predstojniki mestne policije in policijski komisarji; epolete iz trojnih iztegnjenih vrvic, ki jih nosijo ostali uradniki. Mesečni dodatek za službeno obleko uradnikov je 200 oziroma 150 Din. Umi ni ki se morijo, če nosijo službeno uniformo, pozdravljali s s:dutiranjein kakor vojaki. S'užbeua obleka se mora nositi najmanj od 1. julija tekočega leti d nI je. Mesečni dodatek zi uniformo se bo pričel izplačevati s 1. marce m t. L ir Zlato v D'-nvi. Xu Dravi, blizu Vuru/.di-»n. se bavijo nekateri kmetje i/, vledmurju in vasi Drnja z izpiranjem zlata. Tem ljudem pravi ljudstvo zlatarji.. Prejšnji *edeii -.ta dva taka zlatarje izpral i večjo količino zlntili zrnee i/ peska m jo prodala v Vnniždinii za 5800 Din. Našla sta slučajno primeren in zlatih zrnee bogot k ni j. Sedaj je pričela za to zlilo zanimati država ki je že dala koouti na peščeni dravski obali nn več krajih tudi v globini 21 metrov. \s"k meter izkopane zemlje iz-vlečejo na površino Največ /lata se nahaja v globini med 0 in 7 metrom. Po letih mora nazaj v kaznilnico, iz mitrov'ške kaznilnice je I 1417. pobegnil kaznjence \nton Cerovnc ki je bil zaradi raznih zločinov obsojen na 15 let ječe, odsedel pn jili je vsega skuonj le ч let in 10 mesec ev. Gerov ie se je nastanil v šišljaviču pri Ku'dovcu ter se je Pod imenom Ivana Vorvnrške liavil s krojaško obrtjo in trgovino, ko je tako preživel skoraj 15 let v svobodi, se je oženil z neko služkinjo in si pridobil imetje, vred io 150 000 dinarjev in okoli 100.000 Din gotov ine. Sedaj «o ga razkrinkali, aretirali in odvedli nazaj v Mitrovioo. Oblasii sedaj preiskujejo knko ji-živel v svobodi in kako je prišel do denarja. Gerovac je zbežal že poprej. I. 1911. iz kaznilnice 1er je nekaj časa živel р<ч| imenom Branko Alič v Konrivnici. Nato jc živel v Mitrovci. dokler ni I. 1928. prišel v šišljavič. kjer se je pričel buviti z obrtjo. Kakor jc bilo ugotovljeno je v zadnjem času vložil v banko večji znesek denarja, kar je bilo sumljivo in so ga tako nnšli. ir Šopek betih vijolic je nabral na poti iz Slivnice v Grobelno g. Jože Miklavc ter nam poslal to čudo narave. Bela ode'a pokriva štajersko grudo, niti prve pomladne cvetke — izvzemši vijolice — se še niso pojavile, pa silijo lia pian že bele vijo'ice. Hvala lepa prijatelju za prijateljsko pozornost! it V Uradnem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 52 od 19. februarju je objavljena I redba o prijavljanju prebivalstva-. dalje Odločba, s katero se znižuje ni'iii-liialna stopnja uvozne carine na prečiščeno žveplo in /veplov cvet in sc plugi in nlnžnn opra-ščujo uvozne carine., in dzprcpiembe v pravilih o opravljanju diplomskega izpita višjega tečaja na višji pedagoški šoli v Belgradu« ir Putnikova:; potovanja. Društvo vputnik.: v Belgradu priredi društveno potovanje v Split v času od 1. do 5. inarca ter društveno potovanje na raz=tavo v Lyonu v zvezi z izletom v Pariz v času od 5. do 14. marca. Podrobnejše informacije daje tudi »Putnik« v Ljubljani, Dunajska cesta I. ir Za postni čas priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom sledeče skladbe: Foer-ster Anton: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. 12 Din — Cantica sacra III. del., za moški ali ženski zbor. 30 Din. — Lainentariji in očitanja za mešani zbor 8 Din. — Hribar p. Angelih: Poslni in velikonočni napevi za mešani zbor. Part. .30 Din, glasovi po 10 Din. — Kimovec Franc: Rihar se-natus. 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Part. 24 Din, glasovi po S Din. — Premrl Stanko: Cerkveni inoški zbori. 40 Din. — Slava Sv. Križu. Postne pesmi za mešani zbor. 14 Din. — Cerkvena ljudska pesmarica. 50 Din, glasovi po 24 Din. ir Zobni atelje E. Glavič v Litiji pri dr. Uk- marju sprejema od 8—12 in od 2 do 8; ob nedeljah od 8—12. Delo vestno, solidno, prvovramo. Cene zmerne. Ljubljana Ka i bo danes 7 Drama: Cviček /a pečjo. li. Opera: švundu duduk. C. Lekarne: Nočno službo imajo- Mr. Bahovee, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petru cesta 78 in Mr, Hočevar šišku VIL Nemški pesnik Theodor Doubler v Liubliani Kot gost ljubljanskega Pen-kluba bo znani nemški jiesnik in pripovednik Theodor Daubler predaval in bral svoje pesmi v petek, dne 21. t. m. ob 8 zvečer v Dramskem gledališču. Predaval bo o Goetheju in helenizinu, nakar bo recitiral nekaj svojih pesmi. V Belgradu in Zagrebu, kjer se je Daubler mudil kot gost tamkajšnjih Pen-klubov, so ga sprejeli izredno slovesno in prisrčno. Daubler ie predsednik berlinskega Pen-k'uba in Se je predlanskim, za časa kongresa Pen-klubov v Oslu na Norveškem, izredno zanimal za Slovence. Spoznal nas je bil že v svoji mladosti, deloma v Trstu, kjer je spoznal lbsena na slovenskem odru, deloma v Ljubljani, kjer je pod Rožnikom preživel nekaj let. Brez dvoma nc bo drusfi njegov prihod v Ljubljano zanj nezanimiv. Vsakdo izmed nas le želi, tla bi iz naše prestolice odnesel kar najboljše vtise. Vstopnice za ta večer so po izredno znižanih cenah na prodaj pri dnevni blagajni v operi. 0 Planinsko cvetje v naših gorah privabi pravega prijatelja planin, da se povzpne iz doline na jasne planine. Pravi turist je le 1'sti, kateri živi z naravo in čigar oko pozdravlja gorske cvetice ob (Kiti. Prosvetna zveza priredi v petek 21. februarju zvečer v verand ni dvoru-n. I < telu Union zanimivo predavanje o naših gor'1. i h cveticah. Predavanju pojasnjujejo številne skioniične slike. Va to predavanje vljudno vaoinio vse ono prijatelje "lunin in prijatelje lepega cvetja, da spoznaio krasoto planinske lit re. Prcdproduja vstopnic sedeži 5 Din s oji-šči. 2 Din v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5. 0 Materinski večer v zavodu za zdravstveno zaščito mater ili dece. Lipičeva ulica, se vrši v četrtek, dne 20. februarja ob 8 zvečer. Predaval ho g. dr. Brccelj o temi: Mati in otrok. Vstop prost. 0 Gostje Mestnega logu. Ni letos hudega mraza, hvnlu Bogu. ampak zima je le in ni nikomur sladko pri duši, če nc ve. kje bo zvečer spal. Za hrano se še nekako pretrpi, morda so kje kaj pribernči. vendar najhujši skrb je le za reveža, kje bo spal. Poleti liiaguri kje na travniku, hudo pa je pozimi. Brezdomci imajo res sedaj ogrevalnico, so pn še tudi taki. ki se takim uradnim napravam rajši izognejo. Tem pridejo prav šupe in skednji v okolici, posebno v Mestnem logu. Ali kuj. ko pa policija ve, da I se med njimi skrivajo ludi ljudje s temno vost-J jo in jih zato preganja. \ noči na sredo je zo-' pet jezdila nu konjih policijska patrulja iu prebrskala vse skednje. Iz sena je izvlekla osem hrt zdomcev, samih moških. Odvedla jili je v zapor, čez dan pa so bili zaslišani. Pri vseh enak odgovor: brez sredstev sem. brez zaslužka. brez prenočišča. Policija je šo pregledala svoje akte in zapiske in ugotovila, du ne ve nikomur med njimi kuj hudega očitati Zagrešili so pač vsi prestopek vlučugursfva, tak je namreč zakon, zato so morali vst iki sodišče. Ta in bodo dobili za nekaj dni streho in hrano, samo ob svobodo bodo. 0 Velike tatvine čevljev pri tvrdki Krisper. Kriminalni urad ljubljanske policije ie včeraj izgledal tako. kakor kaka čevljarska delavnica ali treovina: na mizah, po policah, na aktih, na klopeh iu stolih, povsod sami čevlji. Lepi, lakasti, moški, ženski, usnjeni, kožuhovinasti, zeleni, črni, rdeči, vsake vrste. Med temi čevlji bi se skoraj izgubil obraz objokane ženske, ki jo je zasliševal strogi kriminalni uradnik. Stvar je bila v kratkem taka: ženska je bila delavka pri tvrdki A. Krisper in je kljub ostri kontroli kradla čevlje in jih prodajala neki trgovki. Tako je v razmeroma kratkem času pokradla za okrog 10.000 Din čevljev. Končno pa je stvar prišla na dan in policija je nepošteno delavko prijela. Pri tvrdki so se svojčas tatvine že dodajale, zadnje čase pa so prenehale ter je pri tej tvrdki ta slučaj prvi po dolgem času. O Polenovka namočena se dobi vedno v delikatesni trgovini F. R. Kovačič, Miklošičeva c. 32. Maribor Stars rçay tv ne eh: Wllm »O «1Л«0»Ш -Med Jezdi - le z$e<. Cena kot dosedanji po D'n 13'-. Vsi štirje zvezki , Križem po Jutrovem'1 tvorijo zakliučno zbirko spisov in se dobiio tu i v skupni vezavi polplatno Din 65'- in celoplatno Din 70'- Harocite pri Ttskern sv. ir> a u fôar.boiu □ V prisrčno mnnifestneijo za slovansko kulturno vzajemnost nuj se i/premeni nocojšnji prosvetni večer, na katerem bo predaval g. prof. Fruncc Vodnik iz Ljubljane o poljskih pisateljih svetovnegu slovesa. Predavanje pona-zorujejo lepe skioptične slike. Nustopi tudi akademski pevski zbor. □ O zgodovini Maribora je predaval včeraj zvečer v mestni posvetovalnici v okvirju strokovnih večerov, ki jih prireja društvo mugi-strutnih uslužbencev, prof. Baš, ki se od svojega bivanja v Mariboru sem peča z raziskovanjem /.godovinsko-geogrufskih posebnosti mesta Muribor ter njegove bližnje okolice. Razpravljal je v enotirnem predavunju o razvoju mestne uprave otl rimske dobe, pa preko raznih srednjeveških mestnih privilegijev in fevdalne mestne uprave v leto 1849, ko je izšel provizo-rični občinski zakon. Definitivno jc bilo rešeno vprušunjc občinskega reda za mesto Maribor letu 15M). Zlusti zanimivo je prikazal vprašanje ureditve razmerja med samim mestom in predmestji, ki je postalo aktuclno po letu 1848 z ukinitvijo fevdalne mestne uprave, ua podlagi katere je na primer mugtlalensko predmestje spadalo k okraju Vetrinjski dvor, dočim sta spadali koroško in groško predmestje It grajski upravi, dokler se ni po dolgotrajnih pogajanjih izvršila inkorporacijn predmestij. — Vzporedno /. razvojem mestne unruvc je predavatelj razmotrival razvoj mestne meje. ki je v najtesnejši zvezi /. upravnim razvojem in ki se je komplicirulo zlasti po letn 184W ko je iz političnih, gospodarskih in drugih razlogov zorela odločitev, da se mestne meje potisnejo preko mestnega obzidju. Za svoja izvajanju, ki so bila za poliioštevilno nav'oče mestne uslužbence zelo poučna 1er instinktivna, je predavatelj žel toplo priznanje hvaležnih poslušalcev. □ Iz mestnega svetu. Na torkovi seji sta sc podeli. gradbeni dovoljenji Rud. Kodeli /a preureditev hiše in gospodarskega |Kislopja ob Radvaniski cesti 55 ter Francu Golob za preureditev hišo v Mlinski ulici 4 — Odklonili pa sta se gradbeni dovoljenji Antonu Maj za gradbo pritličnega poslopja za prodalalno in iz-delovalnico mila. olju itd v Židovski 14 ter Fr. Lubej za gradbo zidanega proda ja I nega paviljona v Mot lier ie vi ulici. Uporabno dovoljenje so dobili Vekosluv štnnn zu irradbo eno-nadstropne stanovanjske hiše ot. Vrbanovi ulici št. 71. Jurij Jutcršnik zu gradbo enonudstropno hiše v Magdaleiiski 54 ter Franc Žemljic za preureditev iu nadzidavo nadstropja na hotelsko poslopje na Grajskem trgu 5. □ V stiideniški Ljudski univerzi predava d rev i ob 19 gospa Anka Mešičekovfc o varčnem gospodinjstvu. Prenaglega rndovanin hitršnji копес. V eni izmed svojih zadnjih številk se je oglasila ■Volksstimca« in je sledila v zadnji številki tudi Delavska politku ; z nekuko škodoželjnostjo sta poročala oba lista o obsodbi, ki jo jo izrekla l jubljanska zdravniška zbormea nad petimi mariborskimi zdrav niki. O zadevi smo bili tudi mi dobro poučeni: poročali nismo, ker smo čakali, kako se bo zadeva zaključila Vemo. tla omenjena lista tega bržkone ne bosta poročala; ! zato izpolnjujemo mi svojo poročevalsko dolž-I nost ter beležimo: Ljubljanska zdravniška zbornica (disciplinsko sodišče) je pred nedavnim I izrekla obsodbo proti petini tiin'iborskiui zdravnikom rudi svoječasnega njih nastopu pri volitvah v tukajšnje zdravniško društvo. Prizadeti so bili: dr. Dcrnovšek tli Juiečko, tir. Ko-renčan, dr. Novak in dr. Wankmiil'er Krivice pa ne marnino nikomur delati: zato in pa v svrho razjasnitve skrivnostnih govoric, ki švigajo po mestu, pristavljamo, du ie pristojno ministrstvo zadevno obsodbo te dni zavrnilo. Če boste Volksstimca in Delavska politika« polagali važnost na ta naš pristavek, ki ga doda-jeino v zmislu objektivne poročevalske službe — njihova stvar: grenki počutki. ki slede pre-runemu veselju — tudi njihova -tvr.r. □ Prleško gost ii vanje na Pobrežii je minilo. Puj. liišino je bilo. Ti je lehko žo. ka nisi prišu. Samo prehitro je minilo V Prlekiji te ali takšno gost ii va nje (luže trpi. Tan se po štiri dni liištno niujo: v nedelo pu še sr nit ostajnk;h znajdejo. Pa tiidi mi smo svoj namen dosegli: pokazati lotili liiden, kak se io ali prleske pnee n čehi ženijo. Naval pa je bija t»£ni. da so lian skoro dvorano raznesli. K«'ko liidi pa jo moglo oditi, ka lieso več plačo dobili. Pa se so si sami krivi, se je bilo že pile rečeno: orle do keri prišu, bojši plač de doba. p> vekši falat gibajne. Zu tiste pa naj bo toti u-t.ši. ka še jih mogoče v tote.ii fašenki. če ne pa g» išno v prihodnjim povabimo. Nušu nevestina nriti. ki so toio gostiivuju vkiip spravili, niujo še ono puco za ženiti. Tistokrut pa de glih tak liištno ali pa še bole. M. H.: Neredni Škratek (Za naše malčke.) Bil je nekdaj škratek Poskok. Stanoval jc v temnem lesu, pod korenino stare bukve. Vsi prebivalci gozda so ga imeli radi, kajti bil jc pohleven, postrežljiv in rad pomagal kjerkoli in komurkoli je mogel. Imel je nežne, spretne prstke in če je bil kdo bolan ali se ranil, si boljšega zdravnika tli mogel želeti, kot jc bil naš škratek. Samo eno veliko napako jc imel Poskok. Bil je neznansko nereden. Včasih se je zdelo vse kot začarano; nikjer ni mogel najti stvari, ki io je potreboval. Ravnokar je rabil robček iz najfinejše pajče-vine, — pa robčka že ni bilo nikjer. Vse žepke je preobrnil — in rabiti bi ga moral tako nujno! V naglici je premetal Poskok vse svoje stanovanje; preobrnil svojo posteljico iz mahu, potegnil mišje krzno, ki mu je služilo za odejo na tla, prevrnil vse želodne piskerčke v kuhinji, — robčka ni bilo nikjer. Slednjič, bil je že hud nase in na ves svet, je našel robček pred hišico na klopci! Ce bi Poskok ne bil tako pozabljiv ali pa bolj reden škratek, bi svoje reči polagal tja, kamor spadajo. Večinoma mu ta njegova nered-nost in pozabljivost ni mnogo škedovala; le čas jc tratil in silno sc je jezil. Ampak enkrat bi mu bila kmalu trda predla j. V gozdu ja razsajal siiovit vihar. Joj, to je bilo nesreč! Z gospo Mtišico se jc igral žogo in jo treščil s tako silo ob tla, da se ji je nežno krilce odlomilo. Gospod Pajek pa tudi ni imel več časa svojih dolgih bcdcrc spraviti na varno in ko ga je vihar z močjo loputnil po tleh, sc mu jc odlomila ena njegovih srednjih nožic. Z zadnjimi močmi sta se siroti pobrali in resnično imeli srečo, da sta našli vsaka svoj odlomljeni ud ter sc tako privlekli do skratka Poskoka, da bi ju zopet pocelil. Poskok jima je vzel pcrutcc in nožico, ubožici pa položil na mehko posteljico iz mahu, da si najprej odpočijeta. Medtem pa je navalil še trop drugih ponesrečencev, ki jim je vihar škodoval, na škratkovo hišico. Bili so bolj lahki slučaji: spahnjena tipalka, upognjeno krilce in slično, tako, da jc škratek vse te pacijente hitro in gladko odpravil. Ko že ni bilo nikogar več, jc poiskal sukanec in šivanko ter hotel pričeti svoje delo na Mušici in Pajku. Toda — groza! Nc duha ne sluha ni bilo, ne o krilcu, nc o nožici! Niti pojma ni imel škratek kam da bi bil položil to dvoje. Vročina ga je prešinjala. Kaj če bosta Mu-šica in Pajek pokvečena za vse svoje življenje? In kdo bi bil tega kriv? Samo ta njegova preklicana površnost in nered! Kaj če Mušica ne bo mogla nikdar več plesati po zraku in Pajek nikdar več v svojem življenju napraviti čudovito gnezdo, brez prednje nožice? Ves prestrašen in objokan se je podil Poskok po sobici, kuhinji iti vrtičku naokrog in iskal, iskal. — Nikjer ni bilo krilca, nikjer nožice! Stokrat je že premetal teh par cunjic in oprave, vedno je mislil, da jc spregledal v naglici pogrešane stvari. Toda nič, - nič ni našel! Na vso srečo sta pacijenta spala. Po tem hudem prestanem strahu jima jc prijal počitek. Zdaj sta še spala, — toda koliko časa še? Globoko potrt je stopical Poskok z ene 110-žicc na drugo. Le pomislite kako veliko odgovornost je imel mali škratek! Zakril si je obrazek z ročicami v veliki žalosti in skrbi Polotila sc ga jc slabost in omahnil jc proti steni. Komaj sc je ujel, da ni padci; pri tem pa je sunil ob malo poličico, ki je padla s stene na tla, ravno njemu pred noge. In pomislite! S poličico sta padla na tla, krilce in nožica! Kar sesli je moral Poskok, tako so se mu tresle roke in noge, samega razburjenja, da je imel zopet izgubljene ude. V takem stanju jih pač ni mogel prišiti nazaj. Potem pa, ko se jc pomiril in sta se zbudila Mušica in Pajek, je napravil to tako lepo, da sta bila ravno tako krepka in zdrava, kot poprej. škratek pa jc poetal od tistih dob malo bolj reden, vsaj malo bolj, — kajti strah je bil lc preveč velik. ■O' V nedeljo 2r februarja priredi Gledališka družina Katoliškega prosvetnega društva v Olju znano velezabavuo dr. Doboviškovo »Radikalno kuro«, katera se vrši v Narodnem domu ob 4 popoldne. \ ljiidno vabimo vse prijatelje in znance naše Gledališke Iružine, da se sigurno udeležite te predstave. Vstopnice se dobijo v predproduji v Slomškovi tiskovni zadrugi (poleg Marijine cerkve) do sobote zvečer, na dan predstave pa v Narodnem domu od 9 do 12 in od 2 popoldne dalje. ir Za osvežen je krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo narav ne : Frnnz-JoNef« grcnčiee! Po mnogih zdravnikih predpisana : Frnuz-Josef : vodu urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek iu jasno glavo. :>Frnnz-Josef : grenčicu se dobiva v lekarnah, drogerijah in specerijskili trgovinah. so nailažji pot po katerem prihajam i-o ezenske ka" v na«e telo Z.ito nudijo NAJBOLJ E VARSTVO proti prenosu nalczlji ili bolezni dihalnih organov okusne ANACOT - pastille ai Wanderm. uobivajo si v vseli ckarnah Varuite se izdelkov, ki v zadnjem času unitirajo ANACOT-pastilje. Ptui Radio Д Da pregleda in preisklisi avtomobile, je v torek iz Mariboru prispela komisija s policijskim direktorjem c. Krševanoni na čelu. Д Na železu Ičurskem občnem zboru, ki so ji- vršil v pondcliek pri gostilničarju šegull, j«' poročal delegat Mikec iz Ljubljane Z malimi .spremembami je bil izvoljen dosedanji odbor z istim predsednikom!. Д Poroku. V pondcljck, dne 17. t. m., se jc poročil g. Peter Ojnik, posestnik m gostilničar v Mošknnjcih z gdč. Anico šegulu posestnikovo hčerjo iz Dornuve pri Ptuju. — Poroku se je izvršila v Dornavi nu nujsvečunc-jSi način in po nrleških starorluvnih tnuliei juh Mlademu in krščansko zavednemu paru iskrene častitkel Škofja Loka Danes odide od na« Rcspod kaplan Veidor Ivan na svoje novo mesto kot župni upravitelj. Zamenjal je gorenjsko planine z dolenjskimi grički: njegovo domovališče bodo Poljane pri Toplicah, nekaj ur od Novega mesta. Dve leii in pol je preživel g. kaplan med nami Ves čas se je zelo skrbno brigal za kras v farni cerkvi, za mladino in šolo, pa prav tako ludi za Prosvetno društvo, katerega predsednik je bil ves čas svojega bivanja v Škof j i Loki. Zato mu je društveno članstvo pretekli ponedeljek napravilo prisrčen poslovilni večer, na katerem so se od njega poslovili vsi zastopniki posa- j meznih odsekov in krožkov našega društva. Naš novoustanovljeni pevski odsek pa mu jo zapel Gregorčičevo Nazaj v planinski raj . Gospod je cb slovesu obljubil, da bo še prišel na Gorenjsko in mi mu zakličemo: Bog blagoslovi Vašo delo v novi župniji! Ko se boste spomnili na nas Gorenje«, prihitite zopet pod naš LjubnikI Pozdravljeni! Nn i veselo svidenje! : Sport Zborovanje podzvez v Beogradu Dolgo so se trudili razni športni delavci, da so pripravili po razpuščenem zborovanju JNZ se- . stanek vseli podzvez. Mnogi so pričakovali, da bo I lo zborovanje, ki se je vršilo v nedeljo v Belgradu, I rešilo jedro spora, to jo vprašanje, kje naj bo sedež zveze. Ali Belgrad ali Zagreb. V obeh mestih so pa ravno v tem vprašanju nepopustljivi. Kompromis je skoro nemogoč. Da bi se pa pokazal vsaj delen uspeh te konference, sc je sklenilo, da se o : prenosu zveze ne debatira, temveč bo to vprašanje rešilo glavno zborovanje JNZ 10. marca v Zagrebu. ; Kako različni so bili predlogi o reorganizaciji JNZ, priča službena objava JNZ. Upravam zagrebške in belgrajske podzveze je bilo naloženo, da v 14 dnevih izdelajo sporazumen predlog, kako mislijo razširiti svoj delokrog. Vendar ta predlog ne sme biti tak, da bi na kakršenkoli način posegal v delokrog drugih podzvez. Tudi je konferenca napravila važen načelen sklep glede prestopanja igralcev iz kluba v klub. Vojakom in dijakom se ne bo dovoljevalo več takojšnje nastopanje. Delegati ljubljanske podzveze so ji red lagali nov način odigranja državnega prvenstva. In sicer naj bi se osnovali dve ligi, zapadna in vzhodna. LNP mora Ia svoj predlog podrobno izdelati in poslati JNZ in drugim podzvezam. Toliko službeno objave. ■Politika, pa prinaša zanimivo vest, da je zagrebška poclzyeza prijavil« 38 novih klubov, katere bo JNŽ sprejela za redne člane, če je to rep. se vidi, da so Zagrebčani čas po razpuščenem zborovanju dobro iu spretno izkoristili. Kajti teh 38 klubov ni ničesar drugega kakor glasovi, ki jih Zagreb rabi, da si obdrži sedež zveze Ta vest pa jasno kaže, da razmere v JNZ nikaltor še niso lake, kakršne so nujno potrebne za uspešen razvoj nagega nogometa. Ljubljansko podzvezo so nn tej konferenci zastopali, ne kakor smo že javili, gg. Lukežič in Ma-rinčič, temveč tudi g. Kuret, torej trije delegaii in no samo dva. Programi tiadlo-Uubtiana t Čehtek, 20. februarja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13.00 časovna napoved, borza, reprodu-ciranu glasba. — 13.30 1/, današnjih dnevnikov. — 17.30 Konccrt Radio orkestra. — 18.80 O jeziku ln jezikih, dr. Baje. — 19.00 Dr. Rupel: Srbohrvaščina. — 19.20 Uvod v opero. — 19.30 Prenos ljubljansko opere: Weinbergcr: Bvanda dudak. — 22.00 Časovna napoved In poročila, lahka glasba. Petek, 21. februarja: 12.30 Reproducirana glusbu. 13.00 Časovna napoved, borzu, reprodu-ciranu glasba. 13.30 1/ današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert Radio-orkestra. 18.30 Dr. Bohince: O zrukoplovstvu in Zcpclinovcm poletu. 19.00 Gospodinjska ura: Cilka Krekova, 19.30 Dr. Leben: Italijanščino. 20.00 Benjamin Ipavca večer. 21.00 Koncert Rudio-orkestru. 22.00 Ču-»ovnu napoved in poročila. Dragi programi t Petek. 21. februarja: Belgrad: 18.00 Jazz. nu ploščah. 20.00 Prenos opere iz. belgrajskega gledališča — Varšava: (7.43 Konccrt zabavne glasbe. 19.23 Reproduci-rtina glasba. 20.03 Malo glasbe. -'0.13 Simfoničen kr. i ce rt varšavske filharmonije. — Budapest: 12.03 Konccrt vojaško godbe. 17.3» Koncert ru-dio-orkestru. 19.30 Zborni koncert. 20.30 Recitn-eijski večer. 21.03 Reprodttciraiiu glasba, nato konccrt ciganskega orkestra. — Dunaj: 11.00 Koncert rudio-orkestru. 13.30 Reproducirana gl 20.00 Klavirski konccrt. 21.03 Pevski koncert. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba. 12.30 Koncert radio-orkestra. 17.00 Koncert kvintetu iz Torinu. 19.13 Koncert. 20.30 Simfonični koncert, nato zabavna glasba. — Pragu: 19.05 Koncert zabavne glasbe. 20.00 l.eo Junačekov večer. 21.00 Pevski koncert. 21.30 Klavirski koncert. — Lan-genbcvg: 20.00 Koncert zabavne glasbe. 21.20 K< iicert iz del .(. Bruhnisu, nato ple.-nu glasba. — Rim: 13.00 Koncert radio kvinteta. 17.30 Koncert zabavne glasbe. 21.02 iStunibulska roža«, opereta. — Berlin: 19.00 Konccrt Jazz-solistov. 20.30 Izvleček iz Troiibudourjn, nato plesna gl. — Ka to vice: 20.13 Simfonični konccrt. 23.00 Literarni! ura v francoščini. — Toulouse: IS.33 Zabavna glasba. 19,00 Recitacija. 19.30 Vesele pesmi. 20.25 Pesmi. 21.00 Koncert zabavne glasbe. — Stuttgart: 19.30 Koncert orkestru filharmonije. 20.-* 3 Nočni pogovori. 21.45 Sonata »iu violino. — M. Ostra va: 12.00 Koncert orkestra. 17.10 Reproducirana glasba. 19.(3 Drama. 20.30 Reproducirana glasba. 21.00 Orkestralni koncert. 22.15 Zabavna glasbil. Konferenca gospod, zbornic v LiabUani Službeno iz LHP. Druga redna seja u. o. se crši danes ob 20 v damskem salonu kavarne Emona. K sejl.se vabijo zastopniki klubov v svrho iz-žrebanja prvenstvenih tekem pomladne sezone. Navzočnost vseli odbornikov je nujno potrebna. — Tajnica. Twristiha Krško. Agilni odsek Posavske podružnice SPD jo tekom kratke dobe zaznamoval vidne uspehe lako v markiranju poti, smučarskem tečaju za mladino, predavanji in prijateljskimi večeri. V nedeljo 23. t. m. bo ob 20 predaval znani veleturist prof. J. Mlakar o poti na Matterhorn in Monte Kosa. Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami Pravo planinsko veselje pa bosta poživela salonski orkester in pevski kvartet. No&omet v twini Južna Nemčija v prvenstvenem boju. Prva polovica tekmovanja je končana. Prvaki vseli 8 okrožij Južne Nemčije so odigrali vsak 7 iger, torej polovico svojega programa. Izne-nadila je zmaga drž. prvaka Sp. Vgg. Fiirthu, ki jc kar s 0 : 0 odpravil F. C. Frciburg. S tem jxi ni mogel Sp. Vgg. Ftirth osvojiti prvega mesta v tabeli, kajti tam stoji i 1 točko naskoka v tej sezoni prav dober Finfracht Frani furt. Danes prerokovati, krlo bo letošnji prvak Južne Nemčije, jc po odigrani polovici tekmovanja prav težko Trije klubi revzel vodstvo ljubljanske podružnice banke, ker je dosedanji vodja j>re-meščon v Belgrad. Strojne tovarne in livarn» v Ljubljani imajo občni zbor C. marca ob 11 (bilanca; voj. uprave). Iz hrvatskega zadružništva. Na zahtevo nekih zadružnikov je sodišče v Zagrebu sklicalo za 20. februar izredni občni zbor Osrednjo zveze hrv. kmet. zadrug. Sedaj pa je sodišče razveljavilo ta svoj sklep in se tako občni zbor Zveze ne bo vršil. — Redni občni zbor se bo vršil začetkom aprila. Seja mednarodne trgovske zbornice. Belgrad, 18. febr. AA. 4. aprila bo imel v Parizu oilhor mednarodne trgovske zbornice svojo redno konferenco. Konferenca se bo bavila z važnimi gospodarskimi vprašanji mednarodnega značaja in bo na njej prečitano tudi jjoročilo o gospodarskem stanju svetu. Jugoslovanski odbor mednarodne trgovinske zbornico bo na tej konferenci zastopan s posebnimi delegati. Dne 19. februarja 1950. DENAR Tendenca na deviznem tržišču je bila neenotna. Znatneje se je učvrstila le deviza Dunaj. Promet je bil srednji in privatno blago zaključeno v devizi Trst Ljubljaua. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2278.50 bi., Berlin 1354 -1357 (1855.50), Bruselj 791.07 bi., Budimpešta 992.99 bi., Curili 1094 40—1097.40 (1095.80), Dunaj 798.50—801.50 (800), London 276.09 bi., Newyork 50.71 bi., Pariz 222.38 b!.. Praga 167.77—108.57 (108.17), Trst 296.21_298 21 (297.21 ). Zagreb" Amsterdam 2275—2281, Berlin 1351 —1357, Bruselj 791 07 bi.. Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 798.50—801.50, London 275.09-276.49, New-vork 50.01—50.81, Pariz 221.28—223.28, 1'ivga 107.77—108.57. Trst 290.170-298.170, Budimpešta 992.99 bi. Belerad. Berlin 1354—1357. Bruselj 789.40— 792.40, Budimpešta 991.49—994.49. Curih 1094 40 —1097.40, Diuiaj 79829 801.29, London 275.09— 276.49, Newyork 56.01-56.81. Pariz 221.25—223.25, Praga 107.77—108.57, Milan 296.19—298.19. Curih. Belgrad 9,12875. Amsterdam 207.90, A tone 6.72, Berlin 123.69, Bruselj 72.175 Budimpešta 90.61, Bukarešt 3.08. Carigrad 308. Dunaj 72.975, London 25.1975, Madrid 64, Newyork 518.45. Pariz 20.2825. Praga 15.35, Sofija 3.7825, Trst 27.13, Varšava 58 076, Kopenhagen 138.725, Stockholm 139.05, Oslo 188.55, Helsingfors 13.01. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12 5025, (valuta) 12.4025, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremen jeno. VREDNOSTNI PAPIR|I Na današnji zagrebški borzi je bilo 7% Inv. pos. zaključeno po čvrstejšeni tečaju, nasprotno pa so bili nekoliko slabejši dolarski papirji. Vojna škoda je za proniptno dobavo popustila. Za februarski in marčev termin ni bilo zaključkov, pač pa mnogo zn decombor. V bančnih papirjih s-r» bile zaključene po neizprenicnjenih tečajih delnico Union, Jugu- in Zemaljsko banko. V industrijskih papirjih pa jc prišlo do zaključka v delnicah Union-paromlina in Trboveljske. Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 125 den., Prastediona 930 den., Kred. zavod 170 den., Strojne 75 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den.. Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 404.50, kaša 403.50—404 50 (405. 404. 403.50), termini: 2 -105, 3. 405 bi., 12 413—414 (410, 413, 415), 7% inv. pos. 80 50—82 (81), agrari 51 hI., 8% Bler. («is. 90—90.75, 7% Bler. pos. 80—80.75. — Bančn. pap.: Union 203 204 (204), Polju 65.125—66. Hrv. 50 den., Kred. 101 den., Jugu 87—88 (87). Ljublj. kred. 125 den., Medjun. t>0 den.. Nar. 8570 den.. Prašted. 927 50 932.50, Srpska 103 den., Zem. 138 —140 (138), Ravnagora 75 den., Etno 163 den., Kat. 30 den. — Ind. pap.: Guttmann 185—190. Naši«; 1650 bi.. Nih-g 4 14.. Nar. šum. 40 bi.. Slavo-nia 88—90, Slavex 200 den , Danica 110—120. Dir-va 280—325 Šečerana 300 395, Osj Ijev. 210 bi. Brod. vag. 120 bi., Union 139—140 (140), Nar. ml. 20 den., Isis 23 den., Kacfusea 425 den., Oceanla 180 deli., Jadr. plov. 495 den., Trbovlje 481—48-(483, 482), Vevče 130 den.. Piv. Sar. 170—180. Belgrad. Narodna banka 8580- 8030. 7% inv pos. 82. agrari 52. vojna škoda ',05.50, 2. 408. 3. 108— 410, 4. 410.50—412.50. Dunaj. Podon -savska-j4 d ran. 91.55, Wienei Bankverein 21, Cred'lanetalt 51, Escompteges 170. Slavex 10 35, Alpine 35. Trboveljska 58 50 Kranj. ind. 31, Leykam 6.10, Rima Murany 102.10. Žito Danes so prišla od čikaške borze spet ugod-nejša poročila, radi česar se je pri nas položaj tu- di nekoliko učvrstil. Povpraševanje po pšenici jc tlo :prei šli živahno trguje. Oves se je nekoliko učvrstil ti : nekoliko ponehalo, vendar jo šc vedno zelo mali ponudb. Koruza se pri nespremenjenih cenah do- se zahteva za barko blngo 145—150 naklad. po>l V ostalem ni izprememb. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključeni so bili 3 vagoni pšenice. Novi Sad. Oves bač.' in srem 140—142.50. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: !• vagone pšenice, 3 vagone ječmena. 42 vagonov koruze, 2 vagona otrobov. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca zelo trdna. Promet živahen. Pšenica marec 2150—21.92, zalili. 21.84-2185, niai 22.52 22 80 zaklj. 22 79—22 80, oktob. 22.80-23.17, zaklj. 28.00 -23.10. rž marec 12.25-12.70, zaklj. 12.60-12 01. maj 13 05—18 45. z kij 13.44-18 45, okt. 14.48—14.72. zaklj 14.63—14.65 koruza mai 13 68—13 90. zak'i. 13.80—18.92, juli) 14.32—14.45, zaklj. 1146—14.50, tranzit maj 12.61 —i2.92, zaklj. 12.91—12.92. Živi» si l,j"bl.ianski sejem 19. t. m. Docfon je znaša1 (v oklepajih število prodanih glav): 188 (401 koni, 70 (30) volov. 18 (7) krav, 7 (51 telet in 82 (21) prašičkov za reio. Iz. teh podatkov je razvidno, da dogon ni bil znaten, lo y>! radi slabega vremena. Kupčija je bila srednja in so cene ostale napram prejšnjemu sejmu neiznremenjene kakor sledi-voli I. 9 Din Ii. 8. 111. 7, krave debele 5.50—7, klobasarice 3— t 50. teleta 13.50—14.50 Cvse v Din za ka žive teže) konji po slnrosti in kakovosti do 5000 Din, prašički za rejo 150 —300 Din za komad. Ljubljansko gledališče Drama: ZaČPt°k ob 20 zvečer Četrtek. 20 febr. : Cvrček za pečjo . Red B. Petek, 21. 1'ebi,- Recitucijski večer nctnškegr pesnika Dnublerjn. Izven. Opera: Začetek ob po' 20 zvečer. Četrtek. 20 febr.: »Svundr. dtidtik« Red C. Petek. 21. febr.: »Bohcme< Red A. Mariborsko gledališče Četrtek, 20 februarja ob 20. uri: Gostovanje, »Sinje ptice«. Petek. 21. februarja: Zaprlo. Sobola, 22. februarja: Ob 20 »Lepa pustolovščina«. Ljudsko predstava pri znižanih dramskih ccnuli. Zadnjič. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 21 februarja ob 20: SNEG. Gostovanje Mariborčanov. 1ЕШЕ -*< I šo Mr- no; n j So S* > -O ,2."° -5 S - S ol N ■D " ЈГ a -JÛ i — •—c/ i 2 -J n o u jiujO .£ « >U o 1 C N — % CE -5 s u — < ~ N ° S - 5 ГЧ, Q i» S c * < - NZ tf 00 -c c — n . i "i o vUJ I « 3 £ ; . = n -, —j o « 1 1-4 CL г 55 20 s> •Li f * Û- "O «0 C4 Л N 3 CVI .55 I s's ,0 c iH 3-5JE i^çS«» 'co: J0 noivtSHh cenah IF.RNF. tovclii Uubttur,» VVoliuva ulica a J. Puhasfo perjs kg po 130 Din in čist beli po povzetiu naimani 5 kg Potem čisto belo gosie ko po 38 Din raznoštliam puh kg po 300 Din -L Brozovič Zaflreb llico 82. Kemična čistilna perm Železniška restavracija in holel s celotnim inventarjem cono naprodaj Pojasnila daie lastnik Peter Forai, hotel »Šumadiia«, Vel. Bečkerek, nasproti po. staje Begei. Dvovprežna kočija ali enovprežna, lnhku In dobro ohranjena, z olina-timi osmi, se proda. Naslov v upravi štev. 1929. 3009—4999 kg repe naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1909. Đve meški kolesi novi, lahki, naprodaj v skladišču »Figove«« — Ljubljana. Mlekarna j Vezenje že vpeljana, naprodai. -[nevestinih oprem, zaves, slov pove uprava Sli venca pod 4t. 2000. Naslov pove uprava Slo-! pregrinjal, naiceneiše in fl - - - — Talarje suknje itd. za čč, duhovščino izvršuje najceneje A. Jarc, semenišče, porta. Ženinom in nevestam se priporoča fotograf tlu-gon H i b š e r, Liubliana, Sv, Petra cesta 25. Bégonia gloxina gladiole moiitbrelia iri« ger— -"lica amaryllis canna i"dica anemone in tuberoze gc .olii so pravkar dospeli ter jih nudi Sever Sc Komp., Ljubljana. Dežne plašče za dame in gospode pelerine za dečke In odrasle, tople podloge k dežnim plaščem itd . kupite najbolje v Spccllalni trgovini Jančlgal, Tavčarieva Sodna) t, nnspi- ti kavarno »Evropa«. najfinejše Matek & Mi-keš, Ljubliana, poleg hotela Štrukelj. — Fntlanic, ažuriranje. predtiskanje takoj. Oves in koru o unité nalcon io pri tvruki A VOLK 1 .IUBLJANA Hdslinvn H Vl'lotr ovlnn 7. Ž leni Bosulin svečice so edino zdravilo zoper sramnično vnetje in jalovost krav Zdravite krave in telice, ki se ne obrejijo, s temi svečica-mil 1 škatlja z natančnim navodilom 30 Din. Izdeluje in razpošilja edino: lekarna \>r\ »Angclju Varhu* na Vrhniki. V zalogi vsa druga zdravila za živino! ÏTÔVENÇA Trgovci in nvoznihi ! Oglejte si v Vašem interesu ogromne ponudbe na LIPSKEM POMLADNEM VELESEJMU od 2. do 8. marca 1930 Veliki tehnični sejem in gradbeni vele- j sejem od 2. do 12. marcu. Tekstilni sejem in sejem športnega blaga od 2. do 6. marra. Industrija in veleprodaja Vas tu pričakuje! Razstavljalcev je okrog 10 000 iz 21 dežel! Natančna pojasnila dobite brezplačno pri zastopstvu LJUBLJANA STEGS! Telefon 2025 Gledališka ul. 8 Karoiaite .Slovanca'! Kot kronometer bo de'oval Vaš želodec AKO ZA ODVAJANJE UPORABLJATE PRAŠEK OTROCI 1 malo, ODRASLI 1 veliko žlico v vodi ali mleku, Ako vzamete praška Ma'na na noževi špici oo jedi, Vam pospešuie prebavo, odpravka zaprLe, gorečico, pehanie, bljuvanie, slab duh iz ust. c-dravi: katar, v želodcu in črevih, hemeroide, ture v žeiodcu, V lekarnah 1 zavoj z navodilom Din 4'- c/> •o пј > o "3 -a .21 20% kronske bone PROTI K A^LJU. PROTI PRFHT дпи kupuje v okvirju svoje potrebe po dnevni ceni — ali ne pod 62°/0 Pucka štediona. Osijek. Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal. Požurite se! Razglas dne Občina Topolšica bo prodajala na javni dražbi v nedeljo, 2. marca 1930 ob 2 popoldne v občinski pisarni šolsko poslopje in k istemu pripadajoče zemljišče ca. 10.000 m1'. — Šola stoji ob cesti, v bližini drž. zdravilišča ter je od Šoštanja oddaljena 3 km. — Izklicna sena je 150.000 Din. — Podrobni pogoji so na vpogled v obč. pisarni. Županstvo občine Topolšica. : 'v' - ŽUPANSTVO OBČINE LITIJA javlja tužno vest, da je danes po mukepolni bolezni umrl gospod IkltOII LsVPiČ, p. d. „HedEl" 30 letni občinski odbornik in kmetovalec. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v četrtek, dne 20. februarja ob 8 zjutraj iz rodne hiše na Sclšku na pokopališče v Jablanici. Litija, dne 18. februarja 1930. Hinko Lebinger, župan. najboljše sredstvo proti prehla enju, lcašlju bolečinam v vratu in astmi. Zdravniško priporočeno! Samoproizvajalec D. D. KARLOVAC Odlikovana z zlato svetinjo v Kopenhagenu - Dvom dojaviteli Njeg. Vel. kralja Švedske in Njeg. kr. vis. prestolonaslednika kraijev.ne Švedske. — Te po celem svetu slovite tablete SE DOBIVAJO POVSOD! TVORNICE: KOPFNHAGEN, GÛTEBORG. WPÏN, 1'ERLIN, NOaNB^RG, ESSEN, MILANO, PRAGA, LESZN o Zahvala Vsem, ki so mi ob priliki izgube drage mame Alojzije Batageij vdove po višjem želez, nadzorniku stali ob strani, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, moja najiskrenejša zahvala! Ljubljana, dne 19. februarja 1930. Ivan Batagelj. sin. Zahvala Ob smrti pogreba našega brata in strica, prečastitega gospoda .'upnika v Zrcčah Metli a Еагђа se čutimo podpisani dolžne, izreči zahvalo onim, ki so predragemu pokojniku izkazali pomoč zlasti v zadnjih dnevih njegove bolezni in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadn]i poti, imenoma pa še preč. g. arnidijakonu v Konjicah. Pran čišku Tovorniku za poslovilne besede v cerkvi in vodstva žalnega opravila, konjiškemu pevskemu zboru za petje in šolskemu vodstvu v Zrečah, ki je posebej za to priliko iz vežbalo šolarje, da so zapeli na pokopališču žalostinko: >Vi-gred se povrne« v spomin rajnemu prijatelju otrok Zahvaljujemo se pa tudi darovalcem krasnih venccv, za izraženo sožalie in vsem, ki so pripomogli, da se je zadnje bivanje mrtvega pokojnika med nami izvršilo tako lepo in dostojno Zreče, dne 17. februarja 1930. Bratje in ostali sorodniki. Za Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani Karel irft. Atdova moka Din 4 — Polenta, zdrob . . • 3'— Koruzna činkv moka . . • 2'75 Pšenična ednotna moka . • 3*20 Kazpoftiliam vtakc mnotioo od 2f> lip napre, Pavel Sedei, umetn. mlii. Javornik. Gorenisko. za izdelavo aidovih in koruznih Proti alkoholu Kaj je alkohol. Vam lahko pove vsak zdravnik Koliko ljudi je vsled alkohola pomrlo so razrušilo domov, izvršilo se ubojstev. upropastilo so družin tegu ne more nihče našteti Alkohol ie izkopal več grobov kot vse vojske. Vašega alkoho-lista morete popolnoma odvaditi da on niti ne ve. z AVINALOM preparatom berlinskega lekarnarja Franka Zdravilo popolnoma neškodljivo- -Polno zahval ozdravljenih Cena 220 Din Originalne steklenice razpošilja generalni zastopnik z? Jugoslavijo N. POPOVIČ - Beograd, Kolarfeva ul. 7. Pridobivajte novih naročnikov! TRET0RX varuje pred mrazom in se odliku;e po ne-nadkriljivi kakovosti in elegantni fasoni. Dobivajo se v vseh boljših trgovinah naše kraljevine Kupujte samo » 1REI0RN « TRETORN galoše in čevlje za sneg ker ni boljših. Zaostali državni davth do :eta 19Z8. lahko plačate s potrdili iz leta 1919., ki so bila izdana povodom zamenjave kron. Prodajamo in dobavljamo ta potrdila ter prevzemamo jamstvo za njih veljavnost in da so primerna za plačilo davka. Ne zaiačunamo nikakih posebnih stroškov ne provizije. Ta ugodnost plačevanja davka s potrdili traia samo kratek čas, zato se podvizaite, ker po današnjem tečaju prihranite okoli 30 do 40% davka, ki ga imate plačati. Ako prodaiate bone, pošljite jih takoi, ker po 17, marcu izgube vsako veljavo. Po pošli nam došla potrdila ter bone zaračunavamo danes z nad 60% nominalnega zneska. Depozitna banka d. d., Zagreb. Tomašičeva 10, Telefon 36-79, 36-80. Brzojavke: Depozit Zagreb. Jugoslovanska knjigama v UubHani priporoča nove postne pridige: CrŽmers \V., Was lut uns noti 7 Fastenpredigten und 2 Osterpredigten. 63 strani, nevezana Din 23,— Fuglein Gaudentius P., Lieht vom Kreuzei 7 Fastenpredigten. 91 strani, nevez. Din 34.50. Fiiglein Gaudentius P., Christentat durch Kreuzcs-kraltl 12 Fastcnbetrachtungen. 153 strani, nevez. Din 59.50. Gengler Dr. Nikolaus, Die heiligen îiinf Wunden. Fastenpredigten. 50 strani, nevez. Din 18.—. Gmelch Dr. J., Der Unsichtbare. Fastenpredigten iiber den lebendigen Gott. 77 strani, nevez. Din 25.—. Hamtrie A. P.. Herodes und sein Nachtr<-.b. Sechs Fastenpredigten. 66 strani, nevez, Din 20.—. Homscheid A. ErlSsung und Aulbau. Fastenpredigten. 217 strani, nevez. Din 67.50. Kaim Emil, Fastenpredigten. 233 strani, ncv.,:: Din 20.- - vaz Din 30—. Linhardt R., Das Geheimnis des Kclches. 15 Fastenbetrachtungen. 150 str., vez. Din 56.—. Mure -Winands, »In jenen uuBerslen Stunden«. j Fastenpredigten iiber das Leiden und Sterben Jesu Christi. 214 strani, nevez. Din 36.—. Muré-Winandf. Des Kônigs Banner wallt empoi\<. Fastenpredigten uber dus Leiden und Sterben ■lesu Christi. 220 struni, nevez, Din 55.— Muré -Winands, »O du mcin Volk, was tal ich dir . Fastenpredigten iiber dus Leiden und Sterben Jesu Christi. 208 str., nevez. Din 52,—, Obv/eger Jakob Des Erlosers letztc Stundcn. 6 Fastenpredigten mit einer Karfreitagspredigt, 63 ;trani, nevez Din 26.50. Obweger Jakob, Oclbergslundei!. Fastenpredigten. 48 strani, nevez. Din 13.50. Kc.l!" Cyrill P.. Des grofic Geheimnis. Fasten-oiedigter. iiber die Elic. 80 strani, nevez. Din 26,— Rc .1« Cyrill P., Durch Kami zum Sicg. Sechs l.'tenpredigtcn iiber dic Geiif imnisse: des schnie-zhaften Rosenkranzes. 62 strani, nevez. Din 20___ Soiron Dr. Thadd. P., Jezus Iragt. Faslcr.pre- j digten. 54 strani, nevez. Din 20.—. Strohele Gcorg, Der Kampl geg"n Christus, Passionsbildcr 61 strani, nevez. Din 24.50. I Zimolong Dr. Bertrand P., Der Kreuzweg Jesu , durch iiiï;,i.-e Zeii. Fastenpredigten, 64 siruni. ' nevez. Din 23.50. Previdnost bo?ja nam ie dne 19. februarja ob 6 zjutraj odpoklicala iz naše srede ljubljeno sestro in svakinjo Polonico Zipnčevo posestnico v Kranju previdno s svetimi zakramenti. Pogreb bo v petek, dne 21. februarja ob 9 dopoldne iz domače hiše št. 108 po sveti maši v župni cerkvi v Kranju. Blago pokojnico priporočamo vsem sorodnikom in prijateljem v blag spomin. V Kranju, dne 19. februarja 1930. IGNACIJ ZUPANC, duhovni svetnik in župnik, brat. -MARIJA Dr. ZUPANČEVA, svakinja - in ostali sorodniki. TVRDKA FERDINAND SAJOVIC naznanja tužno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi nje najzvestejšo in najboljšo sotrudnico, gospodično onico Zupane ki je nad 51 let pomagala trgovini s svojo brezprimerno požrtvovalnostjo in izredno priljubljenostjo. Bodi ji ohranjen trajen spomin. V Kranju, dne 19. februarja 1930. I tO n jate t j Iviui ItAkutcc. Uredniki Franc Krem žar.