LETO XXII. — številka 82
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kronj, Radovljica, S k. Loka
rržic. — Izdaja CP Gorenjski tisk ^nj. — Glavni urednik Igor Janhar
Odgovoni urjdnik Albin Učakar
G L A
KRANJ, sobota, 25.10. 1969
Cena 50 par
List izhaja od oktobra .94, kot tednik. Jd 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. 3d 1. 'anuaria 1964 kot poltednik, Ln sicer ob sredab in sobotab
SILO  SOCIALISTIČNE  ZVEZE  DELOVNEGA  LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Pred!
oj^1. sednik skupščine SRS je včeraj obiskal kamniško občino. Po razgovoru s predstavniki °gle l-1 s^uP*c'ne ter družbenopolitičnih organizacij si je predsednik slovenske skupščine pre . d *°v'arno kovinskih izdelkov Titan in Industrijo pohištva Stol na Duplici pri Kamniku, delov m"1'43 Kraigherja je zlasti zanimal rar.voj samoupravljanja in razvojni programi obeh °bči» L °rgan'zac'J. ki jih je obiskal. Po kosilu, ki mu ga je priredil predsednik kamniške o « 8 skupščine Vinko Gobec, je predsedni k Kraigher sodeloval še na zaključni razpravi «°spodarjenju z gozdovi v kamniški občini, (vg) — Foto: F. Perdan
Še ?e ras
da postanete srečni dobitnik ene od 400 denarnih in praktičnih nagrad nagradnega žrebanja reklamne prodaje
»
Jesen v Kokri
«
0 Rezultate  3. nagradnega žrebanja objavljamo danes na 10. strani
4. nagradno žrebanje nakupov prek 50 din bo 29. 10. 1969
KUPUJTE V PRODAJALNAH PODJETJA KOKRA KJER VAS ČAKATA SREČA IN ZADOVOLJSTVO
Za obisk se priporoča KOKRA — KRANJ
KRANJ
Z obiska predsednika CK ZKS Franceta Popita
Uvoz in tekstilne težave
Komunisti Tckstilindusa naj čimprej preučijo napovedane ukrepe
konu  I ' ^a ^c Prcdsednik centralnega komiteja zveze
kra„7*r*t0v Slovenije France Popit v sredo dopoldne obiskal in p,, tovarno Tekstilindus. Po ogledu nekaterih oddelkov kjer°"°VOlU S Predstavniki vodstva in organizacij v tovar-ohfri SU Pr'sostvovidi tudi predstavniki občinske skupščine tal .ns^'n družbenopolitičnih organizacij, se je opoldne *veze j8 **'K*tarj! komitejev gorenjskih občinskih konferenc 8^e CK ly"n,'stov- Razgovorom o uresničevanju sklepov osme Sveta 7v ^* Pa jc prisostvoval tudi sekretar medobčinskega ris p0, , 23 Gorenjsko Stane Mešič. Popoldne pa se je tova-a5tmnin-K 8 *,an' krajskega političnega aktiva pogovarjal o v Slovo!!!\,idcinoPoliUčnih in družbenoekonomskih problemih
i. i h,
Jvcnijl.
lusu so ga pred-
^gitrtiz'. VodsLva 'n političnih
V T/vi. . 1.C:k.st,ijn<h
ki v
vaf'1 V tovarne seznamili ..f.1 W»*ažn« tekstilne Leta, posebno v kranjski obči-Bekaj let nahaja v
težkem položaju. Glavni v/roki za to. da imajo v "Te>k-snlindusu Molite zaloge, so-i :i /.m en i o ni/.ke osebne dohodke v primerjavi z drugimi industri jsk mi panogami v   občini,   so   po njihovem
N«»ledn|a številka bo izšla v četrtek, SO, oktobra
S«*
i i i t i ;-nju v uvozu tokdilnega blaga i'td.
»»N.smo proti uvozu, vendar je treba spoštovati postavljeni uvozni program in v naprej določiti, kaj bomo uvažali. Ce neki izdelek, ki smo ga ravno začeli izdelovati, uvozimo, je razumljivo, da ne moremo čez noč ustaviti in preusmeriti proizvodnje ter tehnologije, marveč potem proizvajamo več aH manj za zalogo. Letos smo na primer v osmih mesecih (novembar in december lani ter prvih šest letošnjih mesecev) v Jugoslaviji uvozili za 30 miili ionov dolarjev več tekstilnega blaga, kot je bilo predvideno. Uvozni program za 14 mesecev namreč znaša 35 milijonov dolarjev. In če bo šlo tako na>prej bomo uvozni program do konca leta pre-
segli za 80 milijonov dolarjev.«
Pri tem pa so opozorili, da tudi trgovina, ki bi morala narekovati proizvodnjo, največkrat ubira drugačno smer. Domači proizvajalci morajo dobavljati  trgovini blago na
(Nadalj. na 24. str.)
Pretekli četrtek se je sestala komisija občinske konference ZKS za organiziranost in razvoj ZK s sekretarji osnovnih organizacij. Pogovarjali so se o izkušnjah delovanja komunistov po reorganizaciji in se dogovorili o potrebnih spremembah v oblikah organiziranosti komunistov v kranjski občini.
Danes objavljamo imena prvih 40 izžrebancev.
Zamudniki! Še ima te čas, da poravnate naročnino in upoštevali vas bomo pri drugih 40 izžrebancih.
VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA
'"«1.....Hm
■'iMiiiiiiiimiuiiniiHiiimiiitiiiJiMiiiiiiiiiiiiiiiiiim^
ALHIRA
""'HUHIUI
IUIIUIIIIiih,...........,„
ALPSKA MODNA INDUSTRIJA
RAZFR0DAJA PLETENIN
z veGikim popustom
od 20. oktobra dalje v tovarniški trgovini v Radovljici
Radovljica
lllllllllllillllllllllllllli:tllllllllllllllllllllll!lllllll!lllilllllllllllilllllllllllllllllllllimillllllll!]lllllllillil!l!lllll........lltafllllltilflllllltliailllllllllllltlllllllillfHilllllt llllllllllllllllllllllllllllllfillllllllllllllllllllilllllllllJCaB
Volilne konference krajevnih
organizacij v radovljiški občini
Kot smo že ponjčali so v tem mesecu v radovljiški občini redne volilne konference (krajevnih organizacij SZDL, ki bodo, kot vse kaže, pomenile nov k.aliteten skok v uveljavitvi iC najmnožičnej-še organizacije delovnih ljudi-
Zaradi temeljitih priprav, ki so bile tako rekoč že od eadnjih volitev v letošnji spomladi, predvsem pa v zadnjih dveh mesecih, lahko z optimizmom ocenimo sedanje konference. Vsebinsko bogatim razpravam v krajevnih organizacijah SZDL so povsod že prej dali osnovo politični aktivi, v katerih so poleg članov krajevnih, odborov SZDL sodelovali predstavniki vseh družbenih organizacij in društev ter odborniki občinske skupščine ift poslanci iz posameznih volim i h enot.
V ospredju vseh razprav so najpogosteje ocene izvajanja in uresničevanja programskih izhodišč SZDL, ki so jih občani sprejeli kot politični program prod letošnjimi volitvami. Ta izhodišča, ki v celoti podpirajo razvojni program občine, hkrati zagotavljajo dosledno uveljavljanje samoupravnih pravic občanov in kontinuiran
nadzor nad uresničevanjem vseh zastavljenih nalog odbornikov, poslancev in predstavniških teles ter njihovih organov. Zaradi tega je razumljiva velika zavzetost in odločnost članov SZDL, ko razpravljajo o trenutno najpomembnejši nalogi občinske skupščine — o izgradnji osnovnih šol. Lanskoletni referendum, ki ga SZDL skupaj z občinsko skupščino uspešno opravila zaradi visoke zavesti občanov o potrebi in koristi šolskega prostora, je navrgel zaradi zavestne odločitve vseh — občanov , in I skupščine — bolj kot kdaj-| koli veliko nalog i<n odgovornosti. Delovni ljudje, ki vlagajo svoj denar v ta pomem-J ban projekt, niti za hip ne j pozabljajo na zagotovila občinske skupščine, ki pa se j prav tako dosledno teh zagotovil tudi drži. Poleg izgradnje šol vso potrebno pozornost udeleženci konferenc posvečajo programom urbanističnega in turističnega razvoja in vsem podrobnim kratkoročnim načrtom, ki jih vsebuje občinski pro gram in za katere se zavzema SZDL v svojih programskih izhodiščih.
Poseben  poudarek na domala vseh konferencah je
Dobre kadre je treba tudi dobro plačati
V torek popoldne je bila v kranjski Isikri delovna konferenca sindikalne organizacije. Člani so pregledali dosedanje delo sindikata v to varni, izvolili 15 delegatov za občni zbor občinskega sindikalnega sveta, nagradili nekatere starejše sindikalne delavce in zavzeli v razpravi dokaj konkretna stališča do nekaterih proizvodnih in drugih problemov.
V razpravi so člani izrazili prepričanje, da delavci v tovarni ne bi imeli nič proti, če bi dobre kadre oziroma strokovnjake tudi dobro plačali. Bili so namreč zaskrbljeni, ker že nekaj časa opažajo, da dobri strokovnjaki zaradi sorazmerno nizkih osebnih dohodkov in nerešenih stanovanjskih problemov odhajajo drugam. Poudarili so, da je prav od strokovnjakov odvisno, kakšna je proizvodnja in s tem tudi celoten dohodek. Strinjali so se tudi, da je treba gospodariti tako, da se bodo osebni dohodki v celoti dvignili. Zato so predlagali, da je treba temeljito oceniti dosedanjo proizvodnjo in v prihodnje nroizvajati tiste izdelke, ki „e na trgu dobro prodajajo.
Ker je v Iskri danes veliko takšnih, ki izredno študira-
jo, so menili, da je treba omogočiti študij predvsem tistim, za katere bo tovarna čez nekaj let glede na proizvodni program Še posebno zainteresirana. Ob tem pa so poudarili, da bi se Iskra morala Zgledovati tudi po nekaterih drugih podjetjih, ki so v zadnjem ča/su navezala dobre poslovne odnose z nekaterimi proizvajalci v tujini. Pri tem so imeli v mislih Savo Kranj, ki sodeluje s Semperittom in hkrati ugotovili, da je na tem področju tudi v Iskri narejenih že nekaj korakov, saj Iskra danes le dela nekatere izdelke po tujih licencah. V bližnji prihodnosti pa se bo takšno poslovno sodelovanje še bolj razvilo.
Na konferenci pa SO spregovorili tudi o nekaterih vprašanjih družbenega standarda zaposlenih. Tako so se zavzeli, da je prihodnje leto treba zagotoviti enak znesek za stanovanja kot letos in hkrati kritično oceniti sedanjo prehrano oziroma tople obroke v tovarni. Dejali so, da bi bilo treba sedanji način plačevanja z boni spremenili. — O delu sindikata v občini je na konferenci govoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Stane Božič. A. /..
na problemih krajevne skupnosti in večji uveljavitvi krajevne samouprave, ki jo povsod bremenijo finančne težave. Kljub temu pa ne smemo prezreti velikih uspehov, ki so jih v zadnjih letih dosegle krajevne skupno sti ne le v komunalni pač pa tudi v drugih dejavnostih. Za večino krajevnih skupnosti pa je še kljub temu značilno, da je krog resnično aktivnih občanov dokaj ozek in ponekod nima ustrezne podpore ne SZDL in ne.drugih družbenih organizacij. Zaradi šibke povezave z vsemi krajevnimi organizacijami prihaja kdaj pa kdaj do različnih stališč v reševanju odprtih vprašanj, do dvotir-mosti akcij in tudi do zanemarjanja družbenih obveznosti. Slednje se je največkrat pokazalo v socialnih, kultur-no-prosvetnih in drugih vprašanjih, predvsem pa v delu in vključevanju mladine.
Ustvarjalni dialog skoraj na vseh konferencah bo bržkone rodil še boljše uspehe tudi na tem področju dciiu nosti SZDL, kar dokazujejo ustreznejše oblike dela prek sekcij, komisij in javnih tribun. Spodbudila pa je tudi želja ljudi, da bi krajevne organi/rije vodili resnično najsposobnejši in najuglednejši člani SZDL, ki bodo imeli posluh za vse probleme kraja, in kar je najbolj važno, tudi voljo opravljati dolžnost odbornika z vso potrebno odgovornostjo pred članstvom in skupnostjo.
JR
G O
ŽELITE ZASTONJ
E
A
OSEBNA    AVTOMOBILA   FIAT 850
ali eno od 200 nagrad
POTEM VARCUJTE PRI GORENJSKI KREDITNI BANKI
ki razpisuje stalna nagradna žrebanja lastnikov:
# VEZANIH HRANILNIH VLOG 0 DEVIZNIH RAČUNOV
# IN VARČEVALCEV (ZA STANOVANJE)
POGOJ: vloga 1000 din
vezana na odpovedni rok dveh let
ali vloga 2000 din
vezana na odpovedni rok enega leta, oziroma varčevanje od dven let dalje za stanovanjske varčevalce.
Prvo žrebanje je bilo
13. avgusta 1969 v Tržiču.
Drugo žrebanje bo
11. februarja 1970 v Kranju.
BLED — JESENICE — KRANJ — TRŽ*C — RADOVLJICA — ŠK. LOKA
rfenje moralnih in etičnih vrednot
Ena izmed najvažnejših nalog s VI. kongresa ZZB NOV
uresničevali ge?«
Jugoslavije kot meni udeleženec Pavle Bajželj iz Kranja
šče, da mora to biti okvirno sedanji kongres? Kako urejeno za vso državo. Po- uresničevali sprejele membno pa je, da k takim zveznim osnovam hi predpisom republike in tudi občine še bolj razvijajo še svoje oblike pomoči skladno s potrebami in možnostnd.«
»Katera naloga ostane kot najvažnejša?«
Od 15. do 18. oktobra je bil v Ohridu VI. kongres zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije. Poleg 630 delegatov iz vseh krajev države se je kongresa udeležilo tudi 45 bojevniških in naprednih organizacij iz 30 držav vseh kontinentov, kar je dalo temu dogodku še posebno mednarodno obeležje. Po obširnem pismu tovariša Tita, po temeijilcm obravnavanju vseh težav in problemov so sprejeli nov statut, sklepe in resolucijo o nadaljnjem delu in smernicah te organizacije in njeni osrednji dru/.beno politični vlogi v našem razvijanju in uveljavljali ju svobodne samoupravne družbe.
»So bile sprejete bistvene spremembe za reševanje materialnih in socialnih težav borcev?«
»To je bilo zelo poudarjeno.  Prevladalo   pa je slali-
»Vsekakor razvijanje In širjenje moralnih in etičnih vrednot revolucionarnega duha iz časov NOV. Zlasti na mladino. Prav tako je poudarjeno, da sklop teli nalog vse bolj prehaja tz vrst borčevskih organizacij na najrazličnejše poklicne ustanove od založb, šol, muzejev, gledališč do vseh drugih družbenih činiteijev.«
»Kaj konkretno mislite o praksi sedanje dejavnosti borčevskih organizacij v kranjski občini ali v širšem gorenjskem prostoru glede na
se*
»Ml smo se za vfitl^xi^ daj novih smernic že • v mali. jih že uveljavi j ^. praksi. Tu mislim tu«« *Jj vs<5 čelo, da se morajo b01 vjdii3 bolj   uveljavljati kot
sila družbene "~ tj Po
močna
nosti nasploh.
clcjavj
pred leti smo na PrunCltfoV» b°rC1 ,| P*
tovili, da bivši čeprav jih je že lovica upokojenih, *>e ... bren-t
na
nosijo velik del samoupravnem n,sl,'0bȫ"c od zveze,  republike,   ^ tIC-
samoupravnih or»;in°\. \Sy lovnih organizacijah 4 lv,|S-H« jcvulh skupnosti i»a' ^n«*1' Potrebno bo le več ^ ?
1 ranbttl in načrta*** i jevanja k oMednJh*
ciij«;
KO"
t   JCVOI1JCI    K    ui>«>-..... jpr-
; ki so bili postavljeni ,v.vl/
gresu,« je dejal tovai » M-
Bajželj.
Predlog slovenskega izvršnega »veta
Najmanjši osebni dohodek 450 din
Skupščinski odbor za družbenoekonomske odnose je sprejel predlog republiškega izvršnega sveta, naj bi minimalni osebni dohodek v Sloveniji znašal 450 dinarjev. V Sloveniji je trenutno le osem delovnih organizacij, v katerih zaposleni prejemajo minimalne osebne dohodke. Ker pa so predlagani nekateri ukrepi za odpravljanje nelikvidnosti v gospodarstvu, se bo število teh delovnih organizacij gotovo povečalo. Tudi zato predlog za sprejetje
omenjenega zakona. Vzporedno s sprejemanjem omenjenega novega zakona se
bo pojavila cela vrsta drugih vprašanj, katere bo treba rešiti: kolikšen bo dogovorjen osebni dohodek, ki naj pokrije reprodukcijo živega dela, kolikšni bodo startni kalkulacijski osebni dohodki in ali bo treba upoštevati tudi draginjske razrede, saj so v Sloveniji razlike v razvitosti posameznih področij.
Naslednja vrsta vprašanj se nanaša na razlike med tistimi delovnimi organizacijami, ki jih je treba sanirati in tistimi, ki jih čaka likvidiranje. Pri prvih tak mini-maln dohodek niti ne bi pri-
KRANJ
Razprodafa btaga po znižanih cenah:
volna za ročno pletenje MACA volna za ročno pletenje, bela,
sintetika ženske pletene obleke Rašica ženske pletene obleke Rašica ženski komplet Rašica
Zaloga volne za ročno pletenje in sintetikc v vseh barvah in kvalitetah ter modnih vzorcev pletenin v Prodajalni Volna, Cankarjeva 6.
Trgovsko podjetje Elita Kranj
din	din
121,00	86,00
111,30	57,50
271,70	150,15
170,15	128,70
193,05	71,50
šel v poštev in bi lahko občina ali republika uredila drugače. Omenjeni družbenopolitični skupnosti lahko zahtevata v podjetju, potrebnem sanacije kadrovske spremembe, priključitev k drugi delovni organizaciji ali obvezen sanacijski program. V vseh primerih bi bili lahko minimalni osebni dohodki tudi višji. V delovnih organizacijah, katere bi nameravali likvidirati, bi z minimalnim osebnim dohodkom skrajšali njihovo »umiranje«.
Odprto je tudi vprašanje, kje naj bi bil sklad za izplačilo minimalnih dohodkov. Ali v občinah ali pri republiki? Ker pa je pokrivanje minimalnih OD stvar solidarnosti, je vprašanje, ali je to stvar občine, republike ali širše družbene skupnosti in njenih fondov. J. K.
Trgovina zaostaja za razvojem gospodarstva
Takšno je bilo stališče upravnega odbora Združenja za trgovino, ki se je v ponedeljek, 20. oktobra, sestal v Ljubljani. Upravni odbor je obravnaval tudi naloge, ki bi jih morala opravljati trgovina zaradi svoje razširjene vloge v sodobnem gospodarstvu, katerim pa trgovina vedno ni kos.
Reprodukcijska zmogljivost trgovine ne ustreza njeni razširjeni vlogi. Zanjo nista pomembna le nakup in prodaja, ampak bi morala postati organizator in usmerjevalec proizvodnje, pripravljavec in zbiralec blaga za prodajo, organizator servisne in druge storitvene dejavnosti, ki bi skupno s proizvodnimi organizacijami utirala pot našim izdelkom na domače in tuja tržišča. Tega cilja pa trgovina ne bo dosegla z zviševa- j njem marž, temveč z izbolj- j
šanjem organizacije blagovnega prometa in uvajanjem sodobne tehnologije v vse faze prometa ter tesnim sodelovanjem s proizvajalci.
Precejšnja ovira za uspešnejše uveljavljanje posredniške vloge trgovine med proizvodnjo in potrošnjo je tudi sedanji sistem oblikovanja cen, ki onemogoča močnejši vpliv tržnih zakonitosti. Z elastičnejšim sistemom, ki bi osvobodil trgovino nepotrebnih administrativnih spom bi dosegli, da bo postala trgovina tisti del gospodarskega kolesja, ki bo blažil sunke in nihanja, nastajajoča v proizvodnji ali na tržišču in obenem prispevali k večji gospodarski stabilnosti.
S takšnimi premiki in spremembami bo trgovina lažje sledila korakom gospodarstva. J. K.
V petek dopoldne je Lah dr. Avguštin, predsednik zveznega kulturno-prosvetnega zbora, obiskal Višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. Gost se je zanimal za koncept izobraževanja na tej šoli, za strukturo slušateljev ter o vzrokih za vse večjo potrebo po diplomantih iz organizacije dela. Obisk je bil organiziran z bližnjo razpravo o višjem in visokem šolstvu v zvezni skupščini. L. M. — Foto: F. Perdan
drobci iz razmišlfanjj o gospodar- 8 jenju v občini Jesenice
zaradi enostranske razvitosti lahko kdaj pa kdaj požanješ dvojno žetev, vendar moraš računati s tem, da boš več let zapovrstjo morda ostal brez nje
(Nadaljevanje)
^•iOvni °. ven»0, da ustvarjena kupna moč v nosti, k; 1)lol/v»dnji in drugih področjih dejav-tranzitiv St '°rmira na Jesenicah in v okolici, Pl'ec^ta\|l|"-1   na5e8a  Gumija  glede   na   to, da
slav
rizma'Vscck,l'ii ni
a,no eno izmed pomembnih vrat Jugo-
,(;,a--na5c
vo m možnosti za razvoj tu-"i področju, ker vemo torej, da
tr80vin0 ' Ci,K'"'   določene   možnosti   za razvoj
sinu v preteklosti usmerili znatne
razvoj trgovine. Letos smo lahko
,e (nm i " Srno °'clcPili gmotno osnovo trgo-?OVo'-iino ProStor) do tiste mere, ko lahko
iU Petih \ °i U'v'lMli Poskrbi. V preteklem obdob-''Kovskhi bil° v občini zgrajenih in odprtih V'n> nn lokalov in samo letos se je v trgo-
hS^VSiK Zaposlil° "ad sedemdeset ljudi (po-tr8ovin..  s, '• To ne pomeni, da smo /. razvojem
m* nio?.rii in da sc nam hi ne ponujajo
J|*ra [Q - 0stl, Res kupna moč na Jesenicah Itag-
t ?bneje "   'J *^asa ni Pricakovatl« t,a bi p°-cnutno h 1Ullas,a- Zato so v tej smeri možnosti 'met  t"   °. omejene. Vendar pa maloobmejni
Pi-o Ho
m
Z« hai"" in turizem odpirajo nove mož-V zg0'ZV0J t,0datriih trgovskih kapacitet zla-
rajeaavtki (joUrii 2c poaatckf da jc v
istem času, ko je na Jesenicah promet v trgovini zabeležil tridesetodstotno povečanje, le-ta z izgradnjo novih trgovskih lokalov v Kranjski gori podvojen, pove, kje in kakšno trgovino nam k.i/e razvijati v prihodnjem obdobju. Zato bomo vložili znatne napore, da v prihodnje razvijemo predvsem trgovino, ki bo orientirana na kraje bližnje Koroške in Kanalske doline, trgovino za turiste, ki tranzitirajo našo občino in trgovino, ki bo v pravetn pomenu besede turistična. V tej smeri se nam odpirajo še precejšnje možnosti in poskušali jih bomo »aktivirati«.
Iz dosedanjih razmišljanj je bralec lahko spoznal, da si predstavljamo razvoj trgovine tesno ob razvoju turizma in zato mi ni potrebno posebej poudarjati, da imamo na področju turizma Obsežne načrte, za katere smo prepričani, da niso megalomanski, pač pa na moč stvarni.
Mirne duše si upam trditi, da je to, kar danes predstavlja naš turizem in gostinstvo, revščina še zlasti, če se primerjamo s turistično razvitimi kraji v naši soseščini na koroški in italijanski strani, pa tudi ob primerjavi s tistimi slovenskimi občinami, ki imajo podobne naravne pogoje za razvoj te panoge kot mi. Okrog 3000 postesj
imamo v občini, od tega je le dobrih 700 hotelskih. Vse ostale so v zasebnih tujskih sobah ne previsokih kategorij, v počitniških domovih, planinskih kočah in podobno. En sam hotel, ki res zasluži kategorijo »B« v občini, kjer je razsutih naravnih lepot, da se ponujajo na vsakem koraku, kjer so doslej najbolj obiskana smučišča v zimskih sezonah kjer vstopa «/ našo državo 86 odstotkov stacionarnih turistov in severozahodne Evrope, kjer so izhodišča v najlepše jugoslovanske gore, en sam dobro opremljen hotel torej (»Prisank«) res ne more predstavljati nikakršne ponudbe v današnjem turizmu, za katerega vse pogosteje slišimo, da se je že marsikje razvil na stopnjo turistične industrije. Gostu pri nas praktično lahko ponudimo vse, razen jezera in termalnega vrelca. Mislim seve na tisto, kar daje narava. Tistega, kar moramo naravi dodati ljudje, pa razen nekaj smučišč, žičnic in hotelov še ni. Zato je razumljivo, da nikakor nismo zadovoljni z razvojnim tempom preteklih let, ko smo napredovali letno za približno sto postelj, pač pa želimo ta razvoj temeljito pospešiti. V okviru programa Alpe—Adria nam bo, upam, uspelo pritegniti v prihodnjih letih v zgornje-savsko dolino več interesa in zlasti kreditov za hitrejša vlaganja. Naši programi računajo z zgraditvijo dva tisoč postelj in storili bomo vse, kar bo v naših močeh, da jih realiziramo.
Naj zaključim svoja razmišljanja s temile ugotovitvami: Nič nam ne koristi modrovanje o tem, kaj smo storili v preteklosti prav ali narobe. Računati moramo s potrebami, problemi in možnostmi sedanjosti. In prav to bomo poskušali, ko si bomo prizadevali realizirati naše programe za bogatejši »jutri«.
F. Žvan
Kultura, del
anj-1
Predlog statuta kulturne skupnosti v občini Kranj je v javni razpravi. Torkovo srečanje njegovih ustvarjalcev, članov Iniciativnega odbora za ustanovitev kulturne skupnosti in izdelavo predloga statuta, ki so vanj vložili veliko dela in prizadevanj, je samo del, če ne začetek javne razprave o predlogu statuta, ki bo trajala do 10. novembra. Na sestanku, ki je zares delaven, so povedali svoje mnenje tudi vidni predstavniki republiškega in občinskega političnega in javnega življenja: član IS skupščine SRS dr. Ernest Petrič, namestnik republiškega sekretarja za kulturo in prosveto dr. Berčič, predsednik in podpredsednik kranjske občinske skupščine ter predstavniki družbenih organizacij.
Zakaj povzroča predlog statuta kranjske kulturne skupnosti tako zanimanje širše slovenske javnosti in za kulturo odgovornih organov? Kranj je prva občina v Sloveniji, ki je na osnovi temeljitih analiz in zbranega materiala sklenila ustanoviti kulturno skupnost kot nov, kvalitetnejši organizem v raz-jvoju kulture. Kranjski predlog statuta je bil prepuščen javni razpravi obenem z osnutkom Zakona o ustanovitvi kulturnih skupnosti in financiranju kulturne dejavnosti v SRS. Čeprav bodo morali biti občinski statuti kulturnih skupnosti vsklajeni Z republiškim zakonom, so udeleženci torkovega posvetovanja sklenili oziroma ugotovili, da je kranjski že tako dodelan, da ga občinska skupščina lahko sprejme še pred sprejetjem republiškega ■zakona. Dr. Ernest Petrič je celo menil, da bo kranjski statut opora in zgled drugim slovenskim občinam pri sestavljanju podobnih aktov. Lahko se zgodi, je dejal, da bo kranjski statut marsikje •dobesedno prepisan.
Sprašujemo
»Tovariš Zupan, marca letos je potekel že drugi rok ta sestavo programa telcsno-kulturne skupnosti, ki naj bi Ja pripravila občinska zveza ta telesno kulturo (prvi rok fe bil novembra lani). Povejte nam, prosim, kaj je vzrok ta tolikšno zamudo oziroma kdaj bo program pripravljen?«
I »Junija 1968 je zvezna Skupščina sprejela resolucijo o tolčenj kulturi, ki med drugim nalaga tudi občinski Skupščini, da. na svojem območju programira razvoj teleme kulture. Izdelava predloga programa je poverjena občinski zve/i za telesno kulturo v Kranju, kot strokovnemu poznavalcu razmer, predvsem v telesno vzgojnem 4n tekmovalnem športu. Od prvotne zamisli o sestavi programa je letos prišlo do nekaterih sprememb in zahtev   glede   razvoja telesne
kulture v šolah, tekmovalne-ga športa in rckrcauje v delovnih organizacijah. Najpomembnejša pa je odločitev
za ustanovitev telesno-kuMur-ne skupnosti v občini.
Razumljivo je, da taka nova oblika zahteva intenzivnejše preučevanji sedanjih razmer, ki naj bi bile potem osnova za nadaljnji razvoj t el es n o k i nit Uiti c d e j avm osI i. Telesna kultura v občini zajema ze!o široko področje družbenega dogajanja. Zato bo potrebna široka predhodna razprava vseh zainteresiranih; tako šol, tdesno-vzgoj-nih organizacij, delovnih ko-tektivov, ikidikatog in občanske skupščine. Le tako bo program res diinžbcni samoupravni dogovor, ki ga borno z odgovornostjo tudi izvajali.
Omenjeno ugotovitve in precejšnje kadrovske spremembe v občinski zvezi za telesno kulturo Kranj pa so precej zavrle zbiranje podatkov in predlogov ter sestavo programa. Tako bo program tele : no kult urne skupnosti lahko dokončno izdelan in sprejet marca prihodnje leto.«
\. Zajar
Javna razprava o predlogu statuta kulturne skupnosti bo seveda podala splošno oceno statuta in njegovo smotrnost, morala pa bo temeljito obdelati in pretehtati naslednja, za obstoj in delo skupnosti pomembna vprašanja in naloge: kakšni naj bodo stalni viri financiranja skupnosti, kakšni naj bodo načini nagrajevanja znotraj nje, kako vtiriti kulturo v sodobna družbena gibanja, kako jo obogatiti v kvantitativnem in kvalitativnem smislu in kakšno vlogo bo imela Zveza kulturnoprosvelnih organizacij in kakšen bo nj~n odnos do skupnosti in nasprotno.
Tudi govorniki na torkovi razpravi so se lotevali teh vprašanj. Nekateri so menili, da morajo biti v statutu zapisane vse kulturne organizacije, društva in skupine, ki delujejo v občini in jih bo skupnost vzela pod svoje okrilje. Drugi so trdili, da govori statut o virih financiranja skupnosti preveč boječe. Viri naj bodo stalni in točno določeni. Ali bo to narodni dohodek ali osebni
predsednika občinske zveze za telesno kulturo Kranj inž. Zupana Poldeta
dohodki, konec koncev ob taki postavki ni bistveno. Na mestu je ugotovitev predsednika Zalokarja, ki je dejal, da vidi predvsem dva vira financiranja skupnosti: denar, odvisen od gibanja dohodka zaposlenih (narodni ali osebni dohodek), in denar, ki »ga bodo vnovčili porabniki kulture«. Resnično, sredstva za kulturo ne smejo biti statična, ampak dinamična. Tudi sama kultura ni stalna, nespremenljiva. Pri nas pa na žalost marsikje je. Imamo kulturne institucije, ki dajejo direktive samo zaradi tega, da obstajajo in životarijo brez kvalitetnih preporodov. Manjka jim novih gibanj in idej. Zato se tudi pri financiranju kulture ne smemo zabetonirati v odstotke. Nanje bi se veljalo vezati le toliko, da se bo obdržala primerna kulturna raven. Dr. Petrič je to misel kratko izrazil takole: V kulturi je potreben stalen prepih.
V delu jraz.prave, ki jc obravnavala položaj ZKPO in njen odnos do kulturne skupnosti, so se prisotni razdelili v dva tabora. Frvi so žago varjali trditev, da vloge in odnosa ZKPO do skupnosti v statutu ni potrebno obširno opredeljevali, ker jc to 2e zapisano v Programu razvoja kulture v kranjski občini. Drugi so pa fdili nasprotno in zahtevali točne opredeli-tve, ne samo pri ZKPO, am pak pri vseh p >m inbuih postavkah v statutu.
Kako obogatiti kulturo? Tudi o tem je tekla beseda. To je naloga kulturnih središč, so menili. Zbližan je amaterske in profesionalne kulturne dejavnosti ter razbitje osamljenosti amaterjev na terenu na eni in zaprtosti poklicnih kulturnih ustanov na drugi strani. To je gotovo ena od poti za obogatitev kulture in doseganje njene višje ravni.
Javna razprava bo odgovorila na odprta vprašanja organizacije kulturne skupno sti. Se več bo pokazala praksa, saj od novorojenčka na tem področju ne smemo pričakovati brezhibnosti v delovanju. Nekaj pa je že sedaj jasno:
0 Predlog statuta je grajen na samoupravnih temeljih, takšnih, kakršne potrebuje sodobno organizirana kultura.
0 Ustanovitev kulturne skupnosti v Kranju bi mora !a pomeniti ponoven, kvalitetno naprednejši korak pri financiranju kulture.
# In tretjič. Kranjska kulturna skupnost se ne bo smela zapirati v svoje meje. Vključevati se bo morala v slovenski I ulturnl prostor In prispevati h kulturnemu razcvetu na Gorenjskem.
J. Košnjek
zdravili
rdinacifah za
Ordinacije za samoplačnike so ordinacije, v katerih delajo zdravstveni delavci poleg, rednega delovnega časa za zavarovance, ki pa so pripravljeni sami plačati stroške za pregled, da bi tako prišli brez daljšega čakanja do izbranega specialista.
Končno je znan osnovni vzrok, da se je sploh rodila ideja o ordinacijah za samoplačnike ali tako imenovanih osebnih ordinacijah. Osnovni vzrok je pomanjkanje sredstev sklada za zdravstvena zavarovanje, posledica tega pa nizki prejemki zdravstvenih delavcev. V tem primeru gre predvsem za strokovnjake ljubljanskih kliničnih bolnišnic, ki so tudi prvi pred meseci načeli idejo o ordinacijah za samoplačnike. (Letos spomladi je sklenil svet ZD Kranj, da se take ordinacije odpro za zobozdravstvene storitve, vendar je bil sklep preuranjen in do uresničitve tovrstne dejavnosti ni prišlo).
Zagovorniki takih ordinacij trdijo, da le malo pacientov potrebuje vrhunske diagnostične posege, da je veliko takih, ki imajo I« »skrbi« za zdravje, ki jih je moč odpraviti že z razgovorom in enostavnim pregledom. Prav zato naj bi bilo potrebno dali našim občanom možnost, da čim prej pridejo do najboljših medicinskih strokovnjakov — brez napotnice splošnega zdravnika in ne glede na regionalne meje. Po tem sistemu naj bi Imel isti specialist kot zdravi bolnika v bolnišnici, možnost zdraviti ga tudi po odpustu. Honorar za pregled v ordinaciji za samoplačnike naj bi bil nižji kot je danes cena pregleda v »črni« privatni praksi in s te n bi ta propadla. Specialisti menijo, da bi teh ambulant ne obiskovali le pacienti z debelimi denarurca-r.i. a:";>al. tudi Upokojenci, kajti za svoje zdravje vsakdo žrtvuje vse.
Močnejše argumente pa naštevajo nasprotniki tega novega načina financiranja zdravstvenega varstva: menijo, da je potrebno, da se najprej dogovorijo zgoraj naši politiki, če mogoče nameravajo menjati sedanji sistem financiranja in organizacije zdravstvenega varstva v republiki, šele potem naj zdravstvena služba Išče uslrczna pota novega sistema — ali pa ostanemo pri starem.
Specialisti sami trdijo, da ne bi smel v .rak do delali v o;ebi;i ordinaciji, temveč le nekateri; ti so torej favorizirani, izbraitf, boljši. To pa
bi zaneslo razdor v vrste specialistov. Trpela bi tudi Povezava med osnovnim zdravstvenim varstvom in specialistično dejavnostjo. Obremenitev specialističnih ordinacij bi narasla, že danes pa tožijo, da so preob remen jeni. Bodo zmogli — sicer za boljši honorar — delati še poleg rednega delovnega časa?
V te ordinacije nedvomno ne bodo mogli vsi pacienti vsled   tega,   ker   ne bode zmogli plačila. Obveljalo o<> že izrečeno, da je današnje zdravstvo  rezervirano za ste, ki imajo zveze in tiste, ki imajo dovolj denarja. ko bi tudi umetno ustvarjaj! dva sloja prebivalstva: tistj* ki zmorejo plačevati, in tU«* ki tc.a nc zmorejo. Vse ka" že, da so želje specialiste* da bi bolnik kupil s plačiloj* za pregled le  vstopnico, W bi mu omogočila, da pride takoj na vrsto in bi vse stroške   nadaljnje dfagnastič«* obdelave   (laboratorij,   1 <-'"*' gen    itd.)    poravnal «klf4 zdravstvenega zavarovan.!3* Pri tem ne pozabimo na i0' da preds: avlja pregled le nimalni   del   izdatkov. VL',J del gre za nadaljnjo obdelavo,  posvetovanje z druS'"*j specialisti   in  bolnišnice. c pa bi bolnik sam plačal vse te   izdatke,   se sprašuje'11*' koliko imamo v naši drU» takih, ki bi jim to ne ogJ««J lo obstoja. Verjetno j«" J malo, saj vemo, koliko stanejo preiskave in oskrbni 0» v bolnišnici. Cene gredo di v deset tisoče starih jev  za   posamezno stoide^ Podobni    problemi    ;". %0 pred  100 leti  rodili iuC/e.n| vzajemnosti   in niedseboJ pomoči    delavcev;   n'jsi L. teh idej pa je današnje ^ cialno zavarovanje.
Lahko sklepamo, da fe -ja o ordinacijah za san,l',''bo nike prenagljen korak, ki , ostal — upajmo vsaj —" fo, ideji. V šali rečeno je ta J ja protestna pesem na klmikov   ki le neto 'e'
'»ni r
ja   protestna pesem klmlkov, ki že vrsto e. IJaJo z rednimi oseb ■um.I,*Itii jemki za drugimi dro* f0 delavci. Vse pa kaže, » pri   tem   čisto P°**W
©snovno Moramo
čisto P*'*- |niK*. Izhodišče - bo,1.1 to „ jim pritrdi,• , t» res neustrezno naPr* je\o-svoje visoko strokovno Za ta problem pa J* .g-ief1 drugje, in sicer v dru* ^ priznanju njihovega t,tf[lđneJ* se na| bi kazalo v «g ^
ne pozabimo na *J boliš« organizacije
I i se org deia.
dr. Košir
ToOc
Kmetje na razpravah o gospodarjenju z gozdovi:
»Monopol GG ni v skladu z načeli prostega trga.«
Minulo nedeljo so se v občini škof Ja Loka koaeaie rasprave ° gospodarjenju z gozdovi. Organizirala Jih Je občinska konferenca SZDL, na njih pa so poleg kmetov — lastnikov g«t *°v, predstavnikov Gozdnega gospodarstva Kranj in predstav-■*•* SZDL sodelovali tudi republiški poslanci. Zvedeli smo, J« akcija Izredno uspela in da so bile vse razprave dobro obiskane. Kmetje, ki menijo, da zakona o gozdovih — tako »•PubUški kot zvezni - nista pravična, se strinjajo s takšno «*U*o izmenjave mnenj in stališč med prizadetimi stranmi.
Prvo, kar volja poudariti in emur ni nasprotoval noben lastnik, je  sprejetje sklepa. 7* mora les ostajati doma, a ga ne gre izvažati — in naj bodo cene še tako ugodne 7" sa3 ima občina Skofja Lo-a n'očno razvito lesno indu-*lf>jo, ki
potrebuje veliko
surovin. Vendar so kmetje poudarili, da bi bilo treba spremeniti način odkupovanja hlodov in rezanega lesa, uvesti več kupcev ter tako spodnesti monopolistično politiko gozdnih gospodarstev, ki s pretiirano nizkimi cenami spravljajo lastnike gozdov v hudo zagato.
Zasebna obrt in zakonodaja
Prizadevanja zasebnih obrtnikov, da dobijo svoj potreben in zaslužen prostor pod soncem ni izraz pohlepa po denarju in izkoriščanju ljudi, ampak želja po vključitvi v gospodarske tokove in gibanja skupnosti
.^zadevanje zasebnih obrt- I njenih  sektorjev  obrti dela
J"«*, da dobijo svoj potre- na   Gorenjskem   v zasebni
in zasluzen prostor pod . obrti prek 5000 rjud.. Ce pa
■^em ni izraz pohlepa po prištejemo zraven se tiste, ki
denarju in izkoriščanju lju- opravljajo obrtne storitve na
ampak želja po vključitvi črno, se število povzpne na V Kcsiio,i---■
*   »O««  -j      "J" 00 Vključitvi
,"1* »kupnosti.
zaaebni
O
kih :;a3Coni obrti in obrtni ! , v zadnjem času v Kra- \
»iju
^drUgod dosti ^ po-
k*,1^!,BorcnJskih obrt ni-° kli teden- »'"Pak so
Sam« na plenarnem
Ko imenovanem osebnem dolu z zasebnimi delovnimi sredstvi razpravljali tudi na Posvetovanju, ki ga je o tem ^Prašanju organizirala ob-gaaka konferenca SZDL v Kranju. Na njem s> pretresli ^aUiča zvezne konference SZDi. o osebnem delu in jih J^nerjali s položajem obrti na Gorenjskem.
***kaj številk. Na Gorenj »keni Je 1154 lasebnlh obrtnikov, od tega Jih \t največ * Kranju (5*4). najmanj pa v J1"**«, kjer   Jih  je  H. Po »roki Je najmočnejša kovin *a, sledi ji lesna, gradbena »•»tekstilna obrt. Pri rednih ^brlnlkih je zaposlenih 683 eUvcev, od teh je 423 kvall-Uc^lh. Vajencev Je 354.
.   azen    ;-^ncev je 354.
S> na «*"«*»•« »?kšne k«, ^nJHkem še J^ka oŠ1"1 je a,»rt Poki* >« se 1°javn<>s«-   leh Je
° levilo tem° ,elOB »J«
55&
. *u*Ov«.
tanjšalo za 15 Največ »malih
^ J^.,tako i* namreč •t
Wteks"lnoUj^mo- « "kvarja £ obm0kov^ko in stav"
llPoš1
^anju obeh ome-
7000.
Ob premlevanju problematike zasebne obrti na Gorenjskem lahko — in najbolje je tako — začnemo pri predpisih, ki jo urejajo. Težnja* obrtnikov in tistih, ki skrbijo za njihov razcvet, je, da preidemo na decentralizacijo predpisov o osebnem delu z zasebnimi delovnimi sredstvi. Zveza naj določi le tiste predpise, ki bodo veljavni za celo državo in bodo splošnega in ii iinerjev.ilnega značaja, ostale zakonodajne pristojnosti na področju obrti oziroma zasebnega dela pa . naj se prenesejo na republiške in občinske organe. Posebno na slednje, ker je bilo ž c nekajkrat ugotovljeno, da se leti še najbolj prizadevajo ''.t razvoj obrti. In še nekaj. Zasebnim obrtnikom prav radi očitamo bogatenje in izkoriščanje pri njih zaposlenih dolavcov. Na razgovorih • o zasebni obrti je bUo že večkrat potrjeno dejstvo, da j je večina naših obrtnikov po-I štonih, da je to le del obča-nov, ki se želi aktivno vključiti v sodobne gospodarske ; procese. Zato njihovih naprednih idej in teženj ne bi smoli pobijati, ampak na-t sprotno: podpirati in DOfZtS gat i. Ključ tega pa je ust rez 1 na, pravična in predvsem slimulativna zakonodaja.
J. Košnjek
Na vseh razpravah je prišla do izraza ugotovitev, da bo pristojni organ moral poenostaviti predpise o žigosanju, o odkazilih in podobnem, kar bi lahko zelo poenostavilo ter pocenilo delo gozdarsko-strokovnih služb. Hkrati so kmetje izrazili nezadovoljstvo, ker morajo le-te financirati iz lastnih žepov in predlagali, naj jih prevzame občinska skupščina. »Položaj je absurden. Sami sebi plačujemo žandarje,-< so menili. SZDL se z njimi strinja in sodi, c-x bi bik) tako najlaže nadzorovati delo gozdarske službe
Hud, menda največji kamen spotike za kmete je nedvomno cena lesa. Ce že govorimo o vključevanju v mednarodno delitev dela in sprejemamo zakonitosti mednarodnega trga, pravijo lastniki gozdov, naj bodo tudi cene primerne evropskemu poprečju. Razen tega so izrazili nezadovoljstvo nad družbenimi dajatvami, ki pri predelanem lesu (po štirih fazah) dosežejo 330,54 din na kubik oziroma 29 odstotkov celotne vrednosti. Poudarili so, da sedanje stanje stimulira črno žaganje, da morajo ljudje, če hočejo vsaj malo zaslužiti slepariti.
Javna razprava je zajela tudi neka.ore druge tekoče probleme. Lastniki gozdov so bili na primer odločno proti predlogu komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo pri republiškem izvršnem svetu, ki v svojih tezah zagovarja ustanovitev skupnega sklada, iz katerega naj bi se financiralo pogozdovanje devastira-nih (pustih) gozdnih območij. Sodijo, da je treba ustvarjena sredstva trositi doma. Obenem so izrazili zahtevo, da bi morali kmetje imeti več besede, kadar se odloča, kam bo šel denar iz fonda biološke amortizacije. Podpirajo skupno gospodarjenje z gozdovi, vendar hoče j-j tudi enotno, zlasti pa Oeneno gozdarsko službo.
Problem, ki pravzaprav ne sodi k omen je-n.m tsjgMS vam, a so ga načenjadi po vsod, je zakon o dedovanju. Kmetje trdijo, da ni dober, da škoduje kmetijstvu in da naravnost odganja ljudi / zemlje. Posestva, katerih go spodar ima več potom, v se bodisi razkosajo in tako razpadejo, bodisi da mora sin, ki ostane na krnel : v, življenje odplačevati svoje brate in šeste.
Lasni ki gozdov upajo, da bodo pristojni organi njih pripombe upoštevali in da tokrat ne bo ostalo samo pri besedah.
I. G.
Cestni priključek, vodovod, trgovina
Pred kratkim je bfla v Ljubnem krajevna konferenca socialistične zveze, ki so se jo med drugim udeležili tudi predsednik radovljiške občinske skupščine, sekretar občinske konference SZDL in direktor tovarne Iskra Otoče. Na konferenci so razpravljali predvsem o priključku na novo cesto, vodovodu in o trgovini na Posavcu ter v Ljubnem.
Po mnogih sestankih so člani SZDL na konferenci še enkrat izrazili zahtevo, da se uredi priključek na novo gorenjsko cesto, ki pelje čez Jjubensko polje. Opozorili so, da na šest kilometrov dolgem odseku ni nobenega priključka. Po daljši razpravi je njihovo zahtevo podprl tudi predsednik občinske skupščine Stanko Kajdiž. Drugo vprašanje, ki so ga načeli na konferenci, pa je vodovod. V  po'.etnih mesecih
so namreč prebivalci Ljubne-ga skoraj brez vode. Predsednik skupščine je pojasnil, da se bodo razmere prav gotovo popravile, ko bodo prihodnje leto prot Brez jam poiožene nove in širše vodovodne cevi. Vendar pa so člani predi %a-li naj strokovne službe pri Vodovodu pregledajo glavni ljubenski cevovod, če ni morda kje pretrgan. OpozoriJi so tudi, naj vodovodna uprava prične nameščati vodovodno števce v krajih, kjer je poraba največja.
Na konferenci pa so nazadnje še predlagali, naj bi potem, ko bo tovma Iskra Otoče izpraznHa prostore v gostišču Posavec, v njih uredili trgovski lokal. Na konferenci so izvolili tudi novo krajevno vodstvo in izrazili nezadovoljstvo nad dosedanjim delom predsednika krajevne organizacije S7DL.
F. Cvenkel
V Tržiču spet deluje Počitniška zveza
Po približno dveletnem »spanju pravičnega« je v Tržiču spet oživela dejavnost Počitniške zveze. Tako so pred meseci na osnovni šoli heroja Grajzeria in osnovni šoli heroja Bračiča ustanovili dru/mi Počitniške zveze, ki imata skupno 95 čianov. Družini sta že pripravili dva izleta in sicer prek Plitvičkih jezer in Šibenika v Spriit, medtem ko so na drugem iz-
letu obiskali Dubrovnik. Družina Počitniške zveze na osnovni šoli heroja Grajzerja ima v načrtu tudi literarno ekskurzijo po Dolenjski, kjer nameravajo obiskati rojstne kraje naših pesnikov in pisateljev. Člani omenjenih dveh družin imajo v načrtu tudi ustanovitev družine Počitniške zveze za Tržič — mesto, ki naj bi vključevala srednješolce in  visokošoicc. V. G.
Sindikalne športne igre
V rokometu so se pred nedavnim na igrišču TVD Partizana v Stražišču pomerile ekipe Iskre, Save in osnovne šole France Prešeren. Tekmovanja so trajala tri dni, kjer je vsako moštvo igralo z vsakim. Po končanem tekmovanju je bila prva Iskra I, druga Iskra II, tretja Sava in četrta ekipa osnovne šole France Prešeren.
Vodja tega tekmovainja Jane/ Arh iz Iskre nam je povedal, da z letošnjim tekmo vanjem v rokometu ni zado-
voljen. »Mislim, da bodo sindikalne športne igre v celoti letos uspele bolje kot lani ali predlanskim. Zato bi mora U z njuni nadaljevati tudi v prihodnje. Vendar pa je zanimanje za nekatere športne panoge v večjih sindikalnih organizacijah premajhno. Prav bi bilo, da bi organizatorji upoštevali, da niso toliko pomembni končni športni rezultati oziroma vrstni red po tekmovanju, marveč sodelovanje.«
A. Z.
Kfe bo pokopališče?
Po stari navadi v Kranjski gori nikoli ni bika plačanega grobarja. Jamo kopljejo sosedje oziroma znanci.
Milan Robič. tajnik krajevne skupnosti K ran jeke gora, je glede pokopališča povodal:
»Ze tri kta vodimo akcijo, da bi dobili novo iokao jo za pokopališče. V neposredni bližini sedanjega pokopališča bo nova šala. Zdravstveni dom, tu je trgovski center Kranjske gore. Sedanje pokopal1."če je za potrebe okolice z 2200 stalnimi prebivalci, na pokopališču pa je prostora le za 1W grobov.
Svet krajevne skupnosti že dve leti razpravlja in ugotavlja potrebo po novi lokaciji. O tem smo obvestili tudi oddelek za gospodarstva skupščine Jesenice. Občina je posredovala pri institutu za urbanizem v Ljubljani. Leta pa je odgovoril, da so v Kranjski gori določene tri možne lokacije za novo po-kopalilCe, Ne vem razi oga, todj krajevna skupnost o teh lokacijah še ni obveščena, čeprav so podatki na občini«
To pa je tudi odgovor na halje zastavljeno v naslovu. J. Vidic
Vzgojno izobraževalni uspehi osnovnih šol v občini Kranj ob zaključku šolskega leta 1968-6
t*
V šolskem letu 1968/69 je bilo v občini Kranj S centralnih osnovnih šol s 17 podružnicami in eno nepopolno osnovno šolo. V 253 oddelkih se je šolalo 7122 učencev, od tega 6037 učencev na centralnih šolah, 1085 ali 15,2 °/e učencev pa je obiskovalo pouk na podružničnih šolah, število učencev se Je povečalo za 55. Z gradnjo nove šole Fr. Prešeren na Zlatem polju se Je šolska mreža toliko spremenila, da je v šolskem letu 1968/69 vključila vse učence Dupelj in Naklega od 5. razreda dalje na matično šolo.
Na oddelek centralnih šol j je    prišlo    povprečno 30 učencev.     Kljub     ugodnim j prostorskim   možnostim   na j večini šol pa že čutimo po- i novno pomanjkanje prostora zaradi vedno večje migracije i učencev iz podružničnih šol I pa tudi zaradi  naraščajočih j potreb   odpiranja oddelkov podaljšanega bivanja. Priznati moramo, da je kranjska občina ena izmed redkih občin,  ki je  pokazala močan Interes za vzgojno problematiko šolskih otrok in finančno omogočila,- da srno v tekočem šolskem letu imeli 22 oddelkov šolskega varstva, v katerih je našlo varstvo in vso pomoč pri  učenju 441 učencev ali 6,2%. Za to razširjeno dejavnost naših šol je    temeljna izobraževalna skupnost  občine Kranj prispevala 475,000,00  novih dinarjev. To je nova kvaliteta naše šole in nova oblika pedagoške    pomoči zaposleni materi, ki pa nikakor ne bi •mela biti popolnoma odtrgana od spremljanja in skrbi za otrokov telesni in duševni razvoj.
Razgibanost terena in dokaj ugodne prometne zveze s šolskimi avtobusi so omogo črfle, da se je v preteklem eolskem letu vozilo iz vasi v snesto 1910 ah' 26,8% šolarjev. Največ otrok, ki so se vozili v šolo z avtobusi, so imele mestne šole (L. Seljak 14,2%, Fr. Prešeren 29,7% In Cerklje 48,2% vozačev.) Ob tem se odpira vprašanje varstva vozačev v času, ko fnkajo na avtobuse in pro-bleru prehrane zlasti za nčence, ki morajo pešačiti od avtobusne postaje do doma še velik kos poti. Po podatkih imamo v občmi 1364 nfi 19,1 % učencev, ki so od- j daljeni od šole nad 5 km. |
Zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da so učenci vozači odtrgani od celotnega šolskega življenja, ker se ne vključujejo v interesne in izvenšolske dejavnosti niti v organizirano dodatno pomoč.
Na vseh šolah dokaj dobro dedujejo šolske mlečne kuhinje. Šolsko malico dobiva 94,4% otrok. S širjenjem oddelkov podaljšanega bivanja pa se povečuje tudi število učencev, ki imajo v šoli kosila. Le-teh je bilo lani 5% od celotnega števila učencev.
Po socialni strukturi jc 60.7% učencev iz delavskih družin im le 9,7% zasebnih kmetovalcev. Vse te spre snembe v družbeni strukturi
prebivalstva, zlasti pa družine, porajajo v načinu življenja nove in številne probleme.
Odsotnost staršev (82 % staršev je zaposlenih v proizvodnji in v raznih ustano vah) se kaže v neki obliki tudi na otrocih, ki so predvsem prikrajšani na emocionalnem področju, pa tudi za pomoč staršev pri šolskem delu doma.
Na šolah poučuje 336 učiteljev, in sicer 60,5% s srednjo, 23,6% z višjo, 12,3% z visoko  izobrazbo,  3,611
o tiči"
teljev pa je bilo v civilno pravnem razmerju. Kljub skrbi šol za strokovni kader pa še vedno primanjkuje učiteljev za matematiko, zgodovino, tehnični pouk in srbo-hrvatski jezik, kar pomeni 21,8% nestrokovno zasedenih učnih ur. Stanje se bo izboljšalo, ko bodo diplomirali učitelji, ki izredno študirajo določeno predmetno področje, novo poživitev dela pa bodo vnesli tudi učitelji, ki izredno študirajo na PA za razredni pouk. Tako imamo na naših šolah približno 60 učiteljev, ki izredno študirajo.
Novo kvaliteto v občini Kranj predstavlja tudi organizacija šolske svetovalne skižbe na osnovni šoli L. Seljak v Stražišču. Team strokovnih delavcev (socialni delavec, psiholog, pedagog) de-hije pod vodstvom Pedagoškega inštituta in bo dal solidno osnovo za boljše razumevanje učencev, njihovih sposobnosti in objektiv nih pogojev za učenje, kakor tudi izboljšanje učnov/.goj-nega procesa.
Odsev izboljšanih material nih pogojev osnovne šole ter večje angažiranosti učiteljskih kolektivov so tudi letošnji učni uspehi. Primerjalni podatki zadnjih treh let kažejo viden porast števila učencev s pozitivnimi ocenami. Tako je v šolskem letu 1966/67 izdelalo s pozitivno oceno 79,5 % učencev, v šolskem letu 1968/69 pa 85,9% učencev. Ce pa k temu dodamo še 3.9% učencev, ki so izdelali po 39. členu in 9,7% učencev, ki je uspešino opravilo popravni izpit, se odstotek učencev, ki so izdelali razred, dvigne na 92,1 %, kar je za 5,4% več kot v letu 1966/67.
Tako je bil na stopnji ra/ rednega pouka boljši učni uspeh za 1%, na stopnji predmetnega pouka pa se je skupni   učni   us;v' dvignil
kar za 4,9 %. Bistvenih razlik med šolami ali med posameznimi razredi ni bilo.
Popravne izpite je uspešno opravilo od 492 učencev 340 ali 69,1%. Postopoma se zboljšuje tudi uspeh generacije (57,1 %). Glede na lansko leto se je osip učencev zmanjšal za 3,3 %. To pomeni, da v občini normalno konča osnovno šolo 57,1 % učencev.
Tudi učni uspehi po predmetih kažejo" bistvene premike na račun pozitivnih ocen. Tako se je s popravnimi izpiti pri matematiki število negativnih zmanjšalo za 8,9% v primeru z lanskimi uspehi, pri slovanskem jeziku za 5.5% in pri tujem jeziku za 6,9%.
Med činitelje, ki so vplivali na boljše učno-vzgojne uspehe, moramo šteti predvsem lastna prizadevanja šolskih kolektivov, ki so v večji meri uvajali sodobnejše metode in obiike dela, se mačrtneje poglabljali v učence, uvajali oblike individuali-ziranega pouka in ocenjevanja z nalogami objektivnega tipa. Svoj delež so prispevale tudi dobro organizirane šolske službe, oddelki podaljšanega bivanja in malih šol, prav tako pa tudi organizirana pomoč pred popravnimi izpiti. Z izboljšanjem materialnega stanja šol se je dvignila tudi sama kvaliteta učiteljevega dela, ki je v sodobnih učiimicah in ob dO'kaj bogatih kabinetih postal zagret za šolsko delo, ki kaže svoj pozitivni smisel poleg učnih uspehov tudi v raznih uspešnih šoiskih in i/.venšol-skih tekmovanjih in akcijah. Pedagoška svetovalka M. Artač
mm
Našli so okvaro
dvi-
V sredo smo v našem časniku pisali, da je zaradi Pr^ ____,....._______________..„_„__urt^u Save.
dene okvare na cevovodu, ki poteka po desnem bregu prišlo do pomanjkanja pitne vode v Stražišču pri ^jroČ'
Ekipa podjetja Vodovod Kranj je temeljito raziskala P° t|jjvi je, kjer poteka cevovod. Zaradi inštrumentov, ki so ob*-"11 v na šum, je morala delati predvsem ponoči. Tako ji"1 \ms sredo zjutraj uspelo odkriti okvaro na odcepu na kran. g0( železniško postajo (na koncu savskega mostu). ^'goto\|SK v da je bila odprtina v cevovodu tolikšna, da se je Prl gtr»' ceveh zmanjšal za okrog sedem atmosfer. Zato so bih v^ žišču v teh dneh več ali manj brez vode; manjši Pr ^vU' je bil tudi v nekaterih naseljih ob desnem bregu Save. ro so potem v sredo okrog 16. ure popravili. PredsU\,,brŽ podjetja Vodovod so nam povedali, da je okvara  ^jefl3 nastala, ker so bila pred nekaj leti na istem mestu zemeljska dela. Menijo, da so takrat zemeljski <rcs,^aVroni3 rahljali tudi cevovod, ki je potem minulo soboto °T £ nedeljo popustil.
Cestno podjetje Kranj Je začelo v petek preurejati 2,5 km dolg cestni odsek ou Brnik do vasi Brnik. Z novo asfaltno prevleko bodo izravnali cestišče, na ovinkih P^gj uredili pravilen naklon. Delo bodo končali predvidoma konec prihodnjega tedna. —'
Foto: F. Pcrdan
Naročniki žrebajo naročnike
Objavljamo prvih
40
naročnikov, ki so jih izžrebali naročniki našega časopisa
m.
»vab Martin, Zg. Veterno 9, fržič, je izžrebal naslednje naročnike:
švajger Ivanka,
Mojstrana 16 Prosen Stane, Šmartno 6, Cerklje Zupančič Marija,
Gozd Martuljk 7 b
Zebec Ivan,
Gradnikova 1, Kranj Mlekuž Julka,
Boh. Bistrica n. bi. GU Zlebnik Franc,
Sp. Luša 2, Selca Lotrič Anton,
Log 4, Železniki Zalokar Ivan,
Polj.-ne 14
Čarman Fr:mc, Sora 4, Medvode, je Izžrebal naslednje naročnike:
Jakominl Ivanka,
Podboršt 12, Komenda Grabnar Mulja,
Mptnlk 11 Božnar VeneelJ, Zakobiljck 7. Poljane
Hvala Justin, Ereznica, Žirovnica poli Inar Jansz, -•Sp. Praska 11, Tržič Pairjič Jože, Rateče gkuuca 30 dn&e Aleš, Tenetiše 20. Golnik . Hitttofrfvrtk Alojz, Kuha 1 a, Kranj
Oblak Janez, ml., Kladjc 11, Gor. vas, jc Izžrebal naslednje naročnike:
Hrovat Frančiška, Begunje 29 Šinkovec Franc, Gor. vas 21 Smolej Jože, Kranjska gora 2 Sparovec Franc, Upnica J, Kropa Brun Janko, Bašelj 8, Preddvor
Gomboc Rudolf. Visoko mi. lenčur Gabrijclčlč Maks, Sr. Hitnje 43, Zabnica Podjed Pavel, StOpCe 21, Grobelno
Cepon Martin, Zg. Plavž 9, Jesenice, je izžrebal naslednje naročnike:
Cander Mihael,
Kokrica 82, Kranj Beguš Franc, Lelie 2, Jesenice Konobe!j Franc, M. Tita 87, Jesenice Rozman Jakob, Zg. Plavž 14, Jesenice Bergant Marija, Preska 8, Medvode Kalan Albina, Ljubljanska 33, Kranj Prešeren Anica, Cernivec 20, Brezje Benedik Jože,
Kultur, dom Mošnje, Radovljica
-rudar Anton, C. na Klanec 7, Kranj, je izžrebal nasledke naročnike:
'upni urad,
.riže
■ ;cnčič Marija, elo 47, Bled I oz jek Ana,
luje 13, Kranj
.ozman Jože, r roj ar jeva 42, Kranj ("riler Anica,
Cokra 95, Zg. Jezersko dežnik Alojz,
v oglje 30, Šenčur *rlin Ludvik, / rska c 114, Kranj rvaj Ivanka, .•lenčeva 17, Kranj
V četrtek, 30. oktobra, bomo objavili imena še drugih 40 naročnikov.
Izžrebanih bo torej 80 naročnikov.
Za vse izžrebane pripravljamo zanimivo potovanje. Podrobnosti o tem bomo objavili v Glasu 8. novembra 1969.
Še imate čas, da se naročite na Glas in plačate vsaj pelietno naročnino.
Tudi vi ste lahko izžrebani.
POSREDUJEMO PRODAJO
karamboJjranih vozil
L OSEBNI AVTO FIAT 1100R, leto izdelave 1969, prevoženih 5000 kilometrov Začetna cena 12.500 din
2. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, leto Izdelave 1966, prevoženih 41.000 kiiometrov Začetna cena 3550 din.
Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj
Pismene ponudbe z 10 % kavcijo od začetne cene snrejeniamo do 29. 10. 1969 do 12. ure.
ZAVAROVALNICA SAVA KRANJ PE KRANJ
15 let MURKE
Kolektiv trgovskega podjetja Murka Lesce bo danes (sobota) popoldne proslavil 15. obletnico ustanovitve in poslovanja. Svečana proslava s kulturnim programom in tekmoval.jem ter razstavo o 15-letnem delu podjetja bo v Kazini na Bledu.
KAJ BOSTE NAŠLI V PAVLIHOVI  PRATI KI 1970
9 Slikovit koledar / :i:.n> vedjo vremena, vremenskimi pregovori, kmečkimi opravili in starimi zapiski
0 Imenski koledar in preg-
gledni koledar f) Vidnost  planetov  v letu
1970
9 Horoskop — pogjed v bodočnost O Zebanje in ljubezen Q Poezija pok' _-\ £ Vojaška birokracija Q Marsove ure «> Novoletno vedeževanje @ Min; sanjske bukve O Lažn.i lnpnot izeoi q Pravljice
9 Uganke in skrivalnice
Q Risane in pisane šale tetf
humoreske PAVLIHOVA PRATIKA 1970 za 3 dinarje
■■mumbcsi i? b en o« srp ■ ■ n i
HEJ, PRIJATELJ, KAM HITIŠ?
V ZAPvJO,
TAM VSE DOBIŠ!
Največ zanimanja za klavir, harmoniko in kitaro
S podružnicami v Preddvoru, Cerkljah in Šenčurju odprta vrata glasbenemu izobraževanju tudi podeželski mladini
Cestokrat se starši, zlasti tisti, kjer sta oba zaposlena, vpra-lajo, kako bi njihov otrok čimbolj koristno izrabil prosti far. Ce otrok nima pravega dela, kot jc to na primer pri kmečkih otrocih, se kaj rado zgodi, da v mestu postane tak sinček ali hčerkica otrok ulice. Starši, ki se tega zavedajo, opisujejo otroke v razna športna društva, tečaje tujih jezikov, likovne krožke, baletno šolo, dramske sekcije in podobni©. Med takimi »zaposlitvami« pa nedvomno ni na zadnjem mestu tudi glasbeno izobraževanje mladih.
Vodilno vlogo je v glasbenem izobraževanju mladih v kranjski občini ima prav gotovo glasbena šola, ki bo decembra praznovala 60-letnico delovanja.
Podatki o vpisanih gojencih kaižejo, da letošnji vpis v primerjavi s poprečjem prejšnjih let v ničemer ne zaostaja. Od skupno 320 vpisanih učencev jih 124 igra klav.r, 12 violino, 4 violončelo, 5 trobento, 4 klarinet, 2 blokflavtO, 3 inelodiko, 45 kitaro, 107 klavirsko hainio-niko. 14 gojencev pa študira solonc i je. Ka/en pouka instrumenta morajo vsi učenci Obiskovati splošno izobraževalni predmet nauk o glasbi.
Vendar pa se iz leta v loto , opaži.io določeni premiki v strukturi zanimanja in s tem Vpfsa za posamezna glasbila. Čedalje močnejše je zanimanje za  učenje ljudskih
instrumentov, to je kitare in klavirske harmonike, medtem ko vpis na oddelku za godala vidno pada. Zanimivo pa je, da kljub padanju števila vpisanih učencev za klasične instrumente to ne gre na račun klavirja, saj je število pianistov iz leta v leto približno enako. Vzroke za takšno zadovoljivo stanje je treba iskati predvsem v prizadevnosti in stalnosti pedagoškega kadra na klavirskem oddelku.
Ze dalj časa pa se kaže premajhno število gojencev na oddelku za pihala in trobila. Tu je zanimanje mladine kljub potrebam za razne zabavne in druge orkestre izredno nizko, kar lepo ilustrirajo prejšnji podatki o vpisu. Glasbena šola sama ustreznega pedagoškega kadra za nekatera glasbila trenutno filma, vendar bi lahko dobila iz Ljubljane honorar-
ne sodelavce, če bi se prijavilo za neki ali njemu podoben instrument vsaj 5 kandidatov. Tako bi npr. lahko takoj uvedli pouk saksofona, vendar se je za ta instrument zanimal smo en kandidat. Večje zanimanje za pouk pihal in trobil pa je v Cerkljah, kjer bi radi ustanovili oziroma oživili pihalni orkester, ki je v Cerkljah že obstajal.
Prej navedeni podatki o vpisu se nanašajo na matično šolo v Kranju in na podružnice v Preddvoru, Cerkljah in Šenčurju. Glasbena šola v Kranju je imela že prejšnja leta v programu ustanovitev oddelkov zunaj mesta, da bi tako zajela čimveč tistih otrok, ki imajo nadarjenost in veselje do glasbe. Marsikateri sposoben otrok se namreč ni mogel glasbeno šolati, bodisi zaradi oddaljenosti od mesta in po vrhu tega še slabih prometnih zvez, bodisi zaradi stroškov,   ki   bi  s  tem nastali.
Vendar pa bi ostalo vse samo pri program'!, če se ne bi občani teh krajev ob raznih priložnostih, še zlasti na zboru volivcev, močno zavzeli za ustanovitev podružnic. Po zagotovitvi dodatnih finančnih sredstev glasbeni šoli za tak&no razširjeno dejavnost je pred dvema letoma stekel pouk najprej v Preddvoru in Cerkljah, letos pa še v Šenčurju. Tako je na oddelku za klavir, harmoniko in kitaro vpisanih v Preddvoru 55 učencev, v Cerkljah 28 in v Šenčurju 34. Te podružnice imajo svoje učilnice v osnovnih šolah in kot je povedal ravnatelj kranjske glasbene šole Peter Lipar, je vodstvo in pedagoški kader teh šol izredno naklonjen dejavnosti glasbene šole.
Za osnovno dejavnost glasbene šole daje sredstva teme'ina izobraževalna skup nost, dol pa prispevajo starši učencev. Mesečni prispevek stal it>\ oziroma iikovina, kot temu pravijo na šoli, pa je različen, glede na to, za katero glasbilo gre in ali je pouk individualen ali skupinski. Šola namreč stremi, da bi se čimveč učencev vpisalo na oddelke za godala, trobila in pihala, ker le-ti glasbeniki lahko uspešno sodelujejo v komornih ansamblih in večjih instrumentalnih skupinah, kot so godalni, simfonični in pihalni orkester ter s tem tudi prispevajo večji delež pri dvigu množičnosti in kvalitete na področju glasbene reprodukcije v občini. Tako /.naša ukovina za klavir, harmoniko in kitaro 30 dinarjev, trobcu to in klariiiut 20 dinarjev, za violino in violončelo pa 15 dinarjev mesečno.
Glede osebnih dohodkov na šoli pravijo, da so usklajeni s stopnjo kvalifikacije pedagoškega kadra, ki ima
u  •-'!,: >nia   visoko izobi.i/bo,
razen na oddelku za ljudske instrumente.  Ti predavatelji
si ne morejo pridobiti visoke kvalifikacije, ker za harmoniko in kitaro sploh ni ustreznih izobraževalnih šol v maši državi.
Vsako leto prireja glasbena šola obvezne interne nastope (približno 15 na leto), javne nastope (lani jih je bilo 5) v: Kranju in samostojne koncerte na področju občine, kjer so za to ustrezne dvorane. Lani sta bila dva takšna koncerta v Cerkljah in v Preddvoru ter edem v Šenčurju. Dalje je šola v preteklem šolskem letu pripravila 4 snemanja za RTV Ljubljana. Že vrsto let sodeluje na občinskih glasbenih revijah in republiški reviji solistov in ansamblov glasbenih šol Slovenije. Razen tega izvedejo učenci vsako leto vrsto samostojnih nastopov na matičnih šolah in drugod na raznih proslavah in prireditvah. Tako so v preteklem šolskem letu učenci izvedli 346 individualnih nastopov. V okviru glasbene šole uspešno delujeta mladinski godalni orkester in
harmonikarski orkester. Nekateri učenci pa se ne zado voljijo samo z nižjo izobrazbo, temveč nadaljujejo študij glasbe na srednji glasbeni šoli in dalje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Trenutno na teh dveh ustanovah študira 14 bivših učencev glasbene šole, eden pa se celo izpopolnjuje v Kolnu v Zahodni Nemčiji.
Kaj lahko rečemo o dejavnosti kranjske glasbene šole? Glasbena vzgoja je del estetske vzgoje človeka, ki je v sedanjem času vsestranskega tehničnega in družbenega napredka človeku nujna. Z aktivnim glasbenim izobraževanjem si človek krepi duha in željo po lepšem življe* nju in uveljavljanju v sodobni družbi, ki zahteva vsestranskega človeka. -J prav v stremljenju po teh vrednotah in zasledovanju teh ciljev ter ob precejšni1 materialni pomoči družbe kaže šola nedvomno viden uspeh in v celoti opravičuje
svojo dejavnost.
D. Stanjko
Knffge In slike so moje najljubše prijateljice..*«
Letos poteka že osmo leto od ustanovitve matične občinske knjižnice v Tržiču, Knjižnica je imela ob ustanovitvi 2500 knjig, letos pa jih ima že prek 10.000. Vseskozi od ustanovitve pa do danes opravlja knjižničarske posle v tržiški knjižnici Jožica Gladek, ki je v šali dejala, da spada že kar v »knjižničarski inventar«. Sicer pa smo iz njenih besed lahko izbrali nekatere podatke o delu same knjižnice, kot tudi o navdušenju samih Tržičanov za pisano besedo.
lani      so   imeli   V tržiski knjižnici več kot 5500 obiskovalcev, ki so si izposodi (,186 knig, medtem ko so si iz potujoče knjižnice, ki obiskuje Lom pod Storžičem, Podiju bel j in Dolino, izposodili 200 knjig.   Prijazna knjižničarka nam je povedala, katere knjige   I zk.rn   najraje berejo. Starejši bralci imajo najraje lažja vsebinska dela, medlem ko se mladina precej navdušuje  za  sodobno poezijo In ustvarjalce     te    poezije — Kuntnerja,  Tauferja, Snoja, Zidarja,Piska in tudi za Dy-lana in Elliota. Upokojene! in gos<podinje  rade  sežejo po Angeliki,   I .mini,   Rožah in meču. medlem ko mladi bralci radi prebšrajo ruske klasike od Dostojevskega. Tolsto- | ja do Turgcjeva. Priljubljena so tudi Ingoličeva, Kranjce- j va, Rozmanova in Zidarjeva dela in to predvsem pri mlaj« j šlh bralcih. Cenjeni so  tudi i zgodovinski rotuand in blogra- j fije.
Knjižničarka Jožica Gladek pravi, da žc kar ve, katero knjigo lahko • vetuje bralcem.
NadaOje nami je zaupala, da
se kljub vplivu televizije
Oblak v knjižjuci ni zmamj- l
šal in da Tržičani zelo ra* segajo po knjigah. J* »Pri delu z bralci, ti ln**jj štirikrat na teden svoje ° v knjižnici, mi gre predvs zato, da bi vsak bralec ki P
vič zaide v knjižnične P
,-osto-
n«-so
re, pride kasneje spet p° ve knjige. Zame osebno knjige  najljubše PriJa»el11 in neredko preberem tudi P štiri knjige na teden. *°Jt. tega pa obožujem tudi niške slike, vendar se P**' tim   najbolj   srečno,  ka"* sem skupaj z bralci. J'*nL\a vas,  katera leposlovna so  name  nareiJI:a n*j* vtis?  Med  to množico t' branih del bi se kar težko ° ločila za eno ali dve k*JJJj. Všeč mi je bila knjiga naShavva Lucy Crovve, P°l Človeške vezi od Maugh* in  Thomasa  VVolfa Ozrl proti domu. angel. ObozUJ pa ludi Ernesta l,einllUL»„i ya. Nekateri menijo, da kar preveč v tem svetu in včasih mi v šali Pr a0b da sem  »knjižni naolJ*- ^ takšnih besedah se zg°}J nl) smehnem, ker menim, ^0je
mm i panje bralcev '*irC,jri nenehno Izobraževanj^
'lah*«
ma    branje najrazli«*!,
knjig,   kajti   le t»ko
njihe-
bralcem svetujem pri vem odločanju, katero W* go bodo izbrali.«
Naj še omenim, da £ *ižka knjižnica v svoje« j£ viru tudi potujočo k,l''''"j,j|j m da na vseh Meh osredjvj osemletkah   v   trziški O1* delujejo pionirske kni:/:'j: Triiika  knjižnica bi povečanega zanimanja knjige nujno potreboval«<^ sebne prostore, za Stud U; m  pionirski  oddelek, <■'■'
doSel pa b: bil tudi V'oS
za bralce.
v. Gtt<
t*
TAPETNIŠTVO RADOVLJICA
▼na strokovno h» po konkurenčnih cenah
obloži tla z naj Ionskimi lapisom preprogami. Polagamo vinas, topli pod, Podolit, tehnolit. Izdelujejo in montirano sobne >n okenske zavese vseh vrst
Po naročilu opravljamo vsa tapetniška dela.
Lastna zaloga najleo tapisom preprog.
FILM
OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO KRANJ
razpisuje
naslednja delovna mesta
1 UČITELJA
2a določen čas
2 CISTILKI
7-a nedoločen čas
* Pomočnico kuharice s
Polovičnim delovnim časom
Interesemtii naj vložijo Prošnje na upravi šole.
i
KMETIJSKO tlVlLSKl KOMBINAT KRANJ
SKLADIŠČE
(bivši BckseO
obvešča
Potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi rama kr-QWti za:
• kokosi nesnlce In pl Sčance
• krave molznice In tele ta
• Prašiče
• koruzo v  zrnju, »rot, Pšenico
PSenlco, tropine Ud. zmerne u°stava hitra
Poljubi me, norček — ameriški črno-beli.
Režiser: Billv Wilder, igrajo — Dean Martin, Kini Novak, Rav VValston.
Doslej smo že večkrat na prvem mestu omenjali filme, ki jih posreduje ljubljansko podjetje Vesna. Skoraj vedno nas Vesnini filmi presenetijo in prepričevalno ogrejc-jo. Razen tega je še treba dodati, da je njen izbor del izredno širok. Gledamo zahtevne, resne filme, pa tudi za komedije imajo ljubljanski distributerji precej posluha.
Poljubi me, norček je lahkoten posnetek, ki mu je dal odločilen zamah znani režiser Wilder — poznavalec in nadvse iznajdljiv dirigent pristnih, svežih in zdravih komedij. Približno dve uri bomo spremljali in se smejali nena-vadim peripetijam nadvse slovečega pevca, ki s svojo prisotnostjo razburja malo podeželsko mestece. Lcpotiči-ca Kim Novak zmeša pevca. To se prsvi, da je poskrbljeno tudi za kratkočasne ljubezenske prigode. Glasba je duhovita in ustreza celotnemu razpoloženju. Manon 7«! — francoski v barvah.
Režiser: Jean Orel, igrajo: Katherine Dencvue, Samy Frev, Jean Claude Brialy.
Francozi so umetniki ljubezenskih prigod. Srečanje dveh) mladih se takoj sprevrže v veliko ljubezen, toda vmešavanje od zunaj večkrat prekine vez. uničiti pa se ne more. Manon ne more živeti brez denarja. Zato se vedno druži z bogataši, svojega Des Grieuxa pa povsod predstavlja za brata. Film je prirejen po romanu in predstavlja francosko kinematografijo kar najbolje. Pravega vrhunca pa ne doseže.
Preplah v Fireckreku — ameriški v barvah.
Režija: Vincent Mc Eveelv. igrajo: James Stevvart, llenry Fonda.
Napovedujemo napet wt stein. V zadnjih mesecih smo jih gledali na ducate. Skoraj si ne moremo iznebiti vtisa, da ta zvrst preplavlja platna preveč pogosto. Seznanili sc bomo z nasilnimi ljudmi, ki ustrahujejo in ubijajo. Vodja nasilnikov pade skupaj s pajdaši, vsemogočni šerif pa postane rešitelj. Ob vedno simpatičnih znanih obrazov, sc pred nami zvrsti zgodba, ki M nam zdi poznana. Film pa je posnet dovršeno in po
svoje prepričevalno.
Skrivna vojna Harryja Frig-
ga — ameriški.
Režija: Jack Smith, igrajo: Paul Nevvman, Silva Kokin i
Ujetniki visokih Vojaških činov sc počutijo za zapahi nadvse odlično. Nikakoi se ne morejo odločiti za beg v pn> I toli. V njihovi okolici je tu di čedna princema, /a katero se vname nav< »do .li pi 11 • >i nik. Celoten potek dogajanja je seveda mikavno zapleten spi v ml j.uho ga s simpal i jami za preveliko odzivnost pa je preohlapen. B. C.
Zakaj ni matematikov?
Po zbranih podatkih, ki jih ima Zavod za prosvetno in pedagoško službo v Kranju, trenutno na gorenjskih srednjih šolah primanjkuje 17 predavateljev za matematiko. Šole si zato pomagajo na različne načine. Večina predavateljev nima ustrezne izobrazbe ali pa so to honorarni predavatelji, ki pa ne morejo imeti vseh predpisanih ur.
Trenutno sta glede predavateljev   za   matematiko v
najtežjem položaju Ekonomska srednja šola v Kranju ter Gimnazija v Kranju. Na Ekonomski som predava matematiko samo en predavatelj, ki pa zaradi gotovih okoliščin ne more predavati tega predmeta tudi v četrtem letniku te šole. Direktor šole sicer upa, da bodo če-trtošolci v kratkem dobili honorarnega predavatelja za matematiko, sicer bo škoda zaradi izostanka matematike precejšnja, kar se zavedajo tudi dijaki sami.
Nekoliko boljše je na kranjski gimnaziji, čeprav bi namesto treh potrebovali pet matematikov. V kratkem jim bo priskočil na pomoč honorarni predavatelj matematike, tako da bodo dijaki prikrajšani le za 4 ure matematike na teden namesto sedanjih osem.
Problem pomanjkanja strokovnjakov v prosveti ni nov in bo po vsej verjetnosti trajal vse dotlej, dokler bo naša prosveta korak ali dva za gospodarstvom. Kajti pro blem matematikov ni v tem, da jih ni. Nasprotno, matematiki so, samo da se raje vključujejo v gospodarstvo, ki jih vse bolj potrebuje in v zvezi s tem tudi bolje denarno vrednoti. Račun pa je preprost: pripravnik v prosveti   mora   delati  celih 25
Jezik ni Kar tako
Iznesel je predlog, da bo treba  v večih krajih popra -, viti vaške poti. j    Predlagal  je,  da bo Iraka
I v več krajih popraviti vaške i Poti.
I V Slovenjgradcu je največ ; doprinesel   k   zmagi igralec
! Koren.
I V Slovenjem Gradcu je , največ   prepeval   k zmagi
igralec Koren. I    Treba pa je Imeti v vidu, i da se bodo pojavila marsikatera odstopanja. Moramo pa upoštevati, da j bo marsikaj narobe (da marsikaj ne bo šlo po načrtu).
Na predvečer praznika pa IhkJo po gorah zagoreli kresovi.
I Zvečer prod praznikom pa bodo po gorah zagoreli kresovi.
Oglejte si močneje tiski ne besede in popravljene stavke.
let, da se mu plača dvigne za približno polovico, medtem ko »zleze na zeleno vejo« v gospodarski organizaciji že v enem do dveh letih. Niti ni treba biti matematik, da bi si izračunali, kje je bolje — v prosveti z vsako letnim povečevanjem plače za poltretji tisočak (stari) ali v gospodarstvu. Gospodarske organizacije pa vsak dan uvajajo mehanografske centre, v katere vabijo fizike, matematike, ekonomiste itd.
Dokler pa bo družba toliko vrednotila delo prosvetne službe kot sedaj, bodo stro-
kovnjaki seveda iskali raje zaposlitev v gospodarstvu kot pa v v pedagoški služb*.
Dokler pa bo stimulacija v prosvetni službi tako nizka, mladi diplomirani matematik sploh ne bo omahoval, ali naj sprejme službo v gospodarstvu ali prosveti, dokler ne bo urejeno štipendiran jo strokovnjakov za srednje š*-le pri republiški izobraževalni skupnosti skupaj z regionalnimi sveti izobraževs*««h skupnosti in občinami, nas je lahko strah neznanja dijakov glede te vede.
L. M.
Kulturne vesti
RADOVLJICA — Danes, v soboto, 25. oktobra, in v nedeljo,
26. oktobra, bo v prostorih delavske univerze Radovljica (graščinska dvorana) odprta zanimiva razstava LINGUAPHONE naprav, združena z demonstracijo učenja tujih jezikov. Razstavo organizirata LINGUAPHONE INSTITUTE LIMITED iz Londona in ZKP MLADOST iz Zagreba. Linguaphone metodo, svetovno znani avdiovizuelni način študija tujih jezikov na domu, imamo zdaj prvič tud: v slovenski priredbi. Tovrstne naprave ze pouk angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine je že moč dobiti. Vsak tečaj obsega 50 dnevnih kon-verzacij, posnetih na gramofonske plošče angleške izdelave, ilustrirani priročnik, celotno slovnico, slovar, klasificiran po konverzacijah, in navodila za uporabo. Na ploščah slišimo lekcije uglednih profesorjev-lektorjev znanih univerz Oxford, Cambridge, Kbln, Bonn, Firenze, Pisa in Sorbona. Razstava bo odprta od 9. do 19. ure.
KRANJ — Včeraj, 24. oktobra, zvečer so v galeriji Prežer-nove hiše v Kranju odprli razstavo slikarke Grete Pečnik iz Pi rana.
GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodo-vinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava Otroška fotografija v ZDA.
V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in v II. nadstropju etnografska razstava Planšarska kultura na
Gorenjskem.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa razstavlja slikarska dela Greta Pečnik iz Pirana.
Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10.—12. in od 17.—19. ure, stalne zbirke pa od 17.—19. ure, v sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10.—12. ure
V TRGOVINI ZA PRODAJO KONFEKCIJE PO
ZNIŽANIH CENAH KONFEKCIJA NA KLANCU VODOPIVCEVA 7
TRGOVSKO PODJETJE
Kranj
Nudimo:
moške podložene bunde
166.00 din
moške suknje
100,00, 17510, 240,00 din
ženske plašče
220,00. 300.00 dm
otroške plašče za starost 12—1* let
83.00 din
ženske hlače Helanca
48,00 din
in vse ostale konfekcijske izdelke po znižanih cenah!
j S.  M* ^SPECIALNE
4 5 nMwmPommufm
sam
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
grah doza 1/1 8 kom. stročji   fižol   doza 1/1
Konserviran Konserviran 8 kom
Konserviran djuveč doza 1/1 8 kom = Paradižnikova mezga tuba 0,2 kg 9 10 kom ■ Goveja in kokošja juha zavitki 0,65 =
JJmiHHiiniiimiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiuiiiiiiiTi
fiiiiiiiiiBiiitiiiiiiiiiiifiiiiiiiEiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiaifiiiiEiic: .;tiittiiiiiiiiiiiiiiiiitin
Vložene kumarice kozarec 0,800.6 kom
Paradižnikova paprika kozarec 0,800 6 kort =
Paprika »Kapija« kozarec 0,800 4 kom =
S Paprična solata kozarec 0,800 4 kom
= Ajvar kozarec 0,800 4 kom
■IIII■IIltlllllllllllllllHIIIIItlllllllf iilllllllllfIIlfliftlElIfillllllllllflIIllllllflIIIIII!lfG11lllltl.iki E
OPOMBA DOBAVITELJA: Dobavitelj si pridržuje pravico, da pri = sestavi paketa št. 3 menja sestavo kompotov, džemov in priprav- = Ijenih jedi glede na razpoložljive količine letnega pridelka. PRODAJNI POGOJI: za nakup paketov ■ Nakup paketov se kreditira največ do zneska 680.— din Kupec mora poravnali znesek za nakup paketov št. 1, 2 in 3 = največ v petih mesečnih obrokih  s plačilom  gotovine na žiro ~ račun 401-1 512 »KONZERVA EXPORT« SKOPJE Mesečni odplačilni obrok ne sme biti manjši od 70.— din Z gotovino lahko kupite vsak paket posebej po želji kupca Reklamiranje dobavljenih paketov priznavamo v 8 dneh po pre- = jemu paketa in pismenem obvestilu
PROIZVAJALEC IN DOBAVITELJ KONZERVAEXPORT SKOPJE
imi;:iiip<M!!3iiiiii!iinii!!i Miiimii;i!iiii-:;iii[iiiiiiiii
E    SADNI »lOMPOTI
=     (marelica,    breskev,    jagoda, E
ss    češnja,   višnja,    hruška,    ja- =
Ž2     bolka in sliva)  do/a  1/1 kg 8 =
= kom E I    DzF.Ml (marmelade)
E    (marelica,   jagoda,   breskev, sz
=    šipek)    kozarci   0,800 cena   4 E
E k' ni == E     PRIPRAVLJENA JEDILA
E    (sarma, grah z mesom, dju« E
E    vec,  strožji   fižol   i   mesom, =
fižol   s  klobaso,  lizol   s  ple- =
ikavico    ali     slanino)     do/e E
1/1 kg 4 kom =
SADNI SOKOVI (borovnica, jagoda, ribe/en, marelica, breskev, malina, robida, limona, pomaranča, višnja) v tetrapaku 0,2 1 18 kom.
POMARANČNI SIRUP — steklenica 1/1 1 kom.
•"Minuli"
VSE INFORMACIJE ZA NAKUP DAJE:
Poslovno združenje EMONA MERKUR, LJubljana, Miklošičeva 38 II, telefon 316 279
Veliko izbiro
renskih  In moških
klobukov
priznane tovarne
lz Škofje Loke
nudimo v prodajalni Konfekcija, Titov trg 7 Ženske klobuke po znižanih cenah do 50 1
/o v raznih modnih barvah in oblikah v veliki izbiri prodaja prodajalna Moda, Titov trg 15
Trgovsko podjetje
:toCj Kranj
SODELUJTE V DOBRODELNI AKCIJI ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE SLEPIH
TEKOČI RAČUN:c<c<iinnnii CENTER SLEPIH 515174C 204
Projektivno
PODJETJE, KRANJ
Cesta JLA 6/1, (nebotičnik)
IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ
Komisija za delovna razmerja
TRGOVSKEGA PODJETJA
SLOVE NIJ A SPOR T Ljubljana,  Miklošičeva 18
razglaša
prosto delovno mesto
prodajalca-ke
v poslovalnici Kranj.
Poleg splošnih pogojev se zahteva k val i I i kaci ja trgovskega pomočnika in najmanj 3 leta prakse. — Preizkusna doba je 3 mesece. Nastop dela takoj ali po dogovoru. S stanovanji podjetje ne raz. polaga. — Ponudbe sprejemamo 10 dni po objavi.
Rezultati 3. nagradnega
™ žrebanja yyfflj reklamne prodaje JESEN V KOKRI z dne 22. okt. 1969
Izžrebana št, parag. bloka	Izžrebana št, dobitka	Izžrebana št, parag. bloka
D 32-4470	259	E 36-0412
A 43-6125	280	F 38-0586
B 47-2610	234	E 44-6865
D 04-1210	25	B 21-2607
B 24-6760	222	F 23-4829
E 09-0440	268	B 50-6769
E 01-0358	216	D 12-4990
E 38-0454	269	B 50-7391
D 14-1215	43	B 32-0332
E 32-9832	262 '	E 08^6860
D 02-1215	83	F 16-0598
D 44-3742	277	F 15-0552
E 14-6879	26	A 49-9949
B 06-7680	260	B 01-2601
D 10-3299	85	F 27-0586
D 37-1210	88	E 09-3557
B 09-3064	230	E 27-0353
F 04-4029	263	D 37-3208
B 11-6751	231	E 40-2078
F 41-4095	272	E 32-1094
F 34-1986	87	E 20-6813
E 19-6805	283	E 02-3872
E 28-6813	. 247	E 33-3559
F 12-0029	84	E 14-9817
A 38-0135	44	F 114035
F 27-4826	46	F 12-4844
A 49-9400	271	D 10-3208
B 17-7932	211	E 19-0314
F 11-0552	8	D 40-4470
D 19-0778	7	A 12 9400
A 34-9921	219	F 10-1576
E 03-6832	214	A 17-9948
F 11-0068	284	E 06-0336
C 50-1739	221	B 42-7941
F 22-4048	240	B 26-2601
B 20 8330	255	B 19-3019
F 49-0075	244	B 11-7636
E 01-6855	212	E 25-0376
D 48-2970	285	B 29-5343
E 40-1085	218	E 13-6855
E 31-3872	82	B 21-7655
E 27-6834	261	C 49-1119
D 19-1233	235	C 48 1130
E 09-0491	45	F 28-1972
E 05-3551	226	F 03-1951
F 25-4095	215	E 04-3874
E 50-6850	248	E 29-6825
		D 02 1294
rt J -D 3
246 253 282 217
24 258 275 254 223 245
89 236 270 252 224
90 229 251 256
81 267
86 232 213 225 238 274 279 278 237 239 228 266 242 276 281 243 265
23 233 273 257 220 249 250 241 22^ 264
Srečni dobitniki naj se z izžrebanim paragonski"1 blokom /glasijo v prodajalni, kjer so kupili blag0' da dvignejo dobitek.
Naslednje žrebanje nakupov preko 50 N din bo »• novembra 1969.
Kupujte v prodajalnah velet rgovskega podjetja KOKRA — KRANJ
KOMUNALNI SERVIS K R A
proda
iz zalog manjše količine podolita in UkOP* po 7.50 N din /a lm. Interesenti se zgiase v skladišču komunalnega servisa gajeva 5, Kranj (Primskovo).
RU#
SOBOTA - 25. oktobra 1969
GLAS « It STRAN
Te dni Po svetu
PRAGA, 20. oktobra — v SZ Je dopolovala številna češkoslovaška partijska in vladna delegacija, ki jo vodi prvi sekretar CK KPC Gustav Hu-sak. Na dnevnem redu bodo Pogovori o političnih in gospodarskih vprašanjih obeh držav, o medsebojnem sodelovanju pa tudi o mednarodnih zadevah.
LJUBLJANA, 20. oktobra — Končala se je 8. seja CK ZKS. Zadnja dan so udeleženci sprejeli sklepe in stai'.išča O nadaljnjih neposrednih na-»Mh komunistov. V obravnavi formulacij so sodolova-* skoraj vsi prisotni.
BONN, 21. oktobra — Na drugi seji novega zahodno-nemškega parlamenta, že a Prvim glasovanjem. Je bil za kanclerja izvoljen predsednik socialnodemokratske stranke £ bivši župan Berlina VVilly Urandt. Dobil Je 251 od 495 Slasov, torej dva več, kot Znaša absolutna večina.
MOGADlšO. 21. oktobra — *ornaj en dr.n po pogrebu £bltega predsednika Šerma-*a sta somalijska vojska in P^1:ciJa izvedli državni udcir Z\'x' Prelivanja ki vi. Prcvrat-r*1 so tako aretirali pred-*e«nika vlade Egala in ga označil, 7a »pijavko ljudst-ukinili ustavo, poslance
a PWUvili pod nad/oislvo.
BEJRUT. 22. oktobra - Li-
3. brez  vednosti vlade, Proždrt   oboroženo akcijo .JJ0« palestinskim komando-»n. Ker premier Uašid Ka-nie ni hotel prevzeti odeo-
Samo na enem mestu v Bostonu se je zbralo sto tisoč ljudi, v Washingtonu 50.000, v Los Angelesu, San Franci-scu, Detroitu, MinneapQlisu in drugod na desettisoče in sto-tisoče. Bil je dan protesta proti vojni v Vietnamu, ki se je razširil po vsem ozemlju ZDA in drugod po svetu, kjer živijo ali delajo Američani. To je bila doslej največja demonstracija proti vojni v Vietnamu, čeprav je niso organizirali iz enega sred-šča in čeprav so še nekaj dni pred 15. oktobrom govorili o njej kot o »otroški križarski vojni«, kot o političnem nepomembnem in celo praznem protestu političnih zanesenjakov in celo »hippijev«.
»Dan vietnamskega moratorija«, kakor so imenovali 15. oktober, je sprožil 26-letni Sam Brown, bivši študent bogoslovja. Moratorij pomeni odlog ali odložitev plačila, podaljšanje plačilnega roka dolžniku. In prav v tem zadnjem pomenu je bil mišljen dan protesta, ki je prvič v tolikšni meri združil staro in mlado generacijo v ZDA v zahtevi po miru v Vietnamu.
Ko je predsenik Nixon letos januarja prevzel oblast, je obljubil svojim volilcem in ameriškemu ljudstvu, da bo končal vojno, da bo izvajal politiko, ki se bo v tem pogledu bistveno razlikovala od politike predsednika John-sona. Pozval pa jc Američane,
Moratorij
naj mu dajo nekaj odloga, da bo lahko izpolnil svojo obljubo. Javnost mu je dala ta »moratorij«, ki je trajal devet mesecev. V zadnjih mesecih je postajala čedalje bolj nestrpna in razočarana.
Nixon je v tem času res umaknil nekaj ameriških vojakov iz Vietnama — do konca leta se jih bo umaknilo 6C.0O0 — toda ostalo jih bo tam še vedno skoaaj pol milijona. Nikakor pa ni hotel povedati javnosti razumnega roka, do katerega bi se morali umakniti vsi »fantje« iz Vietnama. Čedalje očitneje jc tudi postajalo, da se tudi »jastrebi« ogrevajo za tako postopen umik, saj bi po sedanjem ključu lahko trajal leta in leta. »Jastrebi« so spoznali, da je to njihova najboljša taktika: ob zelo postopnem umiku čimbolj zavlačevati pogajanja v Parizu, hkrati pa skrbeti za »vletna-mizacijo« vojne.
Ta izraz pomeni prizadevanje ameriške vlade in Pentagona, da bi tako okrepila saigonski režim, da bi se lahko sam obdržal, potem ko bi se ameriške čete v glavnem umaknile. Hkrati »jastrebi« rotijo ameriško javnost, naj samo še malo potrpi, ker da Je zmaga na vidiku. Zagotavljajo javnosti hi predsedniku   Nixonu,  da se
Anton Korošec iz Spodnjega Otoka
Dvanajst let skrili za grobišča talcev
?"*• Je „*,"!0rci:">« Posle
*5Me"
So      —"tu, ;
. *»Cl| £f ur P° začetku »onom/ 2
1       1J »Prle mejo z Liba-
7 LSS' ?■ <*lobra S*»W%£      ' znani irski
?£Ua, sU/f^ na C,o-L> I^n-u '   'K'vi in K ^Ms      tUdi 1 : raUi hu,i' 23- oktobn — Za-^^^f*«VJ« In taS {"o«. 0P"!^v Je v Tunl-
£«H,|c r -talnih akclhm S^U, J"? francoskih,
>J krat"J***« »i/crte. ^iT5*1**« vedi,« pri.
Bliža sc dan mrtvih in to me je napotilo na vrt begunjske bolniširee, kjer je grobišče in park talcev. Ob spominskih obeležjih grobov som opazil moža, ki jc marljivo urejeval in čistil okolico. Bil je to Anton Korošec iz Spodnjega Otoka pri Radovljici, ki že 12 let skrbi za grobišča talcev v Begunjah in v Dragi.
»Na tem vrtu je pokopanih 509 talcev,« je pojasnil Korošec. »V dragi jc iranj talcev kot na te:n vrtu. Največ Je bilo naenkrat v skupni grob položenih 50 talcev.«
SUrežno osebje
ZA GORENJSKI VEČER
zaposli
RESTAVRACIJA PARK Prijavile se v restavraciji Park do 28. 10. 1969.
»Imate dovoij dela?«
»Seveda, posebno v teh dneh pred dnevom mrtvili. Delam od jutra do večera. Rože bo te dni posadila vrtnarija bolnišnice, ki tki bi za cvetje.«
»Je tod dosti obiskovalce v ?«
»Veliko. Letos jih je bilo gotovo že 50.000. Odkar delam na grobiščih jc bilo letos največ ljudi. Veste, na grobove pride več ljudi kot v muzej talcev, ker so nekateri muzej že večkrat videli, pa le pridejo na grobove sorodnikov in drugih junakov, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodno rast naše domovine.«
»Ste naročeni na Glas?«
»2e od vsega začetka, odkar ta časopis izhaja.«
»Kaj   najrajši preberete?«
»Rad berem o življenju pesnikov in pisateljev. Veate, tisto, kar tovariš Zorcc piše. Polcm sledijo partizanske zgodbe, pa novice iz okolice, preberem pa vse, kar piše.«
»Torej ga ne boste odpovedali?«
»Ne, brez Glasa bi bilo doma dolgčas.« J. Vidic
sovražnik bojuje še z zadnjimi močmi in da Je treba samo še malo vzdržati. Njihov najmočnejši argument, ki je namenjen omahljivemu delu ameriškega javnega mnenja, se na kratko glasi: »Mar bomo zdaj vrgli puško v koruzo, ko se nam po toliko žrtvah in izdatkih vendarle nasmiha zmaga?« »Jastrebe« prav nič ne moti dejstvo, da že leta in leta nastopajo s takimi argumenti. Računajo, da je v ZDA še vedno dovolj naivnežev. Toda množični protest 15. oktobra je pokazal, da jih Je čedalje manj.
Dubček in Smrkovskv sta prejšnji teden odstopila s položaja predsednika in pod-predsenika zvezne skupščine CSSR. Tako se je uresničila napoved o čistki vseh »desničarskih« elementov, ki Jo je bilo slišati na plenumu CK KPC v dneh 25. do 27. septembra letos, na tistem plenumu, na katerem je bil Dubček med drugimi izključen iz CK. Čistka je zajela tudi druge osebnosti, med njimi nekdanjega gospodarskega voditelja in ekonomista Oto Sika, »ki Je kriv, da so pred trgovinami v CSSR repi«, kakor je dejal generalni sekretar CK KPC Gustav Hu-sak.
Kaj bo zdaj z Dubčkom, Husakom in drugimi? Kaže,
da jim vsaj za zdaj p>^teg po litlčne smrti ne ^rozl rodi proces in ječa. Husak je na plenumu partije dejal: »Ni« smo krvniki, naša partija ni mesnica«. Govoril je tudi o »higienski kopeli«. Vendar je malo dvoma, da bi sledila še kaj hujšega, če bi bilo p« volji stalinistov, kakor so BI-lak, Koldcr, Indra, Stro* ugal in drugi. Husak ni stav-linist ne ncstalirust, ampak »realist«. Izpolnjuje tajni bi ne tako tajni dolg do Moskve.
Kljub temu je tragično in neznansko žalostno poslušati očitke, da so ljudje, kakor ja Dubček, prepričan komunist iz mladosti, pomagali kontrarevoluciji« in podobno. Kdaj bo prišel čas, ko bodo tudi na Vzhodu jemali politične boje v partiji kot politične boje, ne pa kot mračna zarote, rovarjenje, kontrarevolucije, izdajstvo in podobno?
Il^uclje in
dogodit
»Letos je bilo že 50.000 obiskovalcev.« — Foto: J. Vidic
vsiiiiiiiiiliiiiiii;i2«Eifilifliiiiiiiiiiiiiiitiiiititifiiiit iiifiiiii:ii*ziiiififi:iiiiiiii:?:;ii7i~iftiifinrif r;;rxtr-
Svet osnovne šole Stanka Mlakarja Šenčur
razpisuje
PROSTO DELOVNO MESTO
za določen čas v šolskem vzgojno-varstvenem oddelku — višja skupina (6. do 8. raz.)
Pogoji: PRU - znanje    Nastop službe:  20. no-nemškega jezika. vembra 1969
Rok prijave 15 dni. *lilll|}tII>IIIISItlIltllUllllllllIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllItIllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIlI..llllllllllllsUM
KRVOSES 3
»Ah, mislite, kar se tiče poslov?«
»Nehajte že enkrat s to neumno investicijo! Saj natančno veste, za kaj gre, jaz pa tudi. Izginite že končno! Premisliti moram stvar!«
»Toda poslušajte, jaz bi vam rad natančno poročal o načrtu! Delbert trdno računa s tem, da ne boste pri stvari izgubili niti enega dolarja. Saj gre pri vsem le za to, da bi dobil obratni kapital in vi.. .«
»Da, da, saj vem! Dajte mi časa, da stvar premislim!«
Binnev Denham se je sunkoma dvignil. »Oprostite, prosim, da sem vam kratil vaš dragoceni čas, Mr. Bedford! Predolgo sem vas zadrževal. Ali dovolite, da se poslovim?«
»Trenutek še! Kako naj vas obvestim?«
Binney Denham, ki je že držal za kljuko, se je še enkrat obrnil. »Ce vam je prav, Mr. Bedford, ali bi se smel oglasiti pri vas, da? Medtem pa se moram seveda o tem In onem še pogovoriti z Del-bertom. Na svidenje, Mr. Bedford!«
Možic je komaj za režo odprl vrata in smuknil iz sobe. II.
Tistega večera Je večerjal Bedford sam z Ann Roann. Na srebrnem pladnju, ki ga Jc dobila v dar ob poroki, je sama servirala cocktaile.
Stevvarda Bedforda je bilo pred samim seboj sram, ko Je v trenutku ženine odsotnosti potisnil pladenj pod blazino na divanu.
Pri mizi se je zastonj trudil, da bi sc pokazal veselega in dobro razpoloženega. Med večerom se mu Je posrečilo spraviti pladenj v svojo delovno sobo, kjer ga je z močnim lepilnim trakom prilepil na kos lepenke, da bi lahko ohranil prstne odtise na spodnji njegovi strani. Nato ga je potisnil v škatlo, v kateri je pred nekaj dnevi prejel nekaj srajc.
Drugo jutro, ko je odhajal v pisarno, ga je Ann Roann vprašala, čemu vlači s seboj Škatlo. Pojasnil ji Je — (in bil prepričan, da Je zvenelo čisto naravno) — da mu barva srajc ni všeč In da jih bo zamenjal. Poprosil bo Elzo Griffin, naj mu škatlo zavije ln nese na pošto.
Za hip se mu je zdelo kot da ce je v sivih očeh njegove lene pojavila iskra nezaupanja, rekla pa ni ničesar in zato je pomirjen odšel.
Za trdno zaklenjenimi vrati svoje pisarne se Je znova lotil problema, ki ga do zdaj nI mogel rešili. Spotoma Je v specidnj Irgcvlnl za slikarske potrebščine kupil črtalo Iz o;.;!.a |n ščetko. Del črtala Je zdrobil v prah in z nJim potre-el hrbtno stran pladnja. T«;ko se mu je posrečilo odkriti nekaj zelo razločnih prstnih odl!.?cv. Zdaj Je bilo treba le te te prstne odtise primerjati s tistimi na poli-
cijski kartoteki, ki mu Jo je prepustil neokretni možic ter terjal zanjo dvajset tisoč dolarjev .posojila'. Stevvard Bedford je bil tako zatopljen v svoje delo, da ni slišal, kako je skozi stranska vrata stopila v pisarno Elza Griffin. Siala je poleg njega ob pisalni mizi in mu zrla čez ramo. Planil je pokonci. »Rad bi nemoteno delal,« je dejal razdraženo.
»Vem,« je dejala. Njen glas je bil miren in izražal razumevanje. »Mislila sem le, da bi vam morda lahko pomagala.«
»Ne, to ne gre!«
»Detektivi ukrepajo v takih primerih takole,« je dejala mirno. »Vzemi košček prozornega celofanskega traku in ga pritisni na kraj prstnih odtisov. Ko ga spet odvzameš. se traku drži og-Ijeni prah, ta odtis preneseš na karton, kjer ga poljubno lahko raziskuješ, ne da bi se pri tem pokvaril originalni prstni odtis.« Nasmehnila se je in mu pokimala. »Glej no,« je dejal, »česa vsega ne veste! Kako pa veste, kaj sploh počnem?«
»Morda ste prezrli, toda včeraj ste pustili odprto govorilno napravo, ki vas povezuje z mojo pisalno mizo in tako sem slišala vaš pogovor z Denhamom.«
»Za božjo voljo!«
Pokimala je.
»Na to sploh nisem pazil, vendar se mi zdi, da sem ga izklopil pred pogovorom.« Zmajala jc z glavo: »Nc, tega niste storili.« »No, prav! Prinesite mi torej, prosim, tak trak iz celofana. Poskusila bova.«
• Imam ga pri sebi — in škarje tudi.«
Njeni dolgi spretni prsti so vešče prikrojili nekaj kosov prozornega traku, ter jih prilepili na zadnjo stran pladnja. Ko Jih Je spet odtrgala, je natanko lahko študirala vsako linijo in vsak zavoj prstnih odtisov.
»Kaže. da ste v tem poslu doma.« je dejal Bedford.
Zasmcjala se Je. »Ce verjamete ali ne — nekoč sem ab-solvirala pismeni tečaj »Kako postaneš detektiv?«
»Cemu?«
»Kaj vem, zakaj! Hotela sem se z nečem ukvarjati in .igrati detektiva', kar je bil že od nekdaj moj konjiček. Mislila sem, da bi na ta način lahko urila svoje sposobnosti opazovanja.«
Bedford ji je stisnil laket ln dejal: »Tako torej! Ce res vse tako dobro znate, prinesite si stol in se usedite k meni. Vzemite povečevalno steklo in potem bova pač videla, kaj lahko odkrijeva!«
Kot se je izkazalo, je bila Elza Griffin velik talent pri primerjanju prstnih odtisov. Vedela je. na kaj je treba paziti in kako najdeš odločilne znake, ki so si enaki. Cez četrt ure si je moral Bed-
ford hočeš nočeš priznati, da o enakosti prstnih odtisov ni nobenega dvoma. Odtisi na kartoteki so bili natanko isti kot tisti, ki jih je posnela Elza Griffin s pladnja.
»Tako!«, je dejal. »Ko ste že enkrat poslušali vso zgodbo, Elza, mi povejte zdaj še to, kaj bi vi storili na mojem mestu?«
Zmajala je z glavo. »To je problem, ki ga morate rešiti sami. Ce boste seveda začeli plačevati, potem je to vijak brez konca.« »In če tega ne storim?« Zmignila je z rameni. Bedford se je zazrl v srebrni pladenj. iz katerega mu je gledal nasproti njegov izmučeni obraz. Dobro je vedel, kaj bi pomenilo za Ann Roann, če bi se razvedelo za to stvar.
Tako polna življenja je bila, tako sveža in srečna. Bedford si je živo naslikal pred očmi, kaj bi se zgodilo, če bi ena teh Ilustriranih objavila z velikimi črkami zgodbo iz preteklosti Ann Roann: Zgodbo podjetne mlade dame, ki si je kot poročni objekt skušala finančno opomo-Či na ta način, da Je ogoljufala zavarovalnico.
Vseeno, kakšen izhod iz te zagate si izbere — do te sramote ne sme priti. Vedel Jc, kako se svet ob takih primerih vede. Po objavi se bodo kopičile mučne izjave simpatij. Na videz se bodo vsi znanci zgražali nad temi »škandaloznimi listi«. Nekateri se bodo trudili, da bi bili do Ann Roann »ljubeznivi«. Drugi spet bi od danes na jutri povsem spremenili svoj odnos do nje. Ledeno mrzio bi se obračali od nje. Izobče nje b| postajalo vedno občutneje. Nazadnje bi Ann Ronnn ne preostajalo drugega kot zaigrati živčni zlom .. . odšla bi na daljno potovanje z ladjo, da bi se okrepila... in se nikoli več ne vrnila ...
Zdelo se Je, da je Elza Griffin uganila, o čem razmišlja, »saj bi lahko poskušali za nekaj časa potolažiti ga z raznimi manevri. Pridobite na času, kolikor morete, medtem pa skušajte poizvedel i, kakšen človek je to pravzaprav. Saj mora navsedanje biti pri njem marsikaj gnilega. Vidite, spomni'a sem sc zgodbe, ki sem jo nekoč brala, kjer Je nekdo stal pred ravno takim problemom in . . .«
»In?«  Je vprašal Bedfo»d. ko je nenadoma umolknila. »Bila Je to samo zgodba.« »Dalje!«
»Mož si nI mogel privoščiti, da bi izsiljevalne zahteve kratko malo zavrnil. Ni hotel tvegati, da bi »e o stvari, ki so jo izsiljevalci vedeli o nJem, razv.delo v javnosti, toda ... bil Je prebrisan- in . . . no, toda to je vse skupaj roman. Na delu sta bila prav tako dva človeka kakor v vašem primeru.«
»Nadaljujte! Kaj pa je storil?«
»Umoril Je enega izmeti Izsiljevalcev In zadevo prikrojil tako, da 10 kot morilca osumili   njegovega tovariša.
— Draga Marta, drugič se prosim, zateči raje v trgovino z železjem, kadar te ujame ploha in ne v modno hišo!
— Kaj pa zame danes predvideva horoskop?
Zdravilo za kolcanfe
Najrazličnejše stvari vplivajo na nastanek kolcanja. Včasih preobilno kosilo, pretirano kajenje in tudi smeh ter še vrsta drugih psiholoških vzrokov. Kaj se pravzaprav dogaja, ko s nam kolca? Trebušna prepona začne delovati zmedeno. Za^ začnemo nehote požirati majhne količine zraka, kar sć precej neprijetno sliši. Kolcanje lahko traja petnajst sekund. nc ?j minut ali celo nekaj dni — dokler ne začne živčni sistem, kontrolira prepono, normalno delovati.
Trdovratno kolcanje navadno poneha po eni uri, so,^? ljudje, ki se jim je kolcalo tudi nekaj mesecev. Rekord \ canju ima neki prebivalec Los Angelesa, ki se mu je v prcS\.%* kili kolcalo osem let. Zdravila kot so pitje kisa, žvečenj- ie\-ali postavljanje na glavo navadno ne pomagajo. SodOPna _ dicina svetuje nesrečnežem, naj enostavno ležejo in se spi ste ter tako umirijo svoje živce.
VODORAVNO: 1. vojaški oddelek, 7. področje *J*J*|!J emira, 13. tekma na vodi, 14. oddelek vojakov na pob0'111'.^ jezero v koroškem narečju, 16. dostavek k oporoki, 17- P^vLj ime, 18. hitri, brzi, 19. grška boginja nesreče, 20. jaP°n' telovadec, ki j: »odnesel« tri zlate kolajne s 'ekl"oV'!irn. »Ljubljana 69« (Eizo), 23. bivši japonski tekmovalec na °..,v0 pijskih igrah v Rimu 1964., 26. drugo ime za azijsko 0*»^ Tajland, 27. lesena vrata v plotu, 31. človek, ki živi sam z'^. 33. tanka kožica, 34. okrasni kipec, 35. dlaka, 3i>. mo»g° narod, ki je nekoč vdiral v Evropo, 37. ovčar, plansar.
M AVI ljubi j
4. Pr
iAVPICNO: 1. korist. 2. telovadna vaja, 3. Wa^B Aflut**" Ijena Igra na karte, 5. moško ime, 6. predlog, *vaieri<1' nec, ki oskrbuje podjetje ali ustanovo s potrošnim p,itok lom, 8. slovenski politik in javni delavec (!•**'» ' jj go-Bajkalvkega Jezera, 10. rt blizu Llsboe (Portugalska h jg t kratov tožilec, 12. kazalni zaimek. 16. kdor vodi ,iHl'sp|.ejcli rimskokatoliško cerkvijo združeni pravoslavni, ki s<1' ^ ce#t* nekatere njene dogme, 21. spojina alkohola s k's,!n.°j.|,)0vnik:£'' v mestu, 23. bodeč plevel, 24. splošen naziv za vcle klljlžev' TS. ovoj, 28. eno izmed Imen psevdonima bolgarsU-ga ^ fC-nika (pravo ime Dimilar Ivanov Stojanov, 1877—' V* a plo-ka, ki leče skozi Pariz (naša pisava), 30. stara a"tf eJ.nCO|c««» > i. ovna mera, 32. znamka oranžade, 33. grczil". *» 35. blara kratica za konjsko silo.
SOBOTA — 25. oktobra 1969
Loške slike iz pretekle in polpretekle dobe (5)
Mestnci ln Prš tarči
Franc Dolenc, po domače Joškovc, si je svoje premoženje ! najbolj povečal, ko so leta 1903 in 1904 gradili bohinjsko j železnico. Prevzel je ves prevoz gradbenega kamenja s Kam- j nitnika na železniško postajo škofja Loka. Ta izdatni zaslužek mu je omogočil, da je svojo lesno industrijo močno povečal in zgradil velike žage polnojarmenike na Trati pri Loki, v Kokri, v Preddvoru in v Soteski. Na veliko je prodajal les ne samo v domovini, ampak tudi v Italijo in celo v severnoafriške države.
Svoje gozdove, ki jih je iz-sckaval, je skrbno obnavljal. Njegovo gospodarjenje torej ni bilo nikako roparsko izkoriščanje gozdov, ampak skrbno in strokovno utemeljeno gozdarstvo. Svojemu nasledniku je zato zapustil ogromno premoženje. Z njim se danes okorišča tudi naša ljudska skupnost.
Dolenc pa ni bil samo gospodarsko usmerjen lastnik gozda, ampak tudi navdušen ljubitelj gozdnih lepot. Zato je z zanimanjem in razumevanjem sadil razna eksotična drevesa, npr. dvokrpo ginko (Gingko biloba), sekvojo velikanko (Sequoi gigantca), tuje vrste orehov itd.
Podoba tega moža bi ne bila popolna, če ne bi omenili tudi socialne strani njegovega žitja. Svojim delavcem je bil dober ter reden plačnik in je vedno kazal razumevanje za njihove težave in potrebe. Podpiral je marsikaterega revnega študenta, če je spoznal, da je nadarjen in podpore vreden. Tudi umetniki so se shajali pri njem, tako Ivan Grohar, Matej Sternen in drugi. Vsem je bil vnet mecen. Umrl je leta 1938.
Druga pomembna osebnost Prifarcev je bil lastnik staro-loškega gradu Kari Strah!, ki so mu Prifarci rekli Štrol. Čeprav je bil nemškega rodu,
se je vedno čutil Kranjca. V gradu je imel lepo zbirko slik domačih in tujih umetnikov. Po prizadevanju dr. Franceta Steleta je del teh slik, zlasti onih z večjo umetniško vrednostjo, prešel v last Narodne galerije v Ljubljani. Pri Strehlovi graščini je v neposredni bližini gradu ostalo še iz fevdalnih časov nekaj hektarov obdelovalne zemlje. Njive je Strahl dajal v najem revnim Prifarcem proti skromni odškodnini. Prifarcem je vedno rad pomagal v raznih lokalnih zadevah, bodisi z nasveti ali s posredovanjem pri oblasteh, prav tako pa tudi z gmotnimi prispevki. Zato so ga Prifarci zelo spoštovali in ga ohranili v častnem spominu. Njegov grad je od Strahlovih dedičev kupil najprej stari Franc Dolenc, nato pa je že v prejšnji Jugoslaviji prešel v last društva slepih.
Tako Mestnci kot Prifarci se zavedajo svoje starodavne preteklosti in se s tem zelo ponašajo. Kdaj je bila ustanovljena pralara, ali — kot so včasih rekli — Mati fara, ni znano. Pač pa dokazuje listina z  dne  15. junija 1074,
s katero potrjuje oglejski pa- ' triarh Sigchart brižinskemu j škofu Ellenhartu zavetništvo j (patronat)    nad   starološko i cerkvijo, da je tedaj starolo-ška cerkev in s tem tudi fara že obstajala.  Sedanja farna cerkev je bila — tako navaja Fr. Pokorn v  spisu  Loka v Domu  in  svetu  1894 — po mnenju umetnostnih zgodovinarjev zgrajena že v 10. ali celo v 9. stoletju. Mirno torej lahko rečemo, da je fara Stara Loka stara najmanj tisoč let.
Mestnci pa se sklicujejo na dve listini cesarja Otona II., in sicer z dne 30. junija in 23. novembra leta 973. S tema listinama je cesar podelil v last freisinškemu škofu Abrahamu kmetije v Selški in Poljanski dolini. Z letom 973 se torej začenja v loški okolici fevdalna oblast oz. loško gospostvo freisinških škofov, ki se je pozneje še močno povečalo. Leto 1973 je torej dejansko 1000-letnica loškega gospostva freisinških škofov. Ko so v 12. stoletju škofje ; pozidali spodnji veliki grad, so se zaceli na današnjem > prostoru Loke naseljevati raz- J ni obrtniki in naselbina sc je vedno bolj večala. Zanimivo | je, kar navaja urbar loškega gospostva iz leta 1291 o kmečkih posestvih v Loki in okolici. Beremo, da je bilo tedaj
v okoliških vaseh sledeče število hub (kmetij): 2abnžca 36, Stara Loka 19, Suha 21, Sv. Duh 23, Stari dvor 5, Pev-no 8 itd.
Na ozemlju današnje Loke pa je bil tedaj po podatkih urbarja Reimbertov mlin, »ki leži v loškem trgu«. Dalje beremo: »Ruozvvurn, meščan v Škofji Loki, ima čevljarski grunt, ki plačuje od njega štirideset denarjev.« »Tudi huba, ki jo je imel nekdaj čuvaj sadovnjaka, je razdeljena med meščane.« — Tu je torej že govora o meščanih.
Po vsem tem, kar beremo v urbarju 1291, ne moremo sklepati na nagel razvoj Loke v prvih stoletjih po letu 973, pač pa smo do tega sklepa upravičeni za čas od 13. stoletja dalje. Leta 1271 se omenja škofjeloška cerkev oz. kapela. Leta 1314 je bilo mesto utrjeno z obzidjem. Leta 1474 je bila pozidana sedanja cerkev sv. Jakoba. Vikariat je bil ustanovljen šele ob koncu 16. stoletja. Leta 1803 je avstrijska vlada sekularizirala loško gospostvo in vsa njegova imovina je prešla v državno last. S tem je bilo za vselej konec loškega gospostva freisinških škofov.
Konec
inž. Primož Simonič
MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV DEL
Sleherni začne razmišljati o svetu *ele takrat, kadar mu svet postane skala, ki jo Jc treba odvaliti s sebe in se postaviti nanjo, če ■Oče, da bi ga ne zdrobila pod seboj. Toda ta vk.iillp fcj |e^j na vecjnj človeštva, je za enega •*Weka pretežka, Poprijeti borno morali vsi, ki ft»s teži. Vidiš, na Ogrskem so jo prav te dni ••tvalili. To bo naša skrb, a tvoja naj bo za se-dai samo šola ...«
Slavko molči, ker misli, da mu je hotel rudar Pahor s temi besedami dopovedati samo to, naj St briga za šolo, druge stvari, ki vznemirjajo ,J1,di, pa prepušča odraslim.
»Za smrkavca me ima. No, je pa že Karlov •** drugačen. Bolj me ceni. Mi ni U kel, da sem ■jCd božičnimi počitnicami ravnal kakor odra* n. Celo nad župnika in učitelja me je postavil,« v,Ka Slavko pri sebi svojo ceno, potem P-' se '•'ve, da vse skupaj ni nič ali ne bo nič poma-8al°, če antantni politiki svojih stališč do Slovencev in Hrvatov ne bodo spremenili. »Ali smo Us samo igrača? Samo drobiž, s katerim bodo Nacali Italijane?«
r° vprašanje boli Slavka, potem pa ga nekega *Ptil&keja dne vpraša gospodar Pahor, <di ni "Jegov oče Bavarec.
»Bavarce. A kaj zato?« je Slavko užaljen. »Ja/. n niama sva Slovenca!«
»Nisem rekel zato! Hotel sem ti reči samo, J? M' i« te dni Bavarska oklicala /a sovjetsko jp^oUko, za državo d lav« ev In km itov, /•=• -tvojemu očetu  Najbrž se bosta / man.o ■fi vrnila tja gor.«
. • -vko lamo strmi. Ne la/ume Pahoijevih De   ■ i
*\V,ni ^° mar mama P'sa,a?«
*Ne. Samo tako mislim.«
S?Vk0 P.i o Bavarski noče nič slišati.
*N,'< tja gor ne pojdem nikoh več, »-pripove-
duje rudarju o težavah in ponižanjih, ki sta jih morala z mamo prestajati.
Rudar ga s sočutjem posluša.
»Zdaj bi vaju ne poniževali več. Oblast je v rokah liebknechtovcev. Liebknecht je še vedno živ, čeprav so ga že sredi januarja zahrbtno umorili. Njega in Rozo Luxenburgovo. Oživel je že februarja v Bremnu, v bremenski sovjetski republiki. Živi v štrajkih in revolucionarnih bojih v Porurju in Srednji Nemčiji. Ce bo Šlo tako naprej bo tudi Berlin zopet rdeč . . .«
Slavko pa rudarjevega glasnega razmišljanja ne posluša. Odkar se je vrnil z božičnih počitnic je le redkokdaj mislil na očeta. Tudi mama mu ni ničesar pisala, če je prejela že kako novico o njem. Niti omenjala ga ni. Sicer pa je bilo teh nekaj pisem, ki jih je prejel, napisanih kratko in v naglici, kakor da mama nima preveč časa. Samo vpraševala ga je, če kaj potrebuje in če je pakete, ki mu jih je pošiljala, v redu prejel. Drugega mu ni pisala, on pa ji je odgovarjal prav tako kratko, kakor da ne utegne, ker se mora učiti.
»Tata?« razmišlja.
Morda mu bo mama sedaj kaj povedala o njem?
Jutri, 15. aprila je torek. Dobili bodo spričevala za drugo trimesečje. Zopet bo odličen. Samo tega ne ve, če ni poslabšal uspeha v matematiki. Zadnjo nalogo je pisal samo prav dobro.
»No, jutri bomo videli,« si pravi in misli že na sredo — na velikonočno sredo, ko bo odpotoval zopet domov v Borjano. »Ja, v Borjano,« se mu za trenutek prižge v srcu pomlad, a takoj ugasne, kakor da je ni.
In res je, v splošni pobitosti in žalosti minulih tednov ni opazit da se preboja . . .
»Ni še vse izgubljeno. Nove vzpodbudna novi-vice sem prejel od svojega priiatelja « pripoveduje gospod inženir Klaveda Slavku, ki se je pi i el poslovit pred odhodom na počitnice. »VVilson je baje predlagal novo rešitev. Ne vem še, kakšno. A ZSROtOVO vem, da našega ozemlja ne bo prepustil Italiji. To jim povej v Borjani,« mu naroča ob slovesu.
In tako pride sreda, velikonočna sreda. Jutro je /daj že jutro in ne r>' v kr' or jutro po • ,Vy< <hi na božične počitnice. Tudi šofer tovoruinka ne kine hudičev', da bi mu pomagali pognati avtomobil.
Pri Luciji ob Soči je pomlad že v polnem razcvetu, Toda čutijo jo samo italijanski vojaki, ki požirajo z očmi dekleta. Na poštni postaji je precejšnja gneča.
»Pa ne da čakajo vsi ti na .pošto' proti Kobaridu?« zaskrbi Slavka.
Slavko ne ve, da je lastnik poštne kočije zamenjal kočijo za avtobus, od katerega si obeta večji dobiček.
To je lastnik bivšega hotela z nemškim naslovom »Bei deutschem VVirt«. On si ne dela pregia-vic s stvarmi, ki mučijo večino. Misli nase in prav malo mu je mar, če VVilson prisodi Primorsko kraljevini Italiji ali SHS. Zaradi tega še ne smejo obsojati, da je italijanski petoli/nik, kakor so ga prej pod cesarstvom, da je nemčur, ker je imel hotel z nemškim imenom. Tud; sedaj bo novega, komaj sezidanega, ki mu ga je zidal stari Uršič iz Borjane, imenoval z imenom, ki se mu bo zdel za vabo tujih gostov najvablji-vejši.
In v prihodnjih letih bodo prihajali.
Prihajali s severa in juga, da bi se spominjali bojev na Soči. Se več pa bo prihajalo takih, ki fronte niso nikoli videli od blizu. Avstrijci se bodo hodili tolažit s »kobarško slavo« in preklinjali tiste, ki zmage na Soči niso ponovili tudi na Piavi.
Stari gospodje in petični ljudje bodo to. Ljudje, ki ne morejo preboleti razsula cesarstva in ki na tihem še vedno upajo, da jim bo mirovna konferenca vrnila vsaj katoliški del nove SHS, Ogrsko, ko jo bodo rešili ogrskih boljševikov, in morda še Slovaško, kolikor se je zdaj še laste boljševiški Madžari, zapleteni v boje s češko protiboljševiško vojske velcizdajalca Masaivka, sedanjega prezidenta Čchoslovaškc republike.
Avstrijci ne ,boljšcvikajo'. Vsaj tako nc kakor v Nemčiji, kj.;r je novi nemški Reichsvvehr zapleten v boje s pomrsko rdečo armado in kjer so prav tf dni po uboju Kurta Eisnerja, predsednika separatistične livarske, ki ga je ubil neki junkersk: in p. i:?oi iiskj oficir z namenom, da bi Bavarsko <Airar.il Nemčiji, pa je s svojim ubojen. samo i.i/pih:.l plamen in zanetil požar delavske vstaje in oklic komunistične republike R.itterre.pubiik Barem, obenem pa so vzplaroeneJe in še plamene nove delavske vstaje v Bi aunschvvcigu, na Saškem, na Thiirinškem, v Badnu in celo v Berlinu.
Roparski zaklad
Smotrnost naših potovanj med zamejske Slovence
(Nadaljevanje)
V prejšnjem sobotnem zapisu smo se mudili v Svat-nah na domu Miklovc Zale. Pa sem dobil kar koj več vprašanj, kako priti v to vasico, ki je zaradi Sketove povesti vsem Slovencem tako ljuba.
SVATNE
Potnikom, ki s svojimi motoriziranimi konjički merijo kdaj pa kdaj lepe ceste po slovenski Koroški, je smer od Boro-vclj, mimo Bistrice do St. Jakoba — ves čas v osrčju Roža — gotovo dobra znana. Je je kakih 25 km.
Tik pred St. Jakobom bomo v ostrem ovinku zavili na levo nazgor. V velikem loku nas bo sedaj asfaltirana cesta vodila skozi Lcše (Lcs-saeh) naravnost v Svatne (Schlatten), ki leži v globeli. Ustavili sc bomo tik ob cerkvici — podružnici, ki nosi imenitno fresko svetega Krištofa. Zraven cerkve ima svojo domačijo Jože Serajnik (to ime jc v starinski pisavi napisano tudi nad hišnimi vrati.) Serajnik — ali ni bilo tako ime tudi junaku Sketove povesti o Miklovi Zali? Da, bil je to Mirko Serajnik — davni prednik današnjega go-
tpodarj a!
In komaj streljaj daleč, vrh brega, sroji domačija, ki se ji pravi pri Tresoglavu. Tudi to ime nam je iz povesti znano — čeprav je bil nekdanji TretOglaV le nosilec nesreče za Mirka, za Zalo in za vso vas.
Zdaj spešimo kakih pet minut navkreber mimo Trcso-gltivovc hiše in odpre sc nam iznenada pogled na Miklovi-no —- domačijo Mklovc Zale! Velika lipa (pravzaprav lipo-povec!) vlada mod strehami te domačije. Sobotni in nedeljski obiskovalci bodo na-Š'i na domu tudi sedanjo Mi-klovo Zalo, ki te dneve prihaja i/, šole domov — k bratom in sestricam. Kajti današnji Miklov dom jc prav rodoviten; pri hiši je kar osem otrok!
Najstarciša je Zala, ki je nasa znanka že iz prejšnjega zapisa. Drugi je 20-lctni Ilan-zej. hčerki, ki ji jc 18 let. je ime Justi. Tomi ju jc sedaj 17 Ut, 1 •'ranciju 13 let, Milici U let. Minku nekaj več kot štiri leta — potem pa jc tu še najmlajši.
. Seveda bi sc utegnil kdo zmotiti, če bi pričakoval, da bo našel današnjo Miklovo Zalo kot kako svetlolaso vaško dekle. Dvajsetletna Zala je povsem sodobna — kar malce eksotična — temnolasa lepotice, a hkrati zavedna slovenska izobraženka.
Njen oče, Hanza Mikel, je tudi svojski človek. Rad ima svojo 30 hektarjev obsegajo-čo posest, še raje pa ima lov, ki ga vsega prevzame. Ponosen je tudi na to, da je staro
gradišče, ki ga omenja Skct v svoji povesti, na »njegovem«!
Se to kaže povedati, da so pred kakimi dvajsetimi leti tu igrali Miklovo Zalo domačini — na zgodovinskih tleh tik za cerkvijo. Gledalci so sedeli po pobočju hriba — kot v amfiteatru. Seveda so nastopali tudi »divji Turki«, ki so jezdili na pravih konjih in tako pričarali vero v resničnost dejanja.
No, pri Miklovih in pri Se-rajnikovih sc radi razgovorijo pa bo morebitni obiskovalec Svaten že še sam zvedel o prelepi povesti, ki so ji tu korenine.
Le to še velja pripomniti, da ne bi bilo tako napak, če bi v Svatnah, kje pri cerkvici, postavili spomenik ali pa vsaj spominsko obeležje Jakobu Sketu, pisatelju Miklove Zale — ki je razširil slavo tega kraja po vsem Slovenskem.
Za primer, da bi kdo raje pripotoval v te kraje z železnico, povem, da jc od postaje Podrožčicc (Roscnbach) le kakih 10 minut hoda do Svaten. Podrožčica pa je prva avstrijska železniška postaja onstran Karavank.
^O*
C^e jc Podjuna koroška . žitnica, potem je Rož koroški pušeljc Tako lepa je ta dolina, ki leži v srcu slovenskega Korotana. ' Četudi teče po sredi Roža Drava, ga nc deli — pač pa druži levi breg s slikovitimi Gurami na eni strani, s planjavami na desnem bregu, ki se dvigajo h Karavankam.
Zdaj usmerjamo pot od St. Jakoba (na poti tjakaj smo se spraševali, le kako se po slovensko pravi večjemu kraju ob cesti, kjer tablice j'O-vorijo, da je to Mariji Elend; to je nase Podgorje!) proti ( Baškcmu jezeru (Faakcrsce). | Pri   Ledenicah   (Leden t/.n) se bomo ločili od glavne ce- : ste in zavili v breg, Na vrhu ' vzpetine je gruča dreves in j nekaj klopic — pod teboj pa ' je sinj ina Bask ga jezera ... j Po tradiciji se jc Franc Trci- j ber   prav   s   tega prostora oto/no za/rl na jezero in za- : snoval svojo N'mav čricz jiza- j ro ... I
V Beljaku se bomo obrnili i in se po levem 'bregu Drave napotili v Gurc, sredogorje med Dravo in Vrbskim Jezerom, Iz potujčene — svetov-no/nanega letovišča — Vrbe (Vclden), ležeče na skr:>-» zahodni obali Vrbskega jezera, jo bomo ubrali proti Sko-fičam (Schiefling), kjer so doma slovite slovenske pesmi, odtod pa čez Šentilj (St. Egv-den) bodisi proti Trebinji, kjer živi in ustvarja skladatelj Pavle Kernjak — sredi številnih vnučkov — ali pa se bomo napotili še dalje proti vzhodu. Kmalu bomo v Bil čovsu   (Ludmannsdorf), po-
polnoma slovenski vasi.
Od tu se nam odpre čudovit razgled na Rožno dolino in na skalovite Karavanke v ozadju — a ne tako daleč — na jugu. Teh gora pa od tu skoro ne poznamo — pri nas sončna travna pobočja skoro do vrhov — tu pa mračne prepadne stene prav do doline. Orientirati se je najlaže tako, da si od Bilčovsa zamislimo smer točno proti jugu: tam jc naš Stol. Od Ledenic proti jugu je Kepa, od Vrbe proti jugu jc Golica, od Bo-rovclj proti jugu je Košuta.
Iz Bilčovsa bi se lahko napotili proti Kotmari vasi (Kottmannsdorf) in potem šli proti Humperškem gradu (Hollcnburg) na cesto proti Borovi jam. A mi se bomo raje še pov/peli proti Hodiške-mu jezeru (Kcutschachcr See) in na razgledno Jedvov-co (851 m), ki ji sedaj pravi jo kar Piramida. Na vrhu sta postavljena dva stolpa, za razgled in za radijsko UKVV postajo.
Na hitro sedaj kar zdrsimo v Ribnico (Rcifnitz) in ob južni obali Vrbskega jezera nadaljujemo pot proti Celovcu. O tem mestu pa bo kazalo posebej spregovoriti — a ne s turistično-trgovske-ga stališča — pač pa kot o nekdanjem središču slovanske kulturne tvornosti.
z:lja
■ Trnimo se spet k Lede y nicam ob BašJcem jezeru in sc napotimo od tu spet proti zahodu, od Brace (Pitrnitz). Tu nas čaka presenečenje: potoku, ki teče ni i ( 'o je ime Kokra (Kokra Bach)! Malo naprej je Lipa (I.ind), od koder iz \ ira r ,<.\ planinskega p: te 1 ja dr Juliusa Kuuvja (slov. Kogei!). Se kak kilometer in že smo v Podkloštru (Arnold-stein).
To pot pa je ne bomo ubrali iz Podkloštra v bližnjo slovensko Kanalsko dolino onstran meje. pač pa bomo nadaljevali pot po Ziljski dolini, ki si jo naš rod še vedno lasti... /
Pri Zdjici (Gailitz) sc odločimo za pot ob Zilji vse do slovenske narodnostne meje pri   ftmohoTJU (Hermagm-).
Od Meglarjev (MMglcriO dalje skozi same naše vasi: Drašče (Draschitz). Zahomcc (Achomitz). Ziljska Bistrica (Feistritz a. d. Gnil), Čajna (Notsch), Smarčc (Emmcrs-dorf), Potok (Bach) — rojstni dom pesnika in buditelja Urbana Jarnika — nad Presc-škim jezerom (Presseggcr Sec) mimo Bele (Vellach) do Smohorjn, kjer je služboval in umrl Prešernov prijatelj in sodelavec — čbeličar dr. Jernej I.cvičnik. Njegov nagrobnik je hkrati tudi slovenski nujnih na zahodu Karantanije ...
(Dalje prihodnjič) Črtomir Zoreč
JULIUS MADER
3. SS-sturmbannfiihrer in mednarodni razpečevalec ponarejenega denarja Fritz Schvvend je bil kot v zasmeh samo en dan v ameriškem jetništvu. Potem je služil enajst mesecev v munehenski podružnici vvashingtonskega obveščevalnega oddelka Special Counter Intclligence (SCI) kot protisovjctskl oziroma protipoljski izvedenec za sabotaže. Zaščiti ameriške obveščevalne službe je treba pripisati, da Schvvenda niso izročili niti italijanskemu sodišču v Bolzanu, da bi mu sodilo kot morilcu.
4. Ena od osrednjih oseb ponarejevalskega aparata SD George Spenzer Spltz se je vdinjal kot pomočnik šefa ameriške obveščevalne službe v zasedeni Bavarski Charlesa Michaelisa, čigar podporo je popolnoma užival.
5. Vodjo agentov SD in šela prodaje ponarejenih funtov-skih bankovcev Rudolfa Blaschkeja ter njegovega brata — Oskarja Blaschkeja je ameriška obveščevalna služba izvlekla iz nekega kazenskega taborišča In ju osvobodila.
6. šef vohunskega in diverzantskega oddelka vrhovne vojaške komande »Fremde Heerc Ost« in tesni sodelavec VVal-terja Schellenberga in Skorzenvja general Reinhard Gehlen je že leta 1945 dobil od ameriške obveščevalne službe nalogo, da organizira protlsovjetsko obveščevalno organizacijo, ki so jo velikopotezno Iinaiisii ali z dolarji. Tudi vsem nacistom in oficirjem, ki jih je ta pritegnil k svojemu delu, so Američani zagotovili v3o svobodo.
7. GtoaagfM Betetta, tihotapec zlata In deviz v službi fašistične obveščevalne službe, ki ga je bila turška policija zaprla, je prišel iz zapora s pomočjo ameriškega commanderja Earleja in bil poslan v osvobojeno glavno mesto Romunije.
Ta spisek bi lahko poljubno nadaljevali ln Izpopolnjevali.
Tako jc nastal komplot, katerega so Himmler In vojaški ter industrijski krovi že med vojno pletli z vplivnimi krogi ZDA in Vc"ke Britanije — s pomočjo mednarodnih finančnih zvez, ki niso bile nikoli pretrgane. Zato ameriško voj škO sodišče v Nurnocrgu ni moglo tvegati, da bi pred vsem svetom razpravljalo o fašističnih milijonih in ponarejevanju denarja ter umorih, ki so bili v tej zve/i storjeni nad jetniki koncentracijskih taborišč. Saj bi bilo nekaj čudnega, če bi tam obtoževali naciste, ki so bili že zdavnaj na plačilnih list h ameriške armada ali vv.ishlngtonskc obveščevalne službe.
r    .dlco tc^a komplota Jc čutil avtor te knjige, ko se J«
čez leta kačel p je bilo treba do v nttrnber Ii o odgovore na generalsko umi o ga najdemo na Vorku. Nje,« o Iujem, da sc po bi bilo v zvezi s
da jc ta del postopka vcdil dr. Robert M. Kcmpncr, morda lah';o odgovoril na vnše vprašanje.«
Ali l.ii! o verjamemo Tavlorju? Ali lahko Jurist tako pozabi na ccntn.ma vprašanja takega procesa, kakor Jc tu? Taktni Je Tcltonl kariero v i dovnl od n Ali Je gene ju vodil o V/al ter ju S Tudi s
nejc zanimali za ta komp'eks. Najpi"cJ od nekdanjega ameriškega šefa tožilstva !ic! >:«,lrasscnprozcssu Telforda TaylorJ» ra vprašanja. Tavlor Jc leta 19."0 slckel li n spet posvetu prnvu. Konec leta ^oi ni fakulteti kolumbijske univerze v NeW ros J-' bil zelo vljuden toda krat. k: i letih ne morem spomniti na nič, i liciiberjiom In ponarejevalci. Zdi : • mlf
ki bo
hitro
bil
1 i ta nam ponvijo I ». -j. ce vemo <j» r med drugo svetovno vojno dosegel »VOJJ .i obveščevalni shi.' i. V U j .slu/.bl je > leta I?42 do brlr .dnega generala leta i'*f icrlškc obveščevalne službe zgolj po n;,k'v{|l i proti jjefn nacistične obveščevalne slu/"
. y
r na |ui Idi    I ti,'; 'i v \ .-v Vi""';J* Sharles S. Lyon, ki Je bil odgovorni član tožilstva v oinctij* nem procesa v Nlirnbergu, sc ničesar več ne spominja. vprašanje o pooarejevalekl akciji Je odgovoril: »Jaz se ru*c5 srečal s Schciien^crgom. Tožilstvo J«? bilo deljeno. Ja' ^"J Imel svoj del, za dru:'.i del, ki Je obsegal tudi zadevo Sch-berga, pa J.* bil odgovoren Robert Kempner. SIcer pa »c spominjam, da bi kdaj slišal o ponarejevalci 1 akciji« To J sumljivo. Profesor Lyon Jc vodil obtožbo proti gospodaf* političnim o!>lastem in organizacijam nacistične države« 1° J ' niso samo sodelovale pri razpečevanju ponarcjsncgn denSTJ' ln  niso  samo  upravlj.de  z  izkupičkom  »akcije  Bornira' ' temveč so tudi pomag:i!e skriti milijonsko premoženje Votti Jenih /Ulov in narlcnjenc zaklade nacistov. ^ Natančne!*.! pojasnila naj bi torej dal ponovno ImenOV _
pomol   1      Briškega glavnega tožilca dr.Jur.Robert ^''^ui ner. Njegov odgovor leta 1963 Je bil takle: »Da ste se xo ponarcjcvalske afere Je zelo razv soljivo. Pi iporoč-m ,t.. da preučite knjige, ki so o tem Izšle, ena Izmed njlU ' '"' (1 \.
siini  minulo leto.   I   ■, /al. nisem vodil  \   NiirnbeTgU P ,
— .______.____. , .    - „,_______■_■_____ . , li .»> ffOt*" .
stični ponarejev.ilskl aferi nobene preiskave, ki bi HM zanimala, čeprav  smo se v obtožbi seveda  pečali '
got(
lll>""
glavnih vojnih zločincev In ponarcjcvalske akcije ni»*> »P'u' pod statut tožilstva v vojnih zločincih.
Ozimnica: kostanj
2elo lepa moška jopica za vse, ki se radi športno oblačijo. Kroj je
preprost, tako da jo lahko spletemo tudi sami. Zraven «e nosi puli z visokim ovratnikom«
S knjigo v postelji
Zdravniki priporočajo pri branju oddaljenost knjige od oči 35 do 40 centimetrov. Ce pa beremo zvečer v postelji leže, se ta razdalja seveda zmanjša. Kmalu začutimo v očeh utrujenost. Razen tega pa je navadno tudi osvetljenost knjige v postelji slabo, saj bi morala svetloba padati / leve, žarnica pa bi morala imeti 60 do 75 W. Posebno moramo paziti, da ne bodo v postelji brali
otroci, sicer lahko postanejo kratkovidni. Vid pri otrocih še ni dokončno formiran, zato lahko stalno naprezam je očesnjh mišic povzroči okvaro na očeh. Tudi v avtobusih in vlakih ni dobro brati, ker zaradi tresenja vozila preveč napenjamo oči, razen tega pa običajno tudi svetloba ni najboljša. Tudi branje pri jedi ni samo slaba no \.ada, temveč tudi prava nevzgojetnost.
ZLATNINA, SREBRN1NA, DRAGULJI, URE IN ŠPORTNI POKALI
» priznanih strokovnih trgovinah
Georg Pirker
Sf« petdesel let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem 1,1 Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško, italijansko m slovensko Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem »ečaiu
Kostanja pri nas ne spravljamo za ozimnico, čeprav to delajo ponekod v primorskih vaseh še danes. Kostanj v jezicah zgrnejo na kup in tako shranjen čaka tja do spomladi. Pri nas ga žal vse premalo cenimo, zato ga navadno uživamo le v pozni jeseni, ko dozori, v trgovinah pa kmalu postane črn in čr-viv. Ce pa vemo, kako bogat je moknat in sladek kostanj z ogljikovimi hidrati, potem mu zares delamo krivico. — Pred časom so ga v primorskih deželah shranjevali namesto krompirja, danes pa ga je krompir že izpodrinil.
Hranilna vrednost kostanja je velika: 100 gramov kostanja ima prav toliko kalorij kot 80 gramov kruha. Vendar pa kostanj cenimo tudi zaradi vitaminov in rudninskih snovi, ki jih je narava zbrala v tem divjem gozdnem sadežu. Poleg vitamina B! je v kostanju tudi veliko vitamina C. V 100 gramih kostanja je 50 mg C vitamina ali toliko kot v grapefrutu ali jabolkih. Razen tega pa je vitamin C v kostanju zelo obstojen, kar je posebno važno, saj kostanj ne uživamo surov.
Na nedeljskem izletu navadno iščemo le kostanj brez jezic, da se potem že zvečer z njim sladkamo. Nc pomislimo pa, da bi kostanj, ki je še skrit v jezici, lahko v shrambi počakal nekaj mesecev ter bi na primer z njim
za novo leto ali še kasneje presenetili družino. V nekaterih trgovinah s hladilniki na globoko zmrzovanje se sicer pozimi dobi kostanjeva sladica, vendar pa je kupovanje sladic v taki obliki pri nas še vse premalo znano.
čeprav je kostanj izredno hranljiv in okusen sadež, pa vendarle ni za vse želodce. Bolniki s sladkorno bolezni-, jo naj se ga izogibajo, prav tako bolni na žolču, priporočajo pa ga pri boleznih srca, ledvic ter ljudem z visokim krvnim pritiskom. Tudi zdravi ljudje ga morajo dobro prežvečiti, ker sicer povzroči napenjanje, težave v želodcu in zaprtje.
Kostanj pripravljamo na različne načine. Najhitreje je pripravljen, če ga spečemo v stari kozici kar na štediniku, prej pa smo ga seveda na vzbočeni strani zarezali.
Ce pa iz kostanja pripravljamo sladke aH slane jedi, ga kuhamo v vodi. Najbolje je, če prej že surovemu olupimo zunanjo lupino. Kuhanega potem hitro olupimo in to še toplega in pokritega. Vodo seveda odlijemo. Če se rjava kožica posuši, ga bomo le težko olupili.
S kostanjem polnimo perutnino, predvsem gosi in purane, pečemo ga z mesom, poda se k prekajenemu mesu in divjačini, serviramo ga z zelenjavami ah pa ga ponudimo kot sladico.
Zdravnik svetule
«
T ZASTOPSTVO
TRIESTE TRST
zanetti & portiri
PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO
Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262
SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 76-4287 In 76-4886
SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.)
Via Severo št. 30, telefon 76-4287 in 764286
ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil
Via Locchi, št. 26/3, telefon 93-787
SODCL
Umro
OBIŠČITE NAS NA SEJMU MODA V SVETU V BEOGRADU OD 25. OKTOBRA DO 2. NOVEMBRA 1969 —
PREDSTAVLJAMO VAM NASE NARAVNO USNJE IN UMETNO USNJE \/f|3"P      Z N0VITET0:
VIVELAN IN VIVELAN - LUX za vse vrste oblačil
Ko pride zdravnik na dom
Ko naročate hišni obisk, zdravnika zanima, če ima bolnik povišano temperaturo, kako naglo so nastopila bolezenska znamenja, kakšni so itd. Na ta vprašanja boste vedeli odgovoriti le, če ste bolnika natančno poprašali po bolezenskih znamenjih, mu izmerili temperaturo, otroka, ki še ne zna povedati svojih težav, pa natančno opazovali.
Zdravnika kličite na dom v sili, ne kar takoj, brž ko ste le zaskrbljeni za zdravje. Ne bo napak, če zdravnika najprej po-prašate za svet. Lahko daste bolniku s temperaturo tableto aminopirina in šele, če se ne zmanjša ali če po kratkem obdobju ponovno naraste, iščite pomoč. Ce imate možnost prevoza v zdravstveni dom, jo Izkoristite posebno pri otrocih, kajti pregled bolnika v zdravstveni ustanovi je vsled laboratorija, rentgena itd. boljša kot doma. K j naročate hišni obisk, zdravniku točno razložite, kje bolnik stanuje (tudi domače ime je dobrodošlo). Zvečer pustite pred vhodom prižgano luč. Imate hišno številko na vidnem mestu? V bolnikovi sobi naj se ob pregledu ne mota vsa družina, posebno ne otroci. Pripravite čisto žlico za pregled ust in žrela. Ce je soba slabo osvetljena, privi j te močnejšo žarnico. Še vedno se dogaja, da dobi zdravnik vodo za umivanje rok šele na večkratno zahtevo, neredko v umazanem umivalniku. Brisača naj bo čista. Poskrbite, da ne bo treba po pregledu pisati recepta stoje ali pa na kolenih. Predpisana participacija za vs.,k prvi obisk na domu je 5 dinarjev. Zdravnik vam bo hvaležen, če bosb* poskrbeli za drobiž, ker nima časa čakati, da tekate s tisočakom po trgovinah ali okoli sosedov.
dr. Košir Tone
71
Zgodbice o Drejčku
Upornik
Drejček je dočakal tretjo pomlad. Takrat se je
neprijetno izprernenrl. Mamica je wkla: »dsrejček, prinesi mi stolček!« — Drejček pa je modro ir-pregovor.il: »Ne b»m« m je stolček porinil i* kot za omaro. — »Drejćek, popij irtlekd!« je prosila mamica. »"Ne bom,« je moško odgovoril in prevrnil kozarec z mlekom. — »Pusti pralo: stroj pri miru!« je ukazala mamica. »■Ne bom,« je Fekel im je «i« -ekirivaj potisnil v prodni stroj svojega medvedka. — »Me stikaj po .omari in mi ne raRmetavaj perilu!« je dejala mama. — »Pa bom.« je krepko odgovoril in je i/.viekel mamine komb:nexe, trake, e. pentlje in spalne srajca ter sc ulegel na vse to.
Mama  i'.' 1'>■:; 1.1 ■ 1;i,
ooka divji, b-.bica p Kpla-šena dedek pa am jen. Poiotrcn pa je reki..: »S šibo ga d a j tel-;
Mamica je končno po-sku:i.in tudi 1o. »»vrkmla je Drejčka pa zadnji plati, la j.e zakričal, pckoeil in  zagrabil  namizni prt.
las je pwt.- • i iti na mizi pripravljeno kosilce se je na mah za -elo hladiti na tleh. Ostrmeli so in onemeli brc/ besede. Sesedli so se po s samo vzdihov::
Tukrat je nekdo pjtrkal na vrata. Vstopil je pismonoša. Tedaj se je očka ove del in roke l: »Maš Drejček je paraden, potisnile ga v torbo m vzemite s sen ;j!«
Pismonoša je bil bister mož in je takoj ra-uniel položaj. Stopil je k Drejčku in reke!: »Mo, dečko, zdaj pa brž z menoj!« in je segel 110 malem uporniku. — Ta je prebledel, se bliskovito zasuka"!, skočil v spalnico in se skril pod zolo.
Pismonoša je stopil v spalnico in robato dejal: »Ce boš poreden, boš šel prihodnjič 7. menoj'!« in ge potrkal z močnimi cevi j i po tleh. Porue/iknil je staršem in odšel.
Drejček je bil či.sto tiho. Mučno ge je bal, da
se bo možak povrnil in ga odnesel od dobrega očeta in mamice. Dolgo je lečal pod zolo in bile so ga same oči. ko je od časa d» čusa pokukal iz skrivališča. Nazadnje se je oju-•naeil, po prstih prišel v fctminje, se stisnil k mamici in rekel z jokajočim glasom: »Kajne mamica, da me ne boš dala možu ;< — »ce bos priden, bos ostal pri nas, sicer te bo odnesel pismonoša,« je obljubila mamica. I« Drejček je bil začuda ves večer priden.
Nekoč se je Drejček i;»ral pred 'hišo. Nenadoma je privihral v kuhinjo, kot da bi ga prinesla burja. »Mož s torbo gre!« je še ravpil in se skril pod zolo.
P.siuonoše pa ni bilo v hišo. feel je po svojih opravkih k drugim stanovalcem. Drejček pa je še alelgo ležal pod zolo in jiiti dihati se ni upal.
Mamica je počasi po-gruntala zdravila za Drej-čka. Nekoč je spet razsajal, pa je milo rekla: »Ali s.i slišal?« in je mirno nadaljevala 7. delom. Dre 1 ček ni slišal ničesar, ker je bil preveč zatopljen v glavne bobnečega bobna, piskajoče trobente in ce-petanje svojih nog.
"Mamica je povzdignila glas: *A!i si videl miško?«
I)i ejč -k i-- slišal besedo »miška«, pa je odnehal s svojim muz eiranjeni.
»Kje je miška?« je vprašal. — »Tam v kotu je bila. Ali je nisi videl?« je vprašala mamica. — »Mee,« je zategnjeno odgovoril Drejček
»Bodi liho in jo čakaj! Tam v kotu za omaro sem jo videla,« je rekla mamica.
Drejčka je miškica zamikala in se je usedel v kot na prežo. Tako je imela mama dobre pol urice mir.
Tako je bilo z našim Drejčkom. M milo je dobro leto in Drejček se je poboljšal. Pozabil je na grozno torbo in na malo miško, mamo je anal ubo gat i na besedo.
Pozabila sem zakleniti vrata
Po kostanj
;",,'~.....c   • avili!
'.'>>'>! -T d doli-. > prijetno, poje sijalo 6._»i.ee.
V n ' to k
no. Bi 1 •>ehiu .e, l.
Po('   . .ini.ji smo obstali 7.
r.o^anii si > trli jefice, plo-tlove pa j -li v Itešaro. se pred ac»V >tm avAnfen) je bila poln*  M..'1..' irjic Vv?;a-
vili domov. Povedati moram tudi, da sem videla srno.
Ta dan sem res lepo preži-Upam, da bo še veliko
lakih.
Vanja Hudovernik, 4. ra/.ed *». š. France Prešeren, Kranj
»Ostani doma, pospravi in napiši nalogo!« mi je naročala mami pred odhodom na njivo.
»Bom,« sem ji obljubila in odhitela na delo. Kmalu nato je na vrata potrkala prijateljica.
.Krave ženam na pašo. Greš z menoj?«
»Ne morem,« sem se upirala.
»Pojdi, vžigalice imam, jabolka in krompir bova pekli!« me je vabila. Kot bi mignil sem bila nared. Hiteli sva, zato sem pozabila zakleniti vrata.
Na paši sva se prijetno zabavali. Niti sanjalo se mi ni,
Premagani ogenj
Oster zvok sirene je razna-ral mirno jesensko popoldne. Kaj to pomeni? Morda so vaje. "Ne! "Duši me! ©uši me gost dim, ki se vali prati nebu in zavija okolico v rdeče sivo barvo. Kje je gospodar? Kje so otroci?
Dim prihaja sko/.i okna sosedove hiše. Ljudje drvijo na kup. Toda vse samo gleda, gleda. Kaj strmite? Pomagaj te! Poprimite za delo, rešile jim njih skromno bogastvo, njihov mali dom!
Nenadoma ni videti nikogar več. Kakor da bi z dimom vred izpuhteli, in potem sirena. To je znamenje nesreče in hkrati znamenje, da so rešitelji blizu. Brez vpitja in brez panike gasilci prično z delom. Slišati je le rezka navodila: Cevi! Vodo! Hitro, hitro! Ne tako! Rešite čim več!
Zašumeh so vodni curki. •Dim. ki je še pred nekaj minutami ovijal in goltal .stavbo ter pet ljudi v njej, je postali vse ređk-'ši i:i kolno izginil.
Re.štle.ii as se o.lpeijali, velike otroške oci pa so preplašeno zrle za svetlika j očimi čeladami, ki že poinih sto let ščitijo glave gasilcev. Sto let \ se že pogumni možje združu- , jejo v društva, množične gasilske enote, katerih člani so rešili življenje in posest neštetim ljudem. Z leti je njihova oprema napredovala jn danes so v borbi proti ognju mnogo uspešnejši kot nek. Zato, če se kaj pripeti ali če izbruhne ■por.ur. vedite, da vam bodo gasilci prvi poma-.gaii, saj ne poznajo strahu. Poznajo le geslo: »Ljudstvu na pomoč!«
Irena Pehare, razred
os. š. hero;a Bračiča,
Tržič I
Oh9 ta prosta sobota!
Meni je po eni strani -prav, da imamo proste sobote, po ciniki pa spe! ne. Vse do konca Šolskega leta pni bo to hodih) narobe. Vas zanima zakaj? Sestra obiskuje trgovsko šolo in ima pouk tudi ob sobotah, zato moram sama pospravljati stanovati je. Obema skupaj je šlo delo mnogo hitreje od rok, čeprav sva se venomer preprnah. kaj bo naredila ona in kaj jaz. Zdaj pa me, predan obletatni vse sobe, mine vsaka volja do dela. In ta zoprna kuhinja, ta mi gre šele na živce! Pometanje, pomivanje  tal, čišče-
nje... I
Sestrin delež se je skrčil na pospravljanje posode,   ki , jo pri kosilu zamaiemo. To je vse, kar naredi.
Popoldan   pride   na   vr Jo učenje   in   pisanje dornučih nalog. Sitna reč, kajne? Veli- , ko prijetneje se počutim kas-><,■;■   <'< 'i   elevizvje. I
Tako mineva sobota za soboto. Jaz pa si pravim: »Ce smo jih prestali dvajset, jih bomo tudi še enkrat toliko.«
Jožica Robnik, 8. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor
Odkritje spom'nske plošče Cvetku Goias^u
Bilo je oblačno nedeljsko dopoldne. Sedel sem na kolo in se odpeljal proti (i iste čam, majhni vasi pod Osolru-kom Prehitel sem veliko fantov in deklet, mož in žena v narodnih nošah, ki so bih tudi namenjeni tjakaj.
Na Gostečem sem spravil kolo v Mertov hlev Pred rojstno hišo pesnika, pisatelja in dramatika Cvetka Cio larja se je že kar trlo ljudi. Lep pogled na pisano množi co.
Spored se je začel / zamu do   Recitator ji so nam pred stavili številne Golarjeve pesmi. Zvedel sem t od i, kako jc IHtrtiLcii živci. Pr..'.    l.i.k ob-
čine tovar; . / 1 ko Krivina je nato odkril spominsko ploščo, naš ravnatelj pa jc Zbranim sporočil, da se bo traška šola odslej imenovala po Cvetku Golarju. Sel sem tudi v hišo in videl 01 oko. kjer so zibali pe;.iiika, iii.-«jovv brate >in sesti e. Domači iio obiskovale'.- .ki vil 1 mi, z žganjem im jabolki.
Haaain» sem se odpravil zadovoljen, ker j • bila sve a nosi v 1 > ;■ 1,11 m psu tel ju Gokvjti tak.1 prisrčna in ker je ne... 1 s >'a dobila ime po tako spoštovanem možu.
Jane/ Veli
os. s (viko Golać. Trata pri SLulji Loki
da so našo nišo med tem obiskali neznanci. Ko sva se v mraku vračali, se mi je zdelo, da nekaj ni v redu. Stopila sem v kuhinjo. Oče in mati «ta se prepirala.
»Kje si brla,« je zarehnel oče.
»Na paši. S prijateljico^ sem iz jecljala.
»Zadnjič si to storila!« je rekel in začelo je padati po moji zadnji plati. Ostali so molčali.
»Zakaj si pustila odprto?« sam slišal kričati očeta.
»Cisto sem pozabila,« je prišlo iz mene. Nato sem stekla v spalnico in tam začela pisati nalogo. Sama ne vem, kdaj me je zajel spanec. Kasneje je prišla mami in čezme razgrnila odejo.
Marija Zarnik, 6. razred
os. S. tSanka Mlakarja
Šenčur
Razstava gob
Ziatorume-no listje šumi pod nogami številnih gobarjev, ki pretaknejo vsak grm. obrne i o vsak sumljiv list m privzd;jnejo nešteto vej, upajoč-, da se jim bo .nasmehniIs sreča. Najdene gobe, ki jik poznajo kot užitne, brž spi"*" vi jo v košaro, pri neznanih pa se zadržijo dalj ča>sa. Cesto taksne gobe pusLijo nft m ni. včasih pa jih, s-kii[);s) r dru<j mi, odnesejo donio* — ne da bi se prepričali, »H so užitne ali ne. In ta neprevidnost je vzrok hudim Ztr strupi!vam in celo smrtnim pr merom. Tudi letos je bik) lai.v:h primerov precej.
Članki v časopisju La druge vesti o nesrečah z gobami so dali povod naravoslovnemu krožku na naši ScaJ« da je skupaj z našim predavale' ."n :  1 .
pravil razstavo užitnih itn Jf užitnih gob. Imeli srno P*Jt ko videli 37 vrst gob- Nekatere bolj znane smo že srf? čali v naravi, bilo pa je Wf» mnogo nam  še nepoznam'
0 vsaki gobi nam je U>va.n-šica Kemarjeva
vedela V<>ve-dati marsikaj zanimive«*-Z i j se mi |e, da nas gobe giedajo nekam •,riiiU,?T kol bi hotel - H i, »•'- sl *T dobro zapomnimo, da j'11 mo v  gozdu takoj snoana"-
Ob strupen* joba* Pa *T
je stre>!->, saj som se ^P^'1 ria. da so krive smrti ne-jt tih ljudi. Opazovala sem I1'1 s i udom. zdele so se morilke in morilke |HK Osi Oe toLtko časa, dokler J u vsi nabiralci ne bodo na M'
k  >   p: '/.II 1.1 I .
R 1 11 teo, k, se je «c°IIJOl|n upano rdeče muanoco sla z užitno kostanj k ). srna si ogledali vsi
01 11 \ al,- -.m MM elaiio'" ia\ ' 'v nega ki o/, k a, 1,3 jo pripravili.
Mihaela Smolkovič, 8. razred
os. š. Slane ?.ag»r-i [ rtuij
Nagradna križanka trgovskega podjetja MURKA Lesce
Za izžrebane reševalce je Murka pripravila naslednje nagrade: 1. nagrada: električna niesorez-niča, 2. nagrada: ražen j za čevapčiče, 3. nagrada: električni mlinček za kavo. Rešitve pošljite do 3. novembra na naslov: Uredništvo Glasa, Trg revolucije 1, Kranj pod oznako Nagradna križanka Murke.
\ Koper — filiala Kranj
Hitrost, zanesljivost in strokovnost
© Organizacija Intcrcvropa Koper zajema dve samostojni dejavnosti: mednarodno špedicijo in kamionski prevoz. Nudi popoln špediterski servis, svetuje v vseh transportnih vprašanjih, organizira prevoze po cesti, železnici, rekah, morjih in zraku in obenem opravi vse posle pri prevozu blaga. S široko mrežo med seboj povezanih podružnic in specializiranih poslovalnic v Jugoslaviji, z lastnimi predstavništvi v Trstu, Avstriji in ZDA, ob stalnem sodelovanju z največjimi svetovnimi in špediterskimi prevozniškimi organizacijami ter z lastnim močnim kamionskim parkom predstavlja špe-ditersko in prevozniško organizacijo, ki lahko prevzame najbolj zapletene naloge in jih reši hitro, zanesljivo in strokovno.
*> Posebne dejavnosti Interevrope iz Kopra so: blagovni promet prek pristanišč Koper in Reka, manipuliranje z gradbenim in žaganim lesom, zbuni promet po želez-
nici in cesti ter uradno zastopstvo špediterja na jugoslovanskih sejmih in na vele-sejmih v tujini. Na osnovi dolgoletnih izkušenj nudi strokovno osebje Interevrope iz Kopra rešitev in nasvete pri prevozu blaga.
*) Ena od najmočnejših dejavnosti Interevrope iz Kopra je pomorska špedicija prek vseh jugoslovanskih pristanišč, predvsem pa prek Reke in Kopra. Organizira prevoze južnega sadja in hitro pokvarljivega blaga po vsej Jugoslaviji. Prav tako sloni na njenih plečih tranzit v obeh smereh za Češkoslovaško, Madžarsko, Avstrijo, Italijo, Švico in južni del Zahodne Nemčije.
# Intcrcvropa prevaža s svojimi tovornjaki blago po cestah celotne Evrope, zlasti po Avstriji, Nemčiji. Nizozemski,'Svlel, Italiji, Bolgariji ter Sovjetski zvezi. Vzdržuje redno cestno zvezo z Bližnjim Vzhodom.
0 Razen tega je Intcrevro-pa iz Kopra edino jugoslovansko špeditersko podjetje, ki se je posebno specializiralo za sejemsko poslovanje doma in v tujni. V Zagrebu ima posebno podružnico, ki se ukvarja izključno s tovrstnim poslovanjem. Izpostave te podružnice so v Ljubljani, Beogradu, Novem Sadu in Skopju. Zato ni čudno, da je Intcrcvropa uradni špediter na sejmih v Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Skopju, Leskovcu in Kranju.
0 Omenili smo že, da ima
Intcrcvropa iz Kopra filiale in podružnice širom po Jugoslaviji. Tudi v Kranju jo iina. 1. oktobra 1966 jc podjetje v Kranju ustanovilo izpostavo, L julija hud pa je bila izpostava povišana v filialo. Množina prometa sc je po več da, kajti Kranj ima močan industrijski bazen. Iuterevropa obravnava pošiljka blaga, ki pridejo Iz različnih krc.jev domovine ln tujine, za naslednja kranjska podjetja: Iskra, Sava, Tckstillndus, IDI, za tr-
žiški Peko in BPT, za Alples in za ZLIT. Večji del tovora pride po železnici, nekaj pa tudi po cesti. Uslužbenci kranjske filiale poskrbijo, da so urejene vse formalnosti in da je blago ocarinjeno, če pride iz tujine. Zato ima »kranjska« Iuterevropa tesno povezavo s carinarnico in železniško postajo Kranj.
© Kakšna je bila rast kranjske izpostave oziroma filiale Interevrope iz Kopra, povedo naslednji podatki: oktobra 1966 je filiala v Kranju sprejela 84 pošiljk blaga v skupni teži 162.509 kilogramov. Ta številka pa je iz meseca v mesce rasla in je januarja 1969 dosegla že 1,875 tisoč 500 kllo;;ramov aH 450 pošiljk najrazličnejšega bla-
(5) Tudi kolektiv kranjske ftiinle se je v treh letih povečal in izpopolnil. Ob usta-r i sta v Kranju delala dva člana kolektiva, letos 13 pa strokovno ur-posobljcnlh uslužbencev.
mar dio r ni kola sadni kol rolad
• Odločitev Interevrope iz Kopra, da v Kranju ustanovi filialo, je bila upravičena in so že vidni prvi sadovi prizadevnega in kvalitetnega dela malega kolektiva.
J. K.
• novi slovenski mesečnik •
ravana
odkriva
SE1MTA
skladišče Kranj r.včarj.v. 31.       22 053
(bivši lixotcrm)
VAM NUDI: fco 0 najkvalitetnejšo «*°
vseh vrst O taetenllM »Bačvank*«
# vse vrste ^jf** krmil  po zelo ug ceni
RADIO
Poročila poslušajte vsak dan Ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23 bi 24 uri ter radijski dnevnik ob 19JO uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 24. uri ter radijski dnevnik 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in ob 19.30 uri.
SOBOTA — 25. oktobra
8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Cez travnike zelene z domačo pesmijo — 950 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Smetanove polke — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Melodije za razvedrilo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.40 Poje so-Pranistka Roberta Peters — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kimo — 17.35 Glasba iz slovenskih filmov — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča — 19-25 Pet minut za EP — 20.00 Spoznavajmo svet in domovi-n° — 21.15 Melodije meseca ~7 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in Plesom v novi teden
Drugi program
14.05 Vedri zvoki z majhnimi ansambli — 14.20 Popev-*-e> ki jih radi poslušate — «■40 Trobentar Eddie Calvert * oikestrom — 15.00 Ja// na drugem programu — 15.35 Glasbeni varietc — 16.40 Iz JjKLia Koper - 17.35 Naš Podlistek — 17.50 V tričetrtin-**«m taktu z. velikimi orke-■W - 18.00 Priljubljeni pev-1R."^ Poljubi Jone popevke —
°1U Za ljubitelje beat glas-1820 litara v ritmu —
«•» Melodije Latinske Ame 2* - 19.00 Pet minul Im gorja - 19.05 Parada za-°avne glasbe - 20.05 Ljudje . cCd seb°J - 20.15 Ognjemet
20«*, - 20 30 0kT10 v svot -in T,    iri sk,adbe za violino
Zn Z'1' ~2115 0pcrni k<>"
to«,., • ^2.30 Glasbeno popo-Poezij - 00 05 fa ^vcnvk,-
J^EUA^H. oktobra
seli'°? !),>b,'° Julm     8Sn Ve
V s.,',    8,an - 90S Srečame . s'udiu 14 __ m nn ~
borb, ar,'Š1 ~ 1025 ,V Ml nu^1"pde,a-10-40 Pet mi
šaU-i 1045 Na*j P^'11
jo 1 ff??«J0 "' p««k«vaj«
za t,,; 1 ,lns,K "i napotki i 12.00 Pogovot
na   /'V',,C' - '2.10 Na da
ansaini.,: ,     ,VM) * novimi
l4.os v     °m'u h       '^ov -
»noivsk *vokl ~ 1430 1,11 N,t *•«■ tedna — 14.50
Z orkestrom Klaus Wunder-lich — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Pet minut za EP — 17.05 Nedeljski operni stereo — 1730 Radijska igra — 18.30 Prvi trio za klavir, violino in violončelo
— 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Zaplešite z nami — 22.45 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse
Drugi program
13.35 Začnimo s plesom — 13.50 Popevke na tekočem traku — 14.10 Deset minut z orkestrom Edmund Yera — 14.20 Melodije sončne Španije — 14.35 Lahka glasba — 15.00 Iziletniška kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Lepe melodije — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Iz operet, filmov in glasbenih revij — 18.30 Popevke se vrstijo — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.40 Za ljubitelje beat glasbe — 19.50 Klavir v ritmu — 20.05 Športni dogodki dneva
— 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Festival v Bavreuthu 1969 — 00.05 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK — 27. oktobra
8.08 Glasbena matineja — 9.05 Za   mlade radovedneže
— 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Z\ oki iz domačih operet — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Nadanašnji dan
— 12.10 Concertino in capric-cio — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igra pihalni orkester Ljudske milice iz Ljubljane — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.35 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Mali koncert Goriškega okteta — 16.00 Vsak dan za vas
— 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signaili — 18.35 Mladinska oddaja Imterna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumira — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert ansambla »I Musici« V Ljubljani — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 23.40 Godala v noči
Drugi program
14.05 Pisan svet pravljic in Zgodb — 14.25 Z majhnimi ansambli zabavne gla.sbe — 14.40 Italijanske popevke — 15.20 Z orkestrom Carmen Dragon — 1535 Glasbeni varietc — 16.40 Iz fonoteke radia Koper — 1735 Plesna glasba — 18.00 Za ljubitelje beat glasbe — 1810 Mamin and orgle v ritimi — 18.20 Priljubljene alovenske popev kc — 18.35 Lepe melodije — 19.00 Pel minnt humorja —
19.05 Revija Zabavnih m lo dij - 20.05 Pota našega gospo-
darstva - 20.15 Prva sonata za čembalo — 20.30 Svet in mi
— 20.45 Španska rapsodija — 21.15 Literarni večer — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije
TOREK — 2«. oktobra
8.08 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 935 Deset minut z ansamblom Atija Sossa — 9.45 Novi posnetki ansambla in solistov p. v. Tončke Maroltove — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pri skladatelju Benjaminu Ipav-cu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža — 15.30 Glasbni intermezzo — 15.40 Odlomki iz opere »Mojstri pevci niirnberšk!« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po SVettl — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Narava im človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.35 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevcema Johnnvjem Mathisom, Gigli-olo Cinquetti in Adamom — 23.40 Plesna glasba
Drugi program
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Vrtiljak s popevkami — 15.00 Jaz/ na drugem programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Iz fonoteke radia Koper — 17.35 Zaplešimo z orkestrom Bililv May — 17.50 Za ljubitelje be-ata — 18.00 Mozaik zabavnih melodij — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 Pogovori s slovaškimi skladatelji — 22.15 Dunajski slavnostni tedni 1969 — 23.20 Beethovnova scenska gkisba — 00.05 Iz slovenske poezije
SREDA — 29. oktobra
8.08 Glasbena matineja — 9.0.S Rarl.jska šola za »- dnjo sternjo — 925 Iz glasbenih šol — 9.45 Slovenske popevke — 10.15 Pri vas doma — 11 .•'*0 Turistični nano ki za 'vije goste — 12 00 Na današnji dan — 12.10 Iz jugoslovanske operne literature — 12 30 Kmetijski nasveti — 12.40 Priljubljeni pevci slovenskih narodnih pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.30 Pet minut za F.P — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo - 15.40 Majhni recitali naših solistov — 16.00 Vsak
dan za vas — 17.05 Mladina sebi ki vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z orkestrom Heinz Kissling — 23.40 S slovenskimi pevci zabavne-glasbe *
Drugi program
14.05 Radj.ska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Začnimo z malimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Popevke mediteranskih dežel — 15.35 Glasbeni variete — 17.35 Iz arhiva lahke glasbe — 18.00 Minute s pevko Mireille Mat-hieu — 18.10 Vedri zvoki z orkestri — 18.35 Popevke današnjih dni — 19.00 Šoferjem na po: — 19.10 Vrtiljak zabavnih zvokov — 19.30 Za ljubitelje beat glasbe — 19.40 Lepi glasovi — lepe melodije — 20.05 Na mednarodnih križ-potjih — 20.20 Kitarist Narciso Yeoes — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.15 Suita za orkester — 21.40 Žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije
SOBOTA — 25. oktobra
9.35 TI v šoli, 16.15 Rokomet Medvcščak : Krivaja (RTV Zagreb) — 17.45 Po domače, 18.15 Radost Evrope (RTV Beograd) — 19.15 Sprehod skozi čas, 19.40 Pet minut za boljši jezik ,19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 TV maga/.in, 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Inšpektor Maigret — serijski film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Rrugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) - 17.45 Narodna glasba, 18.15 Radost Evrope, 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
NEDELJA — 26. oktobra
9.00 Kmetijska oddaja v Madžarščini (RTV Beograd) — 930 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Propagandna oddaja, 10.50 Otroška matineja, 11.45 TV ka/.ipol . . . športno popoldne, 18.20 Pekel za moža v sedlu — ameriški film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubi ja na) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Muzikanti — humoristična Oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Vidcofon (RTV Zagreb)
— 21.35 športni pregled (JRT) — 22.05 Neobvezno — dokumentarna oddaja, 22.45 TV dnevnik (RTV Beograd)
— Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
PONEDELJEK — 27. oktobra
9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd)
— 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.15 Francoščina, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tik-tak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 19.20 Znanost in mi, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja. 20.35 Navadni Osiez — TV drama, 21.40 Sonata v fis moki, 22.05 zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Oddaja za otroke, 18.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost, 18.50 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.20 TV pošta, 19.45 TV prospekt. 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
TOREK — 23. oktobra
9.35 TV v šoli, 10.30 Rušči-na (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Agleščina (RTV Beograd) — 17.55 Risanka (RTV Ljubljana) — 18.00 Lutkovna oddaja (RTV Zagreb) — 18.20 Obrežje, 18.40 Torkov večer s starimi godci, 19.05 Obiščite z nami Skopje, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Velika imena sodobnega filma, 21.35 Mednarodni orkester Janeza Gregorca, 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Risanka (RTV Beograd) — 18.00 Lutkovna oddaja (RTV Skopje)
— 18.20 Oddaja o prometu (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.15 Reportaža (RTV Skopje) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
SREDA
29. oktobra
9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 16.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.05 Trapollo HH 33 (RTV Ljubljana) ,— 17.45 Prenos športnega dogodka (RTV Zagreb) 19.15 Popularna glasba (RTV Sarajevo) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Koncert ob dnevu varčevanja, 21.35 Človek s kamero ... Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 19.00 Enciklopedija (RTV Beograd) — 19.15 Popularna glasba (RTV Sarajevo) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored  italijanske TV
"ftV
Kino
Kranj CENTER
25. oktobra švedski film SEDMI PECAT ob 10. uri, franc. barv. CS film ANGE-LIK.A IN SULTAN ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma TAJNA VOJNA HARRYJA FRIGGA ob 22. uri
26. oktobra franc. barv. CS film ANGELIKA IN SULTAN ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barvnega filma PREPLAH V FIRECREEKU ob 21. uri
27. oktobra amer. barv. film PREPLAH V FIRECREEKU ob 16, 18. m 20. uri
28. oktobra amer. barv. film PREPLAH V FIRECREEKU ob 16. in 18. uri, pre miera franc. bairv. CS filma MANON 70 ob 20. uri
29. oktobra amer. film POLJUBI ME, NORČEK ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORZIC
25. oktobra franc. barv. CS film PET FANTOV ZA SIN GAPUR ob 16 uri, jugoslov. barv. film BOG JE UMRL ZAMAN ob 18. in 20. uri
26. oktobra franc. barv. CS film PET FANTOV ZA SIN-GAPl R ob 14.in 20. uri, jugoslovanski barv. film BOG JE UMRL ZAMAN ob 16. uri, itali j.-jugos!. barv. CS Hm VOHUNKA BREZ IMENA ob 18. uri
27. oktobra amer barv. CS film ŽGEČKAJ ME ob 16. tari, franc. barv. CS film ANGELIKA IN SULTAN ob
18. uri, premiera Šved. filma SEDMI PECAT ob 20. uri
29. oktobra amer. barv. film PREPLAH V FIRECREEKU ob 16., 18. in 20. uri
i ei ki je KRVAVEC
25. oktobra amer. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA ob
19. uri
26. oktobra a mre. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA ob
16. in 19. uri Tržič
25. oktobra amer. barv. CS film ŽGEČKAJ ME ob 17.30 in 19.30
26. oktobra amer. barv. CS film ŽGEČKAJ ME ob 15. in
17. uri
28. oktobra slovenski barv. film SONČNI KRIK ob 17.30 m 19.30
Knmnlk DOM
25. oktobru amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAHODA ob 17 30 m 19.30
26. oktobra amer. film POLJUBI ML NORČEK ob 15. in 19. uri. .mer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAHODA ob 17. uri
27. oktobra amer. ffikn POLJUBI ME, NORČEK ob 17.30 in 19.30
Dovje-Mojstrana
25. oktobra franc.-fltalij. barv film NASE DOBRE SOPROGE
26. oktobra angL barv. film LADY L
Kranjska gora
25. oktobra amer. barv. film POSLEDNJI SAFARI
26. oktobra amer. fttm IZPOVEDUJEM SE
Radovljica
25. oktobra amer. barv. film PRIŠLI SO V CORDUR ob 18. uri, amer. barv. film TOBRUK ob 20. uri
26. oktobra amer. barv. film TOBRUK ob 14. in 18. uri, amer. barv. film PRIŠLI SO V CORDUR ob 16. uri, amer. barv. film POINT BLANK ob 20. uri
27. oktobra japon. barv. film INVAZIJA IZ VSEMIR-JA ob 20. uri
28. oktobra amer. barv. CS film KOMEDIJANTI ob 20. uri
29. oktobra japonski barv. film INVAZIJA IZ VSEMIR-JA ob 18. uri, amer. barv. CS film POTOVANJE V DVOJE ob 20. uri
Bled
25. oktobra amer. barv. fibn NA SVIDENJE, BABY ob 17. in 20. uri
26. oktobra amer. barv. film NA SVIDENJE, BABY ob 10, 15, 19. in 20. uri
27. oktobra amer. barv. film RUSI PRIHAJAJO — RUSI PRIHAJAJO ob 17 in 20. uri
28. oktobra amer. barv. fibn RUSI PRIHAJAJO — RUSI PRIHAJAJO ob 17. in 20. uri
škof ja Loka SORA
25. oktobra amer. barv. CS film ZGODBA O JESSE JAMESU ob 18. in 20. uri
26. oktobra amer. barv. CS film ZGODBA O JASSE JAMESU ob 15, 17. in 20. uri
27. oktobra amer. film NAREDNIK YORK ob 19. uri
28. oktobra franc. barv. film SKRIVNOST LABORA TORIJA ST. 4 ob 20. uri
29. oktobra franc. barvni film SKRIVNOST LABORATORIJA ST. 4 ob 18. in 20.
Jesenice RADIO
25—26. oktobra Šved. film MOLK
27. oktobra švedski film JAZ, ZENA
28. -29. oktobra špan.-italti j barv. film JOE IZ NAVAHE
Jesenice PLAV*
25. -26. oktobra špan. itali j. barv. film JOE IZ NAVAHE
27.-28. oktobra švedski film MOLK
29. oktobra amer barv. film ZA LJUBEZEN IN SVOBO DO
Žirovnica
26. oktobra fi anc.-itaJij. barv film NASE DOBP.E SO PROGE
29. oktobra Švedski tilm MOLK
Prodam
VELIKOCVETNE KRIZAN-TEME v različnih barvah dobite pri Prešernu. Kranj, Pot na Jošta 9 4994
Prodam belo gojeno VRBO. Belcjan, Varburga 41, Smlednik 4959
Prodam zazidljivo PARC-LO na MUjah. Naslov v oglasnem oddelku 4960
Poceni prodam malo rabljeno KMEČKO PEC z nerjavečimi vratci. Lampe, Sp. Brnik 69 4962
Ugodno prodam KAVČ, MIZICO in dva FOTELJA. Oman, Levstikova 4, Kranj
4963
Prodam novo klavirsko HARMONIKO. Naslov v Of?a» nem oddelku 4964
Prodam nekaj GRADBENEGA MATERIALA. Kranj. Goren jesavska 60 4MI
Prodam dve otroški PO STIUJICI, VOZIČEK in STA J1CO. Naslov v oglasnem oddelku Maš
Prodam športni  OTRO... I VOZIČEK. Sesek Olga. Ir. n kovo 70, Šk. Loka — Trata 49J7
Prodam KRAVO, ki bo v novembru teletUa. Sp. Br;iik 48, Cerklje 4963
Ugodno prodam leoa zim-ska JABOLKA. Si. Bela 6. Preddvor 4969
Prodam KRAVO pred telit-vijo. Jama 26, Kranj 4970
Prodam mecesnovo POHIŠTVO za dnevno sobo, ali vikend v gorenjskem stilni, ter MAGNETOFON phiJups. Hribar, Sk. Loka, Groharjevo naselje 2/1. 4971
Prodam dobro obranem električni štedilnik na stojalu s pečico in električni I i nec za kuhanje peni.i. Kranj, Tavčarjeva 26 (za Prešernovim gleJ) 4972
Prodam SVINJO, 100 k ! > y.i imov težko. Petrič, Veles > vo 18, Cerklje 4973
Prodani KRAVO pred tel t-vijo. Vasca 10, Cerklje 4974
SPALNICO, moderno, poceni prodam. Znidaršič, Celovška 44, Ljubljana 4975
Poceni prodam 2500 kosov rabljene STRESNE OPEKI, špičak. Hafner, Rupa 32/a, Kranj WM
Prodam  skoraj   nov   ti t TU.NI STROJ passduom | tik (4200 N din).  Naslov v oglasnem oddelku 4977
Prodam rabljene PLETU.-NE STROJE. Naslov v oglas nam oddeflku 4978
Prodam PE.C na olje kontakt, 7500 kad, in hdfulM PEC. Kranj, UI. JLA 22
4979
Prodani suha bukova DRVA. Zg. Besnica 24 4980
Poceni prodam oljno PEC kontakt 7500, dva SODA in dve ročki. Pahor, C kokrške-ga odreda 12/1, Kranj 4981
Prešernovo gledališče v Kranju
SREDA — 29. oktobra —
ob 19.30 I. Cankar HLAPCI — otvoritev sezone iu pre urejene dvorane.
Prodam  dva  PRAŠIČA za pitanje.  Sr.  vas 51. Šenčur 4982
Poceni prodam kuhinjsko OPRAVO. Prinčič, Vodopivče-va 12, Kranj 4983
Prodam GRAMOFON in brivski APARAT z garancijo »Braun-Iskra«. Naslov v oglasnem oddelku 4984
Prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO zaradi selitve. Remic Štefka, Šenčur 118 4985
SADJAR! I. POZOR! Lepe sadike JABLAN in HRUŠK raznih vrst dobite pri ZA-KOTNIK Francu, Dorfarje 32, Zabnica 4986
Prodam ZLATO za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 4987
Prodam GRADBENO PARCELO   600 m*   v   Goren juh. Naslov  v oglasnem oddelku 4986
Rabljeni pletilni stroji ugodno naprodaj v WolI-und Strickbar bei der Kapuzinerkirche, Klagen-furt, Osterreich (pri kapucinski cerkvi v Celovcu).
Prodam delovnega VOLA in šivalni STROJ singer, dobro ohranjen. Rovte št. 12, Pod-nart 4989
Poceni prodana PEC plamen. Kranj, C. kokrŠkega odreda 16/1. 4lW,l
Prodam CRN KRZNEN PLASC. Ogled pri krznarju Deščic Cetinski pod »170.000«, Kranj 4991
Zaradi selitve poceni prodam DIVAN, MIZO, STOLA in električni KUHALNIK na dve plošči. Naslov v oglasnem ' ddelku 4992
Prodani KRAVO, ki bo v '-• t-k hi 11 ; iu teletilu. Hrast je 18, Kranj 4993
Prodam KUAVO s tretjim teletom.   Zg.  Bitnje 23,  7.ah
i . tg #95 Po nizki ceni prodam rab STREŠNO OPEKO folc. Kokrica 168, pri Projek-tovi žagi, Kranj 499ft Pr hI um   PEC   na   plin hi DALJNOGLED. Naslov v og lasnem   oddelki i 4997 I " .•!••:•»   |>i •*! mi   !"n > Ml 20   I    .inim,   STOLI I maci je  na telefon 23-472
V »K
Prodam prenosno PEC na
Gostinsko podjetje KOMPAS HOTELI NA LJUBELJU
razpisuje
sledeča delovna mesta:
a) kvalificirani kuharji
b) receptorjl
a) jedila po naročilu (a la carte)
b) aktivno man je dveh tujih jezikov (primarno nemščina).
SAMSKO STANOVANJE NA RAZPOLAGO!
NASTOP TAKOJ!
Ponudbe pošljite na Direkcijo Kompas Hotelov, Ljubelj
plin za 200 N din. Volk, Kranj, G rad rw kova 4/1 V, v sredo od 15.—17. ure. 4999
Plemensko TELICO, 6 mesecev brejo, prodam. Vrb je 12, Radovljica 5000
Zaradi selitve ugodno prodam skoraj novo sodobno kuhinjsko OPREMO, KAVČ in dvodelno OMARO. Jeruc PoLde, Sp. Duplje 83 5001
Prodam KORUZO v storž*. Praprotna polica 8, Cerklje 5002
Prodam nekaj zimskih obranih JABOLK razne vrste in sladki MOST. Olševek g. Preddvor 5003
Ugodno prodam SEDLARSKO ORODJE in šivalni STROJ singer. Pegam, Selo 21, Žirovnica 5004
Ugodno prodam nov italijanski VOZIČEK peg. Kranj. Jelenčeva 9 5005
Prodam PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 5006
Prodam dobro ohranjeno PEC kontakt na olje za 400 N din. Naslov v ogl. odddjfcu
Prodam 5 PRAŠIČKOV, starih 6 tednov. Kovač Janez, Suha 32, Kranj 5008
Prodam 6 tednov staire PUJSKE. Zg. Brnik 7, Cerklje «?«
Prodam zazidljive PARCELE v Britofu. Naslov v oglasnem oddelku
Prodam   PRAŠIČA, 80 kg
težkega. Zalog 6, Cerklje
5010
Loterija
Srečke
s končnicami
20 96040 515070 646100 657030 661 811 8731 09871 75671 • 286691 609161 22 72 44152 83292 7373 25463 51973 448*43 534451 24 84 84734 246184 45 1065 294695 466525 6
84826 018066 1147 70137 77167 99637 8
74088 328208 19 8189 23979 67699
so zadele
din
30 500 10.000 100.000 10.000 50 100 200 500 500 10.000 10.000
1«
20 SOI 2.000 200 1.000 2.000 50.000 10.000 10 10 500 10.010 20 200 10.000 10.000 4 504 10.004 200 500 50» S00 4 504 10004 10 200 1.000 100»
Prodam 90 kg težkega PRAŠIČA. Zg. Brnik 7, Cerklje
5011
Prodam PRAŠIČA, 80 kg težkega. Zg. Brnik 20, Cerklje 5012
Prodam krmilno PESO. Zg. Brnik 45 Cerklje 5013
Prodam 500 kg CEMENTA. Dvor je 6, Cerklje 5014
Prodam suhe DRVA in BUTARE. Velesovo 44, Cerklje 5015
Prodam PRAŠIČA 70 kg težkega. Sp. Brnik 6
5016
Prodam PAVE. Zalog 62, Cerklje 5017
Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Poženik 38, Cerklje 5018
Ugodno  prodam japonski
Magnetofon sr-30o. Na-
*lov v oglasnem oddelku
5019
Prodam mlado KRAVO. Za 8°riška 26, Bled 5020 Prodam srednjega KONJA a'i menjam za dobro KRAVO. Bukovica 4. Vodice 5021 Prodam DIVAN, dvodelno OMARO, MIZO in KOMODO. Pvab, Sorlijeva 31/4, Kranj 5022
Prod
Janer nogice« za 2200 N din, telefon 22-145 ali Gorjamc, Vodopiveeva 12, Kranj 5023 Ugodno prodam novo PEČ na olje EMO 5. Zabrel. PfcV n'na 5/a (provizorij) Kranj 5024
Prodam KRAVO s teletom. Milje 14, Šenčur 502d
Prodam nove RADIATORJI' tmft i ??. 23, 24. 26 in 30 ^eni. Saj<;vic, Cerklje 177
5026
Prodam 3 PRAŠIČE po 50 kg težke. Šenčur 55 5027
Prodam PRAŠIČA, 100 kg težkega, ali po izbiri. Cerklje 45 5028
Prodam OJAČEVALEC — meazzi menagger 70 W z mikrofonom
in    novo violin BAS-KlTARo hohner K^krica 113, Ki.i
arn  rjav PLAŠč-perzi-
inj
Plut, 5064
M6t
orna vozila*
d^a k;m tRrz*;RVOAR in
«2 7SSarS'n:KlA - ""ta Lok,        ' 1
U«,,,,,, 5030
Urn    m Prodajna FIAT 750. Jt,n«, Zasip 109, Bled
5031
l*daja ln tiska CP »Go renjskl tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva ln uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupšči ne) - Tek. račun pri SDK v Kranju 5151135. - Te Wonl: redakcija 21835 21 860; uprava Usta, m a l°oglasna ln naročniška služba 22 152 - Naroe.d •"M letna 32, polletna 16 ■» cena ?.n eno številko 50 Para. Mali oglasi: bc 8tCd,a 1 dln- n.uo-idkj Imajo popusta Neplačanih °8lasov    nc objavljamo.
j    Prodam   dobro ohranjen osebni avto BMW. Sp. Brnik 63, Cerklje 5032 Predam skoraj nov AMI-6 602 cem, 35 KM. Naslov v oglasnem oddelku 5933 AVTO   FIAT   750, letnik 1969, v zelo dobrem stanju in  karamboliran  FIAT 750 prodam. Ogled v soboto 25. , 10. ves dan pri Kogoju Andreju Vir, Bukovčeva 17 pri ; Domžalah 5034 Poceni  prodam  nov MOPED dvosedežni. Šenčur 331 5035
Prodam FIAT 750. prevoženih  50.030 km,  letnik 1962. Naslov v oglasnem oddelku j 5953 '    Prodam  FIAT  750, letnik 1965. Svrzikapa Branko, Bo; kalova 18, Jesenice ali uprava pošte Kranj 5036 Prodam    dobro ohranjen MOPED kolih.i  T-12. Ojicd, ]>opoidne v HraV.,u  Št. 111, Kranj 5037 Prodam  osebni  avto VW, letnik   1962. Kranj, Jezerska 130 5058 Prodam    dobro ohranjen i ITAT 750, Kranj, Štirnova 10 5039
Prodam FIAT 1100. Jevšek, Milje 18, Šenčur • 5040
Prodam FIAT 750 in MOPED T-12. Kranj, Jezerska c. 105 5041
1 Samo POŠTENA dekleta vzamem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku
5049
1 Oddam dve SOBI. Naslov v oglasnem oddelku 5050 UPOKOJENEC - zdrav, miren, pošten išče prazno SOBO. Plačam dobro in opravljal bi manjša hišna dela kjerkoli na Gorenjskem. Brejc Ivan, Rateče 226 pri Zidanem mostu 4846
OBIŠČITE GOSTILNO £G. DUPLJE
DROPULJIC LIBERAN
kjer vam bomo postregli i postrvmi in specialiteta mi na žaru.
Lep pozdrav in nasvidenje
v Zg. Dupljah.
Gostilna pri DROPULJIC LIBERAN
Kupini
Kupim KONJA sposobnega za hribovite kraje. Balnnč, Čepulje 7, Zg. Besnica 5042
Kupim večjo količino smrekov, h DESK 25 in 50 mm. Pod jed Jože, Britot 115, Kranj 5043
Za dve leti vzamem v najem enosobno stanu'.'?:.je. Plačam dobro. Ponudbe poslati pod »pravnik« 5044
Oddam opremljeno SOBO s posebnim vhodom mirnemu moškemu. Ponudbe poslati pod »november« 5G45
Oddam SOBO ženski, lahko I ndajša. Kranj, Goren jesavska 60 5046 j Oddam dvema veliko . opremljeno SOBO. Naslov v ■ oglasnem oddelku S:'-l/
I    Dve DEKLETI Iščeta SO-I BO v škofji Loki ali !> j i okolici. Ponudbe poslati pod »poslan« 504tf
Opravljam zaščitne prema-; ze za vse osebne avtomobile I j proti koroziji (rji) z dvolet-! no garancijo s guminolom in ; kozol lakom. AVTOPRALNI-CA, Ljubljana, Vodnikova 99 4817
I Iščem oseboy ki bi mi po-j sodila 1500 N din za dobo 5 i mesecev. Dam 30% obresti, i Ponudbe poslati pod »garan-! cija« 5060 Podpisana ŽUST Marija, SI. Javornik obveščam, da nisem plačnica moževih dolgov 5063
IŠČEMO
;     KV črkoslikarja
K V mizarja
nastop takoj, odličen zaslužek, samsko stanovanje, j Reklamni atelje Merjasec ■ Franc, aranžer mojster Ljub-i liana - Šentvid - Gunclje ! Strukljeva 17 tel. 516-11
Iščem gospodinjsko POMOČNICO, mlajšo upokojenko, za varstvo 17 mesecev stare deklice. Stanovanje in hrana v hiši. Klemenčič, Je-ietova n. h. poleg št. 18, Kranj — Stražišče
Sprejmem starejšo žensko za varstvo dveh otrok. Dam hrano in opremljeno sobo, ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Vr.rstvo« 4923
Iščem žensko za dopoldansko  varstvo 4-letne deklice. Naslov v ogiasnemi oddelku 5052
Sprejmem OTROKA v varstvo na domu od 5 mesecev starosti dalje. Naslov v ogk snem oddelku 5053
Iščem FANTA za priučitev v pečarski stroki. Golob, pečar, Tržič, Bečanova 11 5054
Mizarskega POMOČNIKA f in fanta za priučitev sprej-: meiii takoj. Za stanovanje i poskrbljeno. Skore Avgust, Gunceljska c. 2, Šentvid — Ljubljana 5055 j Samostojna gospodinja išče zaposlitve. Naslov v oglasnem oddelku 5056
Sprejmem mizarskega POMOČNIKA Jarc Tine, Smlednika 62, Kranj 5057
Sprejmem dva MIZARSKA POMOČNIKA. Ponudbe poslati pod »120.000« 5058
Avtomehanična delavnica AMD PODNART
spre me v uk
avloklcpnrskega vajenca. Prošnje sprejemamo do 31. oktobra 1969.
Ostalo
ditelja prosim, da jo odda proti nagradi v trgovino TEKSTIL, Kranj, Prešernova 5 (Adamič) 5059 PALICO-SEDEŽ. pozabljeno na travniku ob PAVLINKI — Britof, vrnite proti nagradi. Turk, Sorlijeva 37, Kranj
5065
Na igrišču kranjskega stadiona   je   bila   pozabljena I ROČNA URA omikron. Naj- I
ROLETE naročite zastopniku   ŠPILF.RJU, Radovljica, Gradnikova 9, tek ion 70 046 4*14
Na veseli SOBOTNI. VEČER vabi gostilna ZARJA — TRBOJE, kjer vas bodo postregli z domačimi pečenica-mi  in krvavicami. Vablieni!
5061
GOSTIŠČE pri JANČETU priredi v soboto ZABAVO s plesom. Zabaval vas bo kvintet mladih. Vabljeni! 5062
PETROL
Ljubljana — PE LJUBLJANA
razglaša
naslednja prosta delovna mesta
1. prodafalca
za bencinski servis v Radovljici
2. avtonegovalca
za avtonegovalnico v Kranju
3-, snažilko
s skrajšanim delovnim časom (5 ur) za bencinski servis Jesenice
Pogoj:
pod 1. K V delavec v trgovini pod 2. PK delavec — mehanik z vozniškim izpitom B kat. pod 3. NK delavec
Poskusne doba na teh delovnih mestih traja 6 mesecev.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Petrol, PE Ljubljana — Prešernova 42.
EKSTRA — EKSPORT
Simon Prescheren
Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37
Trgovina z električnimi potrebščinami Pralni stroji
Radio — televizijski aparati
Svetilke — žarnice
šivalni stroji — dvokolesa
Ploščice za tlakovanje — otroški
vozički — peči na olje
Olivetti računski in pisalni stroji
Poseben popust za izvoz St režemo v slovenščini
Nesreče tega tedna
Na cesti 2. reda v Virmašah je v ponedeljek, 20. oktobra, zvečer zapeljal s ceste v telefonski drog voznik osebnega avtomobila Marijan Markič i/ Tržiča. Voznik je bil v nesreči laže ranjen, škode pa je za 8000 din.
V torek, 21. oktobra, nekaj pred deveto uro zjutraj je na cesti prvega reda na Polici pri Naklem voznik avtobusa Franc Cerkovnik tesno prehiteval mopedista Franca Meseca. Avtobus je z zadnjim delom zadel mopedista in ga zbil po cesli. V nesreči je bil mopedist huje ranjen.
Istega dne okoli ene ure popoldne sta na Cankarjevi cesti v Tržiču trčila voznik osebnega avtomobila Henrik Dolžan iz Ljubljane in 11-Ietni kolesar Robert Eler iz Tržiča. Nesreča se je pripetila, ko je Robert pripeljal s stranske poti na prednostno cesto. V nesreči je bil deček huje ranjen.
Na cesti četrtega reda pri Preddvoru sta v sredo okoli trinajste ure trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Janez Krapše iz Preddvora in mopedist Andrej Miklavčič iz Kranja. Voznik avtomobila je pripeljal po poljski poti in izsilil prednost pred mopedistom. V nesreči si je Andrej Miklavčič zlomil nogo.
Na cesti prvega reda na Jesenicah je v sredo popoldne nenadoma pritekla pred osebni avtomobil, ki ga je vozila Mariti Črv iz Kočne, devetletna Darja Rijavcc z Jesenic. Deklica jc pritekla pred avtomobil izza nasproti vozečega avtobusa. V nesreči hudo ranjeno deklico so odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Zaradi prevelike hitrosti je v četrtek, 23. oktobra, zvečer na Sp. Beli zapeljal s ceste četrtega reda voznik osebnega avtomobila Jože Bauman iz Ljubljane. Vozilo se je večkrat prevrnilo, vendar nI bil v nesreči nihče ranjen. Škode na avtomobilu je za 8000 din. L. M.
Letalska nesreča pred sodiščem
Zahvala
Ob smrti matere, stare matere in tete
Marije Pegan
sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala organizaciji ZVVI, govorniku, godbi in pevcem. Se enkrat iskrena hvala vsem.
Žalujoče družine: Pegan, Jame, Medved in drugo sorodstvo.
Delavec železarne Jesenice je opravljal šolske polete z enomotornim letalom nad območjem letališča Lesce. Po poletu je srečal znanko z Jesenic, ki ga je prosila, da bi jo z letalom peljal nad Bledom in okolico. Upravnik letališča je polet dovolil.
Pilot amater ln njegova znanka sta poletela nad Begunjami proti Koroški Beli, kjer je pilot letalo usmeril proti Lipcam. Nad vasjo Lip-ce se je pilot z letalom spustil zelo nizko, tako da se je zaletel v daljnovod električne napeljave z močjo 10.000 voltov. Letalo je zanihalo, vendar je obdržalo ravnotežje  in  nekaj  minut kasneje
Registracija mopedov
Lastniki mopedov, ki jim je veljavnost registracije potekla septembra ali oktobra, lahko podaijšajo registracijo samo še oktobra, če pa mopedov ne bodo več uporabljali v cestnem prometu, morajo do konca oktobra oddati registrske tablice.
Kazen za planike
Občinsko sodišče na Jesenicah Je te dni obravnavalo primer A. C, ki je letošnje poletje pol ure od Valvasorjevega doma natrgal 306 planik ln jih odnesel domov. Obtoženec je dejanje priznal, Izjavil pa je, da Je rože potreboval za čaj. Sodišče ga jc kaznovalo s 300 N din.
J. V.
Zahvala
Ob bridki i/gubi dragega moža, očeta in starega očeta
Blaža Ceferina
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v času njegove hude bolezni, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko vencev in cvetja. Posebej se zalnaljuiemo dr. Ziliču za lajšanje bolečin, g. župniku in kolektivu Elan za vso izkazano hvaležnost. Še enkrat prav vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena in hčerka z družino
Zgoša, Dvorska vas, dne 18. oktobra 1969
srečno pristalo na letališču v Lescah.
To letalsko nesrečo je te dni obravnavalo občinsko sodišče na Jesenicah zaradi ogrožanja javnega prometa. Priča Ludvik Nemec z Lipe je na sodišču povedal, da je žica od daljnovoda padla pol metra od otrok in blizu mize, kjer je bilo več odraslih (miza je bila pred hišo).
Franc Primožič, upravnik letališča, je na sodišču kot priča izjavil, da se je ta nesreča izredno srečno končala. »Iz bližnje preteklosti sta mi znana dva primera, ko je le-
talo priletelo v žice,« je izjavil Primožič, »v obeh primerih sta bila pilota mrtva, ker sta se letali v zraku vžgali.« V zasebnem razgovoru pa je Primožič izjavil, da od tisoč primerov v podobni nesreči le en pilot ostane živ.
Obtoženec je dejanje pri" znal, saj je bil seznanjen z začasnim pravilnikom. Letalo bi moralo nad Lipcami leteti najmanj 450 metrov nad zemljo.
Sodišče je obtoženca kaznovalo s 500 N din denarne kazni. J. Vidic
INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV
SODCL
zaposli
3 medicinske sestre
za nuđenje prve pomoči delavcem v posamezni izmeni
Pogoj: končana srednja medicinska šola z 2-letno
prakso.
Delo ii.i tri izmene.
Možnost nastopa po dogovoru.
OD po pravilniku o delitvi OD podjetja.
Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja najkasneje do 4. 11. 1969.
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC — KRANJ
razpisuje
v šolskem k-tu 1969 70 vpis kandida-tov v
šoio za kmetovalce
smer živinoreja in poljedelstvo
K ra/pisu se lahko prijavijo kandidat) z dokončao0
osemletko ali vsai 7 razredov osnovne šole.
šolanje traja dve leti.
Rok za prijave je 7. iiovciiiIkt 196').
Podrobnejše informacije v zvezi s šolanjem ^kj-j0
kandidat] na Delavski univerzi Tomo Brejc M*
Cesta Staneta /agarja 1
Zahvala
O prezgodnji smrti našega nenadomestljivega
Štefana Jurina
se sahvaljujemo vsem. ki so sočustvovali I nami, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti
Posebna Cahvala kolektivu tovarne IBI i/ Kranja tel predstavniku sindikalne organizacije IBI, ki se jc poslovil od pokojnika z lepim in iskrenim govorom.
Žalujoči: žena, hčerka m srn z družinama
Kranj, dne 14. oktobra 1969
SPLOŠNO MIZARSTVO RADOVLJICA objavlja prosto delovno mesto
računovodje
Pogoji: štedni.i ekonomska        s "',1, ,<>
prakso ali nižja izobrazba s petletno P na takem delovnem mestu.
NastoV
Objava velja do zasedbe delovnega  mesia « službe takoj. Ponudbe / doka/ili naj kandidat' IjejO Splošnemu mizarstvu Radovljica
Gorenjska nogometna liga
V vodstvu Jesenice
V osmem kolu gorenjske nogometne lige so bili doseženi y glavnem pričakovani rezultati. Vodeče ekipe so zabeležde izdatne zmage nad svojimi nasprotniki. Tudi Svoboda iz Šenčurja je zmagala z visokim rezultatom na tujem igrišču
Rezultati: Jesenice : Preddvor 8:0, Tržič : Železniki Podbrezje : Svoboda 1:5, Kropa b«Je 1:1, Kranj : Lesce B 7:0.
Lestvica:
Naklo 3:1, Predosljc
5:0, Tr-
Jesenice	8	6	0	2	51:12	12
Kranj	6	6	0	0	26:10	12
Tržič	6	5	1	0	31:5	11
Kropa	7	4	1	2	23:15	9
Svoboda	7	3	2	2	18:14	8
Predoslje	8	2	2	4	13:27	6
Železniki	7	1	3	3	16:24	5
Preddvor	7	2	1	4	8:19	9
Podbrezje	7	2	0	5	14:34	4
Naklo	7	1	1	5	7:16	3
Trboje	8	1	1	6	14:45	3
izven konkurence						
Lesce B	8	2	0	6	13:38 P. Didič	4
j^^J Pomembnejšo zmago v osmem kolu gorenjske roko-niinj.0., e so zar>eležili igralci Kamnika, ki so v Kranju z zrnajj    n°- raz,iko  premagali   ndado  ekipo  Kranja.   S to
Pa je Kamnik spet prevzel vodstvo na lestvici. 23-6? Jesenice : Kranjska gora 31:19, Selca : Tržič B
• ' ^ava : Zabnica 19:25, Kranj B : Kamnik 20:21. Lestvica:
Gorenjska rokometna liga
Zmaga Kamnika
v
Bora
Kamnik Sele.« Šešir Zabnica Kranj B Kr. gora Jesenice Sava Tržič B
153:113 146:68 107:85 148:148 155:152 119:162 127:140 115:152 73:113
zadnjem kolu so na sporedu naslednji pari: Kranjska s   : Kamnik, Sava : šešir, Tržič B : Zabnica, Jesenice : La P. Didič
H. gorenjska rokometna liga
Pw*bi Dijaškemu domu
V d « 1 •
Škcga u    s,Vl';"'in Jesenskega dela GR1 H  |e ekipa Dija
nik B °'Ua l,sPl'a Premagali neposrednega tekmeca Kam-Rezultat .Ul,,a,no ftudiko. Tekma je bila zelo razburljiva, »meli ve*** 2j< V^S ^as mcn'a' Vendar so na koncu domačini bolj u^ src^'° in zmagali, čeprav bi neodločen rezultat naj-
Štšir n i! a B : Kr,/e B ,6:20' s,orž,č : Zabnica B 6:19, ljk., B .Krvavec 28:19 ,Dij. dom : Kamnik B 20:19, Radov
Lcstvi        JC B 5:0, ker K°S,JC ni*° P«4411 "» »*■*•«
Dij.do»,i 8 8 0 0 171:108 16
Kamnik B 8 6 11 149:122 13
Križe B 8 5 1 2 116:108 11
Selca B 8 5 0 3 166:100 10
Radovljica B          8 5 0 3 103:83 10
Zabnica B 8 3 0 3 121:153 6
Duplje B (-1) 8 3 0 5 106:109 5
Krvavec 8 2 0 6 107:134 4
Sešlr B 8 2 0 6 101:148 4
Pari              S,o«*ič 8 0 0 8       83:164 0
5ir R; KrržcnB8^k-J,a: ni,p,'tf B : Kfln ' D'jaški dom.
. Kamnik B; Stor/ič . Ztbnica B; Radovljica B : Selca B; Krvavec :
F. Porcnta
v nedeBjo kolesarska dirka na Bledu
RaNjLCCsti «>k«,ii
Blejske-
nilllivu  kol    1 ,"MV' /;i ■olcaavska dirka
za pokal Bleda. Tekmovalci — mladinci lx>do prevozili progo desetkrat. Start bo ob 10. uri pred Kazino na Bledu.
A. P.
Šahovske
novice iz Škofje Loke
Letošnja sezona škofjeloških šahistov se je začela že 14. septembra. Šahovski klub je za pričetek priredil manjši brzoturnir, na katerem je sodelovalo 12 igralcev. Premočno je zmagal znani škofjeloški brzopotezni šahist Miha Šmid.
Ondan pa so škofjeloški šahisti gostovali v Podreči pri Medvodah in odigrali s tamkajšnjo ekipo dvoboj na desetih deskah. Zmagali so Ločani z rezultatom 8:2. Tudi v orzopotezjiem srečanju je zmaga pripadla škofjeloškim šahistom, šahovska dejavnost je tako v škofji Loki znova zaživela in v oktobru bo klub za svoje člane priredil turnir za IV. in III. kategorijo. Nadalje si klub prizadeva povečati število novih članov in to predvsem z mladino. Prav kot lani bo šah na obeh osemletkah v škofji Loki poučeval eden od starejših šahistov iz škofjeloškega šahovskega kluba. Vsa leta odkar obstaja šahovski klub namreč pogrešajo mlade šahiste, ki bi sčasoma lahko zamenjali starejše. Po-dreški klub j»a primer sistematično skrbi za vzgojo naraščaja. Pod skrbnim vodstvom tamkajšnjega vodje šahovske sekcije tov. Viktorja Ri>zmana so podreški pionirji v lanskem šolskem letu na raziičnib tekmovanjih dosegli prav lepe uspehe.
škofjeloški šahovski klub je nedavno tega nabavil šahovsko literaturo, ki bo rabila za izpopolnjevanje domačih igralcev. Za večji razmah svoje dejavnosti pa bi klub potreboval izdatnejšo finančno pomoč, saj potrebuje nove šahovske garniture in šahovske ure. Precej porabi tudi za vožnje na gostovanja in tekmovanja, ki se vlečejo skozi vse leto. Toda prav zaradi skromnih sredstev in premajhnega prostora dejavnost kluba ni takšna, kot bi bila lahko in kakršno si želijo šahisti. Upajmo, da zmeraj ne bo tako.
V. Rozman
Godeššč prvak
V sorski nogometni ligi je po pričakovanju prvo mesto osvojila ekipa Godešiča. Letošnje tekmovanje je vodilo športno društvo Kondor iz Godešiča. Pivo uvrščena ekipa je prejela lep pokal, vse ostale ekipe pa diplome. Končni vrstni red: L Godešič 22 točk, 2. Vižmarjc 18, 3. Zbilje 16, 4. Sv. Duh 11, 5. (leteče 9, 6. Pirniče 5, 7. Smlednik 3.
J. Starman
Smučarji so imeli v zadnjih dneh več predsezonskih tekmovanj na travi. Tekači so se že dvakrat pomerili, in sicer v Dohi in na Ravnah, alpski tekmovalci pa so se srečali v Škofji Loki, od koder je tudi naš posnetek.
Ljubljanska conska rokometna liga
Še vedno v vodstvu Dupife
V devetem kolu ljubljanske conske rokometne lige so gorenjski predstavniki zabeležili lep uspeh. Duplje so visoko premagale oslabljeno ekipo Veteranov. Pomembno ] zmago pa so zabeležili tudi rokometaši Radovljice. Rezultati: Duplje : Veterani 25:10, Grosuplje : Križe 18:18, Ra-
dovljica : Hrastnik 21:15.
Vrstni red: 1. Duplje 14 točk, 2. Radeče 12, 3. Krmelj 12, ... 5. Radovdjica 9, 8. Veterani 8, 10. Križe 6.
V predzadnjem kolu so na sporedu naslednji pari: Veterani : Radovljica, Križe : Šentvid, Grosuplje : Duplje.
J. Kuhar
Nova plavalna šoEa
Plavalni klub Triglav bo organiziral novembra nadaljevalni plavalni tečaj za pionirje in pionirke rojene v letih 1958 do 1961, ki znajo dobro pla-
vati. Organizator sprejema prijave vsak dan razen nedelje od 7.—9. in od 13.—15. ure v zimskem kopališču. Zadnji dan vpisa je 1. november.
Kompas Kranj vas vabi
na prijetne jesenske izlete
v Ldine »5. h 1959 in Trbiž 22. it. 1959
Za praznik republike pa na privlačno potovanje skozi dve prestolnici
Prago in Dunaj
od 28. do 30. 11. 1969
3 DNI SAMO 280 din
Informacije in prijave do zasedbe prostih mest v avtobusu v Kompasu Kranj in Kompasu Jesenice.
OBIŠČITE   GARNI    HOTEL BLED
GLAS
Predsednik CK ZKS France Popit si je v sredo ogledal nekatere oddelke v Tekstilindusu.
Uvoz in tekstilne težave
( Nadalj. s 1. strani)
dolge plačilne roke. Dogaja pa se celo, da se z uvozim tekstila bavijo pri nas nekatera podjetja, ki nimajo nič skupnega s tekstilom. Pri tem pa največ težav povzročajo neredki primeri, ko med uvoženimi izdelki najdemo prav tiste, ki jih proizvajajo domača podjetja in so iskani na trgu.
Tovariš Popiit je poudaril, da bi morala slovenska tekstilna industrija V prihodnje tesneje sodelovati in usklajevati svoje proizvodne programe.
»To je prav gotovo ena od rešitev. Po drugi strani pa pri nas še vedno nimamo izdelanih ustreznih sistemskih ukrepov, ki bi onemogočili in tudi sankcionirali neizpol-
Letos več turistov v tržiški občini
Čeprav so podatki o gostih in prenočitvah v tržiški občini znani šele za prvih šest letošnjih mesecev, lahko pričakujemo, da bo do konca letošnjega leta obiskalo Tržič precej več turistov kot prejšnje leto. Do konca letošnjega junija jc bilo v tržiški občini kar za 72,6 odstotka več turistov kot v enakem lanskem obdobju. Vseh turistov je bilo 5275, domačih turistov je bilo 3970, tujih pa 1305. Vzporedno s povečanim številom gostov je v tržiški
občini letos poraslo tudi število prenočitev, pri tem pred-vsem domači turisti s 121,4 odstotka povečanimi prenočitvami in tuji gosti z 22,5 odstotka več prenočitvami. Med domačimi turisti prevladujejo gosti iz naše republike, slede pa jim turisti iz Hrvatske in Srbije. Pri tujih gostih zavzemajo prvi dve mesti turisti i/ Zahodne Nemčije in Češkoslovaške, njim pa sledijo Avstrijci, Italijani, Američani in Belgijci. vg
Novici za avtomobiliste
Po sporočilu Tanjuga se bencin te ne bo podražil. Poslovno združenje Petrol Union, katerega člani so proizvajalci in distributerji bencina iz večine naših republik, za zdaj ne namerava podpreti nekaterih predlogov za podražitev bencina.
Predstavniki češkoslovaške avtomobilske tovarne Skoda so danes (petek) na tiskovni konferenci obvestili novinarje, da bo novembra in decembra prišla v Jugoslavijo prva pošiljka novih vrst avtomobilov te tovarne: Skoda 1000, Skoda 100 L, Skoda 110!.. Nove vrste avtomobilov se razlikujejo od dosedanjih v nekaterih podrobnostih ln boljših rešitvah, ki se eanašajo na varnost vožnje.
Moped (st izsilfevai prednost
Včeraj (petek) oh 11.40 se je na Jesenicah na cesti M;n šala Tita v križišču pred restavracijo Triglav pripetila prometna nesreča. Voznik mopeda Maksimiran Vister (rojen 1905) z Jesenic, cesta Maršala Tita 76/a je v križišču izsiljeval prednost pred voznikom tovornega avtomobila KK 34-12 lane/om Reboljem (1945) z Jesenic, Viktorja Kejžm ja 19. Prišlo je do trčenja. Voznik mopeda je bil huje ranjen. Materialna škoda na vozilih pa znaša 1500 novih dinarjev. až
njevanje dogovorov oziroma stališč glede uvoza itd.«
V nadaljevanju pogovora je predsednik cont ral nega komi teja ZKS opozoril komuni ste v Tekstilindusu, naj glede na napovedane ukrepe, ki bi pripomogli k odpravi te žav zaradi nelikvidnosti v našem gosipodarstvu, čimprej preučijo položaj, v katerem se bo znašlo podjetje. Ce namreč ne bodo pravočasno ocenili notranjih težav in razmer, se lahko zgodi, da sc bodo znašli v težavnem gospodarskem in političnem po-lo/.iiu, iz. katerega rešitev ne bo enostavna.
Na popoldanskem pogovoru s kranjskim političnim aktivom, kjer je odgovarjal na vprašanja, pa je France Popit med drugim poudaril, da so danes komunisti v ne katerih primerih pnvmalo enotni in pri za dov ni v dviganju idoj'iiopoli lične ravni in pri obravnavanju nokateirin pei šib v, pi .is.ui j Poudaril je da velikokrat oe poznajo nti ti osnovnih stališč organi/iu i je in do posameznih proble mov. Pri tom pa je omenil da bi tudi sredstva javnega obveščanja  morala prizadev
nejo pojasnjevati posamezna vprašanja. Tako se veliko-
krat dogaja, da so material in sklepi nepregledni, splošn in nerazumljivo opisani.
A. Zalar
za vsakogar
nekaj v trgovinah
Ž IVI L-A
K KRANJ
STOP! — s sSabimi
Najbrž ni potrebno posebej omenjati, kakšen pomen imajo za varnost prometa dobre avtomobilske gume. Kvaliteta avtomobilskih gum oziroma bolje povedano debelina profila na gumah je zlasti odločilna za varnost vožnje po mokrem, spolzkem ali sneženem cestišču. Najbrž se vsi vozniki teh pravil ne drže in se ne zavedajo nevarnosti vožnje z zlizani-mi gumami. Zato se je. prometna milica na Gorenjskem odločila za široko preventivno akcijo pregledovanja gum. Sama akcija je bila v sredo, 22. oktobra, in j-e potekala od sedme ure zjutraj do 22. ure zvečer. Kot smo že omenili, so miličniki ustavljali vozila na vseh gorenjskih cestah in pregledovali debelino profila na avtomobilskih gumah, ki mora biti po naših predpisih najmanj 1 milimeter po vsej širini avtomobilske gume. Ker v času poročanja še niso znani podatki za celotno gorenjsko področje, naj objavimo podatke kranjske prometne milice. 43 avtobusov je imelo dobre gume, 6 pa slabe. Prometni miličniki so ustavili 21 tovornjakov s prikolicami in med njimi so Imeli trije slabe gume. Tovornjakov so ustavili 168, med njimi jih je imelo 20 zlizane gume. Preseneča podatek,  da  je imelo  med 18
za vozila gumami
ustavljenimi traktorji kar 12 slabe gume. Med 1100 osebnimi vozili, kolikor so jih ustavili, je imelo 73 osebnih avtomobilov slabe gume. Mo-, tornih koles so ustavili 178, 22 pa je imelo slabe gume. Omenimo naj še to, da so miličniki kranjske postaje prometne milice v sredo odvzeli 12 registrskih tablic, ker so vozniki vozili s popolnoma zlizanimi gumami.
Na koncu še nekaj besed o kaznih, ki so doletele voznike, ki so imeli na svojih vozilih slabe gume. Voznike, «a katerih vozilih so ugotovili manj kot 1 milimeter profila, so napotili na delni tehnični pregled. Ce P^ osmih dneh ne bodo poslali potrdila o delnem tehničnem pregledu, bodo morali Prf sodniku za prekrške plačati 50 dinarjev kazni, če pa bodo potrdilo poslali, bo ostalo zgolj pri opozorilu. Drugač° pa je pri vozilih gospodarskih organizacij, saj imamo kar tri kazni. Šofer lahko plača 50 dinarjev takoj, poleg tega pa odgovorno osebo v gospodarski organizacij* po 161. členu zakona o varnosti prometa na javnih cestah lahko kaznujejo z denarno kaznijo od 50 do 500 dinarjev, medtem ko "",ra gospodarska organizacij3 plačati kazen od 50 do ln00° dinarjev.
V. G.