ai. -a à*» 1 ^¡j m praialkov. mot **** fcomentaiji Ulika legija, organiiaci ¡Tvojakov it svetovne fj na svojem letošnjem Lniu v Floridi vključi-K zahtevala takojšnje L bonusnih certifikatov r ¿ele čez deset let. Ti E,tj znašajo okrog dve Uj dolarjev. da legija ne obsto-flradi tega. da vsake dalj-L^ ^rja bonus od vlade, Urbi za komfort bivših L Ne. Kajti, če bi bila [loga legije, bi se pobri-Lrevtfino bivših vojakov Lfojih brezposelnih de-Z katerih je na tisoče po na čeiu katere so do-Jainuu bankirji in advo-ne briga toliko za bedo | vojakov — kolikor se • a burbonsko politiko, ki Ej njej označena za ameri-Ih in patriotizem. Ako bi ■ oe bila to, kar je — orož-Cjvečjih izkoriščevalcev v Lh državah — bi lahko ^da so največji izkorišče-jAmerike že davno — že |to; 1.0 in takoj po vojni — i ves bonus, ki so si ga k bojni material, ki ga je |ka vlada naročila, je bil ^plačan in ne samo enkrat jfen; municijski kralji, la-Efti baroni, aeroplan-Bjnatje niso izgubili niti I centa svojega bonusa. Ijt bilo plačano takoj! Na-IrUde za bojni material IteDehala a premirjem; to-! 10 obratovale še mesece l in kopičile material, čeli bil več potreben in več-jtiel k nič, toda vlad« se Ua "svetosti konirakta" Mila so morala biti iavr- ii bila so mastno plačana. I veliki gospodje so dobili mu in prof it od vojne. B io ga municijski kralji ■o bratje Du Pont so iz-lii vojne 57 milijonov do-w čistega profita — vsi i tovarnarji, ki so produci-ptferial za vojno, bankirji, priotirski oderuhi, ki so ■ delavce in farmarje v P patriotizma, vsi so dobili a Dobilo so tfa tudi za-pin prijateljske vlade v P. katerim je Amerika p i lopato deset milijard f - samo revna vojaška ®°ra k' danes čakati na Zakaj? Zato, ker se vo- Amcriškp legije, organi-.. ^'n* vojaške pare, niso P i k» bonus ¿a vojake v in na pravičen na- •Jnjih dvanajstih letih po J<- bila "p ros peri teta" * " k; gospodje grabili ^ — takrat je bil čas. 1'ila legija lahko za-■oni. ki so ne napla-ifakrat preplavali za svoj naj plačajo še naš 1 Skladam i ^ dohod k«•' Ian*« |V> Hhw '•Un* ^ hitrat Oh" PROSVETA ===JÏLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE__ Chic»»«, UK. četrtek. 1. novembra (November 1), 1934. M0° STKV—NUMHKK 2U to, mag, .. pri)Tljtd ,or ,„ Urvdinàkl In upravnlškt prostori: 8667 S. Lawadal« Av.. Offtc« of Publication; *167 South Lawndale Ava. Telephon«, Hock well 4W04 OMREŽENI BELA VEC IZPUŠČEN IZ NORIŠNICE Država mogoče nastopi proti omreževalcem. Preiskava o drugem podobnem slučaju._ Preiskava jeklarskega delavskega odbora v Aliquippi na milijon- 1,1 ahko plačali, to-nJ'' ko podgane, ko zadnji kot — in r 'TAí^n zago-Krmi nad "radi-^ r i \ i kriz*; in äi \ f ,/ ** >L'j »rrij 1 W rt: ' zakleniti hlev, ko FJ ukr*rj, n, prekasno je ".atj lK»nuK, ko »'M'»sti za kredit. 'larx'H izplačati doiarjev l>onusa, « davke — in ' bodo plačali '"»nuK z o*ta-' : '''»patini prona j manj dav- za bivše inflaciji» in >ri vatnega ka-'n<»ra narediti « pade iz ne- Pittsburgh. — Na prizadevanje preiskovalcev državnega delavskega departmenta je bil te dni izpuščen iz norišnice v Tor-rancu jeklarski delavec George Issoski iz West Aliquippe, Pa., katerega je omrežila okrajna komisija radi njegovih unijskih aktivnosti. V norišnici je bil šest tednov. Preiskovalci državnega delavskega departmenta so prišli na sled drugemu podobnemu slučaju. Gre za nekega delavca tudi iz Aliquippe, ki je bil poslan v norišnico okraja Westmoreland po oblasteh okraja Beaver ki očividno delajo roka v roki 2 Jone« LaughJin Steel kom pan i j« ki dominira Aliquippo in Am-bridge. Imena tega delavca preiskovalci še niso izdali. Zarotniki v Issoiskijevem slu čaju, proti katerim namerava država nastopiti s prosekucijo, so: zdravnika Margaret I. Cornelius in M. M. Mackall ter odvetnik Joseph K. Stone, člani šerifove "lunacy" komisije, ki je Issoskija proglasila za slaboumnega. Nadalje je jetničar Hamilton Brown, katerega je komisija določila za Issoskijeve-ga zastopnike pri omreževalni proceduri, šerif okraja Beaver Charles 0'Laughlin ter policijski komisar Aliquippe W. L. Ambrose. Issoskija je šerifova komisija proglasila za slaboumnega brez posebnih ceremonij. Moža je po aretaciji po Jones Laughlin policiji v ječi zaslišal le odvetnik Stone, nedvomno orodje jeklarske družbe kakor tudi vsi ostali člani komisije z drugimi navedenimi osebami vred. Po Stonovi izpovedi, ki je rekel, da bi moral biti tudi guverner Pinchot poslan v norišnico radi "persekucijskega kompleksa", je Issoski govoril o nekem znamenju, ki ga je videl na nebu v podobi "J & L" (Jones Laughlin), Stone «a je pa povrhu hotel še prepričati, da je letal okrog svojega stanovanja nag. Dve drugi mentalni preiskavi, ki sta se vršili na odredbo državnih preiskovalcev, sta Issoskija proglasili za popolnoma normalnega. Eno preiskavo so izvršili zdravniki v norišnici Tor renče, drugo pa psihiater dr Kari D. Bond s pittsburghške univerze. O kakem nagem letanju okrog hiše ne vedo Issoskijevi niti njih sosedje ničesar. Tudi nebesno znamenje "J & L" je videl, oziroma iznašel le odvetnik Stone, ker ni bila pri izpraševanju Issoskija navzoča nobena priča — niti ostala dva člana komisije, ki sta istočasno menda preiska-vala neko drugo žrtev. Issoski je bil aretiran H septembra in obtožen "pijančevanja in nespodobnega obnašanja na glavni ulici." Obsojen je bil na $10 globe, ker J«' P« mogel ali hotel plačati, je dobil 30 dni zapora. Ker je bil Issoi-ski aretiran pred tovarno Jones lAUffhlin. kjer je delil unijske letake (bil je organizator jeklarske unije), je šerif bodisi na miir jeklarske družbeali pa na sv 110S, Act of Oct. 8. 1917, authorlsod on Juna 14. 19U- Spopad med polici /o in relifnimi delavci v Coloradu Policija atreljala na delavce eden je bil težko ranjen in Denver, Col©., 81. okt.—Včeraj so izbruhnili krvavi izgredi na ulicah Denverja in pred državno palačo. Nemiri so prišli, ko so relifni delavci demonstrirali proti državnemu-federalne-mu relifnemu direktorju C. D. Shavverju, ki je omejil relifna dela in s tem znižal delavccm zaslužek. Večje število rebelnih relifnih delavcev je včeraj zjutraj obiskalo relifni projekt in pozivalo delavce, ki tamkaj delajo, naj se jim pridružijo pri demonstracijah. Tedaj jih je napadla policija, ki je začela streljati. Demon-strantje so se postavili v bran in vnela se je bitka, v kateri so bili štirje policaji ranjeni in neki delavec je dobil kroglo v trebuh. Odvedli so ga nezavestnega v bolnišnico in zdravniki pravijo, da najbrž umre. Kasneje se je zbralo okrog 400 relifnih delavcev pred državno palačo, da protestirajo proti brutalnemu napadu, a policija jih je spet napadla in razpršila. Človek, ki j« bil mrtev tri ure, oživljen v Moskvi Ruski zdravnik triumfiral z aparatom umetnega arca Moskva, 81. okt. — Iznajdba umetnega srca, s katero sta dva sovjetska zdravnika eksperimentirala na živalih zadnjih devet let, se je končno obnesla na človeku. Zdravnika, dr. Sergij Bru hanenko in dr. C. I. Spasokukot-ski, sta pred kratkim izvršila prvo usi>ešno poskušnjo na mrtvem človeku, ki se je obesil in bil je mrtev tri ure. Eksperiment je bil izvršen v zavodu krvne transfuzije v Moskvi. "Umetno srce" je elektri6en aparat, ki nadomesti naturno srce. Enostavna sesalka, ki deluje ritmično kakor utripanje srca in razpošilja kri po žilah; ima tudi napravo za zalaganje telesa s kisikom in na ta način lahko nadomesti tudi pljuča. Pri poskuš-njah na psih sta iznajditelja dosegla več uspehov. V enem primeru sta odstranila kri iz pasjega trupla do zadnje kaplje, nakar sta s transfuzijo napeljala kri v truplo iz drugega psa ter spojila žile z umetnim srcem. Pes je oživel in živel nekaj minut. Na ljudeh je bilo več posku-šenj, ki sv niso obnesle. Pred nekaj tedni sta pa izkusila na obešencu, ki ho «a prinesli v zavod. Mož je bil mrtev tri ure. Zdravnika sta mu odprla prsi, spojila aparat z žilami in po nekaj minutah je mož odprl oči, pogledal zdravnike okoli sebe in po dveh minutah življenja je spet umrl. Iznajdba "umetnega srca" j«' v glavnem namenjena za težke operacije na srcu in pljučih. Tini I,o tehnika te«a aparata izpopolnjena in čim dobi medicinska veda več znanja o spremembah, ki jih iz\r*i smrt v prvem stadiju na organizmu, se bodo sovjetski zdravniki redno posluževali metn< *r< o|>eracij UNIONISTI «ZELI GOV. PINCHOTA NA PIKO Berejo mu levite, ker zagovarja državno policijo, ki je v zadnji tekstilni stavki brutalno pretepala stavkarje I.ancaster, Pa. — Tukajšnja centralna unija je "liberalnega" governerja Pinchota resno prijela radi njegovega zagovarjanja državne policije, ki je v zadnji tekstilni stavki pretepala stavkarje na levo in desno in poatala orodje velike Stehli Silk kompanije. Proti divjanju državne policije je centralna unija pri Pin-chotu formalno protestirala. Obiskal ga je osebno tudi Patrick Quinlan, organizator tekstilne unije, katerega so kozaki odgnali na kompanijsko dvorišče, ga pretepli in nato ga pomagali 0-mrežiti. Kozak Edwards, ki ga je najbolj suval in je Quinlan od Pinchota zahteval, da ga odslovi od službe, je na sodišču nastopil proti njemu kot državna priča. Quinlan je obtožen raznih prestopkov in je pod visoko varščino. Zdaj je centralna unija odgovorila Pinchotu z odprtim pismom, v katerem izraža začudenje nad njegovim "sviranjem "Mellonovih melodij". Na Pin-chotov argument, da je državna policija pripravljena nastopiti proti kompanijskim razgrajačem in pretepačem, centralna linija pravi, da še ni slišala, da bi bil kdo aretiran radi ilegalnih akcij v Williamaportu, Lancas-terju, Christiani in drugod, če-prav so takoxvanl deputiji v slttbi raznih kompanij pretepali stavkarje in jih zdravili s plinom. Tem je opmagala tudi državna policija. Governerja, ki pravi, da.je bil v tej stavki "ranjen le en delavec" (državna policija je nekemu fantu zvinila roko in »a pretepla), opozarja na njegovo po-tvarjanjo dejstev, Iker je bilo poleg Quintana in mladega fanta ranjenih še več drugih, vseh skupaj šest samo v enem napadu. "Lahko ostanete zvesti principom stranke Mellona, Vareja, Pennsylvanske železnice, jeklarskega trusta, premogovnih baronov—sploh stranke, ki je vam dala nominacijo za governerja, odrekla jo je pa za senatorja Namesto da zagovarjate državno |H)licijo, bi morali kričati s strehe: "Proč, proč, grdoba!" "Vaše prizadevanje, gover-ner, da umijete barabsko, brutalno in neustavno obnašanje državne j>olicije, bo ostalo Je bu merang in najgrše delo " Unija pravi, da ne ve, če se jr Pinchot "prodal /.a <>eMt srebrnikov ali pa so za \AJtim blagoslovom trinogov in križarjev delavstva perverzne politične ambicije. Sigurni pa smo, da vam ta pre-okrenitev ne bo prinesla ni< dobrega. Nasprotno: to bo va* stalo tisoče prijateljev In kandidatov vaše stranke tisoče planov. Medtem ko je stotisoče priprav Ijenih korakati za belim vitezom v boju za ideje in socialni napn-u-!d,k, ni nikdo razen nepridani Načrt premirja med A. & P. in izprtimi delavci Poročila o grozotah v Španiji ee nadaljnj.jo Klerikalna reakcija ae ni nanesla na domače vojake. a«to je nadela afriAke Mure In ruske belogardbde za maaakre revolucionarjev Delavakl odbor je predložil spor* nima strankama aedem točk za poravnavo »pora Wa*hlngton, 1). C., 31. okt.— Glavni delavski odbor, ki je imel včeraj prvi sestanek t zastopniki verižne družbe Atlantic & Pacific Tea Co. in njenimi izprtimi delavci v Cltvelandu, je predložil obema strankama točko premirja. Načrt premirja ima v glavnem sedem točk. Na podlagi tega načrta se prizadete unije zavežejo, da končajo stavko, družba so pa »aveže, da takoj odpre svoje prodajalni- Madrid, 31. okt.—Revolucija levičarskih delavcev, ki je ii-bruhnila v Španiji z generalno stavko vred 4. oktobra, bi bila zmagovita, če ne bi bila reakcija na čelu republike brž najela afriških divjakov in tujske----------------------- legije za boj s španskimi delav*|ce v Clevelandu in vzame nazaj ci. To j« jaano danes, ko je de-Iv službo vae delavce brez diakrt-loma dovoljen vstop v razdejana minacij; družba ae dalje zaveže, mesta in vasi v provinci Asturi- da ne bo odklanjala sestankov z ji, dasi španski cenzor Še vedno odbori organiilranih delavcev v svari inozemske poročevalce, naj svrho kolektivnega pogajanja, bodo previdni, kaj poročajo . . .¡unije morajo pa obljubiti, da ne Jasno je, da španski vojaki bodo silile v svoje vrste onih de-niso bili zanesljivi—in to je vla- i^vcev ki ne marajo stopiti v U-da tudi vedela takoj prvi dan nijoj A. & P. mora pismeno po-generalne stavke. Vlada je pre-, vabiti vse svo e delavce nazaj jela vest, da civilna garda v As-,"« ^ i" J h '«toča.no zagoto-turlji ne bo streljala na -tav-, v ti da ne bo proti njim nobe-karje. Takoj nato so bili potva- n h diskriminacij; vsi eventualni mohamedanski Muri iz špan- nI jporl, k nastanejo lz kat*re-ske kolonije v severni Afriki v koli gornjih točk, naj se rešijo vojaško službo proti revolucio- P™1 razsodiščem katerega si narjem; obenem so španski g«, «hko postav Jo delodajalci n de-nerali dobili tujsko legijo na po- »vel j»mi ali pa ga Imenuje de-moč. Tujska legija je zmes vseh '»v,,ki txlbwr- mogočih pustolovcev iz vsega sveta, ima pa mnogo ruskih e-migrejev, bivših carlatičnlh oficirjev, ki si nočejo služiti polte nega kruha. TI ruski emigrejf so se poleg divjih Maro&nov obnašali kakor prave 2vtrl v mučenju in pobijanju rebalnih rudarjev v Asturiji. Kolikor je doalej znano, so Maročani In leglonarji napadli cele vasi rudarjev in pobili žene, otroke in stare očete rudarjev, ki so bili na bojni fronti v utrjenih hribih. Nečloveški Muri so izropali rudarske vasi do zadnjega predmeta kakšne vrednosti, posekali s sabljami, prehodil z bajoneti ali postrelili žene, otroke in starce ter večino bivališč uničili z ognjem. fte danes je v hribih nad mesti Ovidco in Miers na stotine trupel mrtvih mož, žena In o-trok, ki niso pokopana. Vaiaa rezsodba v Mehiki V Maka privatna htta Je cerkev, če «luži vernklm obredom Zastopniki obeh strank so danes zjutraj obvestili vladni de-avski odbor, da bo načrt predložen "strankam doma" v raz-motrlvanje. Slavka barvlloav svila ja papalaa v Patareoa« llar v licem ae mogoče pridružijo tudi drugi delavci. Vohun od krit v atavkovnem odboru Pateraon, N. J.—(FP)—Od zadnjega petki» počivajo vae barvllnice za svilo v tukajšnji dolini, kjer Je na stavki okrog :i0,0(M) barvllcev — vsi. Z nadaljevanjem obrata Je poakuša-lo le par tovarn, ampak so Jih "leteči" In prepevajoči plketl zaprli. (V stavka ne bo ktnalu zaklju-čenu, se bo štrujkarjem pridružilo tudi 15,000 ostalih avllnlh delavcev. Zastopniki unije in podjetnikov »o bili takoj pozvani v Waahington v svrho, da pride do poravnave spora. Podjetniki iui upirajo priznati zaprto delavnico, 80-urnl tednik s tedenske plače. V stavkovnem odbru je bil Mexico City, HI. okt.—Vrhovno federalno sodišč v Mehiki je \čeraj razsodilo, da vsako privatno poslopje, v katerem ae ka-toliški verniki zbirajo k verskim "«'krit tudi izdajalec v osebi or-prldigam in obredom, je cerkev, ganizutorj« Petra Tleckstra, ki ki lahko zapade državni posesti, iso ga podjetniki najeli za svoje Itazsodba ae opira na člen zvez- K« vohuna. Na sled mu je prišel ne ustave ki določa, da «o cer ! Herman Wolf, urednik unijske- kve javna laut republike. Ta razsodba bo pomogia mehiški vladi, da lahko zaaeže vsa ko privatno hiS<». ki «luži za verske sentanke. (¿lado v na *la*ka p«»d zemljo na Poljftkem Katovi« e, Poljaka. .'II okl ftestdeact rudarjev v tukajšnjem premogovniku je upfizo- Ifa glasila. Mil je takoj Izključen In stavkarji ho mu dali le desi't minut časa, da izgine iz nihata. ravniki redno posluževali u-l(i,.k, ni nikdo razen neprnJarii-J ^ *Uvko pod stnegft srca. medtem ko bosta j v, pdteruhov, oderuhov, T>oja/.-, JllJil|irJI »,M>roč ill. - • • 1.. .. Ui.lliiiiiii'» rrii li./l I. . . .............oite, katerega ima irena. velik prijatelj ita- M natorja Heeda, Mellor.a in u (

<» leta. VlaiJa Pretvezo izvamii 00 ne-'lilanskega diktatorja Muasollni- drugih republikanskih torijev, |||hko xnmk tMM ,H,kllče fante In skušali prisum na 11 Organizacija je pričela Iz- ki kontrolirajo r^ubl.kansko M\9im> rr,o*«. in žene k voja- kega dokumenta, kai pa n a v kaUrem , kw _ jn ludi demokraUko. vajarn. V .lučaju vojne tela. Sigurno so ga mislil dajati «oj «r^ ^ ^^ ^ ^^ ^ ^ ^ ^^ ^ 1---------------- njenim podpisom [' nriiaUlJev tud. v armadi in „, dru^ plutokrate pr, vaaki go, ki k« potreUiJe Jn prevzeti na .zkl plebiacita v tej dol.nl. z. 'slaboumnega in ga j j ^ ^ „ ^ p pomgi. -ik)vjto napadal, v tej a voj o kontrolo v »o trgovino, I >• |rrepr«čl vaako naaiije, »m trdno zašiti. Ker niso V#1i-a.v. kmalu «Hivzi^la na Kampanji ne je |.a z«f»et |s»»M»tal mduatrije, kmetije, trana|a*rtna Francija Imela pripravljene vo- to skemo, so ga sami omrežili in^ jo \oJ^tva kma g^vgjng sredatva. 'jaške čete ne mej, ^Da.je na 2. rtran,./ .uuno srmjjo. *ki inlbo/, in si* ne mara |»oga-jati z letalsko unijo Pilote sili tudi k daljšemu delovniku kakor ga dovoljuje trifovlrinki department. Francija pripravljena n« puč v 1'imaar |u Pariz, M. okt. Francoska vlada je pr»j*la informacije, da nemški ruu iji pripravljajo oboro. žen puč v Poaaai ju v noči «id VI. na I .'i. januarja l'.Ktft ne gleda FR08XEXA' 'i PROS VETA THK KNLICHTKNMKNT •lasiu> in i.astmiia sloven nasodnk foupokmb jbdnotb •f .M hUUM Irr »U.«. k. im.«.) swh H«ro4nliia: M «»••■ CM- mi i 1. W OO M M«. UM - ** M« II »0 « Uu; m Chic«««» in CI«*» |7. M M c« ki Uto. M 7» •• IK.I UrU. « ■«inattu It 00. ^Lrlpfon r.U.! tor U- Uull.4 StaU. Lseaftl Chte+g<>i C«»*4» M "» P* m». Ch(M«« • CU*r» I7.M IMT forrfO countrlM •• '>0 M»'- Com I»« du*o»uru.— S*k0fl*l •• iulgk, Aortirale v West Virginijo. Pinchot je od okrajnega prosekutorja zahteval vele porot no preiskavo in strog nastop proti komplotar-jem, Zgodilo ne pa ni ničesar. Kot rezultat U- akcije s strani državnega delavskega depart-menta h«» j«' med jeklarskimi delavci v Aliquippi in Ambridgu *|X't pričelo unijNko gibanje. V zadnjem času se j»- jrklarnki liniji pridružilo od tri do Atiri tisoč delavcev. Tudi «hodi in *e-j«' so dobro obiskane, ker je iz-itinil strah preUa\zelo presenečena; kaj takega gotovo nisva pričakovala. Dvorana je bila nabito polna, John Grum je pridno igral na harmoniko do ranega jutra, vesela družba pa se je zabavala. Najina iskrena zahvala godcu, Mary G rum in Frances Gregorin za njun trud, kuharicam za požrtvovalnost, vsem za krasen dar, lepo petje in prireditev tako lepega večera. Anton in Mary Oblak. r»*ii*»< r tri ura» Imperial Val»ey s Californljt kjer vigilaatl terorizirajo uporne delavce. Nanadi datHjnorlh palm. katerih sadovi m pokriti s papirjem. da jih ne pokrije prth. *a tl»oče dolarjev jc potrošenih letno za pridelovanje tega nadefta. toda delavci v sadovnjakih! i a jo »tradati valed beraške mezde. Volitve ao tu! Cleveland, Ohio.—Volilci v državi Ohio in okraju Cuyahoga! Cas je, da poskusite vzeti vajeti državnega vodstva v svoje roke. Na 6. novembra vam bo dana prilika. Volitve so tukaj! Ali boste dopustili, da se vam bo slabo godilo po vaši lastni krivdi s tem, da boste volili one, ki pomagajo denarnim mogotcem, da vaa izkoriščajo?. Ali ste prišli že toliko k zavesti, da boste volili socialistično stranko in njen program, ki je vaš program s tem, da oddaste vaše glasove kandidatom, ki jih je postavila ta stranka? Opozorjeni ste na resnični dokaz, da krivda trpljenja in pomanjkanja, ki je pred nami danes, izvira direktno iz nepravičnega socialnega in ekonomskega sistema. Današnji kapitalistični sistem sloni edino na profi-tarstvu in je odgovoren za sedanji slab položaj, v ko jem se nahajamo. Ako tega ne spremenimo, potem ni nobenega upanja na boljšo bodočnost človeške družbe. Pač .pa nas pove. de zaspanost in .brezbrižnost v fašizem. Si ga li želite? Ako ne, borite se proti in volite— Johna Sommerlatta za governerja s tem, da prečrtate ime enega kandidata za governerja in vpišete njegovo ime. VBe okrajne kandidate boste dobili v "Cuyahoga County Socialist" koloni. Ne pozabite «odrugov in bratov SNPJ —'Louis Jartza, Zorkota in Frank Barbiča za "State Assembly." Anthony Pirca za State senatorja. Torej celokupno socialistično listo. Ti ne kandidirajo zato, da bi dobili "job," ampak ker stranka tako hoče, in ako bi bili izvoljeni in ne bi izvrševali strankinega programa, out they go! Naši kandidatje ne rečejo "jaz bom to in to za vas storil, če bom izvoljen." Stranka bo storila, da dobite ono, kar vam pripada. Odbor aoc. kluba 49. Naše jeaenake priredbe Canonsburg, Pa. — Nastopila je sezija jesenskih priredb. Razna tukajšnja slovenska kulturna društva so pridno na delu, da pokažejo narodu kar največ raznovrstnega razvedrila in duševnega užitka. 13. oktobra je tukajšnje pevsko društvo Ilirija priredilo vinsko trgatev, ki je izpadla prav povoljno. Dramsk klub Soča se pa pridno vadi za uprizoritev Igre "Glavni dobitek," ki bo predvajana v dvora ni društva 138 SNPJ v soboto večer 8. novembra točno ob 7.80 zvečer. Po Igri bo ples in pro- Igralci Soče se zavedajo, da je treba mnogo prizadevanja in učenja, da Igra moralno uspe Prav tako ae vsak ljubitelj dramatike lahko zaveda, da morajo igralci žrtvovati marsikateri večer, 9a uprizorijo igro kolikor] najbolj naravno in da zadovolijo občinstvo. K temu seveda pripomore dobra volja in aktivnost igralcev. Na drugi strani pa bi tudi občinstvo moralo ceniti požrtvovalnost igralcev, ker a tem lahko pospeši velik duševni užitek. Kakor vsako kulturno društvo ima tudi Soča, katero tvorijo sami delavci, potetkoče za obstanek. Toda, ker ima dobre in požrtvovalne igralske moči, katerih edina naloga je, da s predstavami širijo in izražajo delavstvu potrebno razvedrilo, je uverjeno, da ga bo narod tudi v bodoče podpiral ter s« v velikem številu udeležil prireditve na t novembra. Pri tej velezanimi-vi burki nas bo zapustila vsa « memmt in se bomo prav od Cet*tek, 1. Nov J f«* nasmejalL^J "SV:kako'^ Ctov^ke čute, da *i0Vi Kaj bi bilo življenj« br » razvedrila, kakor « asba in druga moder «ost. Umetnost igre nam ustvarja vedno 2n ne občutke. Igra "Glavni dohitel komična, prava družin starega profesorja v Zadel je milijon in pr Po milijonarko živeti Pa nekakšna tiskovn* Kadi tega ga vse za«m Po programu bo j* okusnim prigrizkom 'Pijačo. Nato pase bo ko naplesal, ker bo iKr kester. * Prijatelji znanci, dramatike! Soča vabi na to prireditev, mudite prilike, da se i zabavamo in razveselil za par ur pozabimo na bfdo, ki je nismo zakr Činstvo se opozarja, da igre bo točno ob 7.30. pozen, ne bo mogel vi prizorov. Na veselo svidenje d v.erjibra! Za dramski klub Sa John H Delavci lahko odi Pueblo, Colo.—Pred kongresne in državne Dne 6. novembra dela odločijo, kdo jih bo m administraciji v naših Delavci Amerike lahki vse svoje zakonodajce, popolni večini. To se i dilo. Povprečni amer vec misli, da denar vi vo, ne delo. Njemu je vsak dan, za drugo se Mentalnost povprečnej škega delavca je na si setletnega otroka. Sil časen razvoj naobrazt Ških delavcev; tako po jih je lahko sram pr drugimi narodi na s ve Pri primarnih volitv loradu za governerja ji ražena na demokratski sephine Roach. Ona napredna, da vsaj prizi pravico vsemu napredne nju. Ona bi vsaj skui niti "pozabljenega člov koliko naprej v zaves človek in mu gre ¿lovi ljenje ob toliki produl veških dobrin. * 'Kako naj pričakujen delavstvo izvolilo svoje, cialistične kandidate? moremo Rfičakovati, d bodo delavci v večini rani in podučeni o svo( stični stranki—delavk stranki ameriških del farmarjev. Nikar misi moji, da sta v Amerik dva socializma. Ne. I« lahko. Ameriško del« bo oprijelo tistega, ki g bolj razumelo, najložje lo in mu bo najkraji socializacije produkcij« tribucije. Vsi tisti, k trdovratno dualnega m bodo ostali v ozadju i ljenju. Ena šestina zemeljs* že socializirana; tam in dela res za sociahze delavec brez skrbi- negotovosti, da bo ^ ga dne brez dela in Kn mogoča sredstva se P* brazbi in kulturnim i in to od celokupne dri ta država je sto šeft« jonski slovanski narod, pričakujemo, da bo f* tem narodu nekeg» dni in ljudstvo vrženo MJ jkior to misli»» je, bo v taki "veri" t* • Člani socialistične Ameriki naj malo ^ je prava soaalist.cn. • •poznali bodo. da Pr£ ^ je že precej adn* veštvu.—Konvencij» J kor ni hotela imet. tel d*- * X* rednica. Tonstii ^ Kiku n») tov.rii Slo tatom l»»^'!- " M ,._»♦ mm bo deisJ' . krni * rvT^u Vttk ^u prohibicije. Vesti iz Jugoslavije milijoni slovrnske -AI.KKSANDMMKE" Krvni prodniki Ksrotine Praho-« kije frt»W*k«H«i ▼ Je-^¿J» zapustiia »Ui*»e, ¿¡tekajo revizijo njene opo- roke _ Hrastnik, 8. oktobra, grajska "Politika" je že Jd tedni objavila obširno po-So, kako je Slovenka Karoli-" Prahova, poročena z bogatim nslmatincem-Ivanom Tomičem, pozneje kot vdova, še enkrat po-Sena z nekim sleparjem m spet Ina, zaključili svoje burno Sijenje z oporoko, ki je nekim «mostanom v Jeruzalemu pri-^¡la velikansko premoženje, 'gaje znaša ta zauščina 60 in Se več milijonov dinarjev v ne-kfrT1 samostanu je Karohna Prahova tudi končala svoje živ-Ijenje, ko je prej samostanu izročila VSO gotovino in razne dragocenosti. Beograjski dnevnik je dobil poročila o tej senzacionalni de»i od rojakov iz iKaira in pozneje tudi podrftkte od našega poslaništva, ki je o smrti bogate Slovenke poročalo v domov i* no radi tega, ker je domnevalo da žive še njeni n a. j o ž j i sorodniki. "Politika" je objavila življenje slovenske "Aleksan-drinkeV Karoline Prshoye, da bi prikazala njeno nenavadno življenjsko zgodbo, takoj po prvem članku pa se je zglaail beograj-iki branjevec Savo Stevanovié ter sporočil, da ima za rejenko hčerko brata umrle milijonarke. Branjevec Stevanovié in njegova rrjenka Angelina, hči Janeza Praha, živita v najskromnejših razmerah in čaka ta rejerçka na primeren delež od milijonov svoje tete, kar je po beograjskih informacijah opisalo tudi "Jutro" 30. septembra. To poročilo so z velikim zanimanjem čitali tudi hrastniški steklarji ter opozorili nanj to-pilničarja Franca Praha. Ta je potrdil, da je bila pokojna milijonarka njegova teta — sestra njegovega očeta Jožefa, ki je letos umrl na Blanci ob Skvi! To-pilničar France Prah pa ni edini »orodnik Karoline Prahove, ki je kot slovenska "Aiekaandrinka" po nikdar prej slutečih doživljajih naletela tudi na veliko bogastvo. V koloniji hrastniške steklarne živi tudi sestra Franceta Praha, Terezija Gregorjeva, ki mora preživljati hudo bolnega moža in tri mladoletne otroke. Mož je delal prej v steklarni, dolgo časa pa je že bolan in skrbi žena za najskromnejše pre-iivljanje s tem, da pobira pri steklarni črepinje. Terezija Gregorjeva, rojena Prahova pa se je po "Jutrovi" objavi o milijonski zapuščini spomnila tudi na sorodnike »vojem rojstnem kraju Blanci. Tam živi še pet njenih bratov in njena sestra—torej sami nečaki in nečakinje "Aleksandrinke", ki je. pozabivši na svoje najožje sorodstvo, zapustila svoje bogastvo samostanu. Pri Sv. Križu j*živita tudi Janez in Ana, brat in sestra Karoline Prahove. Dru-Ri brat Martin, ki je živel dolga Ha v Ameriki, se tudi sedaj vra f* v domovino, t. Ti najožji sorodniki Prahove trdno prepričani, da mora priti im< li tramvajsko progo, k j* je zadnja leta zaradi pomanj letoviščarjev izgubila svo, «n»*!. ker je delala z izgubo. Za u' "patijski občinski očak "■knili, da bodo tramvajsko pro-"pustili in zaradi tega tram vozove prodali, če se naj ^ ^k kupec. In našel ae je ljubljanska tramvajska *r(Ma. Kupčijo so sklenili in to J* o "Kodno. Dvajset različnih ramvajnkih voz smo kupili za ^l"*' Din, teko da bodo pre «troški a carino znašali n® namreč 200,000 Din. To-^ «ljub ti.mu bodo stali vsi t ' "^i manj kakor en aam nov '»■"vajin voz, če bi ga naročil ' »umi vagonov na Brodu •SVOHljj,, Novi tramvajski vo» k jih je tramvsjaka druž ^ oz. naročila novt pred grmel briovlak. Tiati, ki je šel pred Volčičem čez progo, j« naglo skočil nazaj ter skušal potegniti Volčiča, ki ima pokvarjeno nogo, is zagosde, a ni u-spel. V zadnjem hipu je odsko-čil ter rešil sebe, Volčiča pa je zgrabila lokomotiva brzovlaka ter ga vlekla s sabo in čez kakih 100 metrov spet odvrgla, vaega razmesarjenega in seveda mrtvega. Imel je glavo popolnoma zdrobljeno, klobuk so našli šele na prihodnji postaji. Ponesre-čenčevo truplo so prenesli v postajno poslopja ter nato pokopali. Večina njegovih otrok dela v Franciji, pogreba sta se udeleži-la le dva otroka, sin, ki ima pri Litiji gostilno, in hči, ki j? zaposlena v Zagrebu. Ustrelil fanta svoje hčere.— V Leskovcu v Halozah se je v nedeljo 7. oktobra dogodilo dejanje, ki je zahtevalo za žrtev 28 letnega posestnikovega sina Gabrijela Brusarja. Ta se je ženil pri Mariji Kolesnikovi, kar pa njenemu očetu Ivanu Koles-niku ni bilo všeč. Zaradi tega se je že večkrat spri s fantom, ki pa le ni odnehal ter je tudi v nedeljo prišel vasovat k Mariji. Njen oče ga je spet začel poditi iz hiše, fant se ni hotel umakniti in Kolesnik je v razburjenosti snel lovsko puško ter ustrelil proti Brusarju. Ta se je zadet zgrudil ter kmalu nato umrl. Posestnik Kolesnik obžaluje zlo. čin, ki ga je storil v razburjenosti. Zverinski umor posestnlce Na Kapelskem vrhu pri Slatini Radencih je živela na precej samotni kmetiji 56 letna poaest-nica Ana Nedokova. Živela je ločeno od svojega moža, ki živi v Avstriji. V četrtek 4. oktobra je ni bilo ves dan na spregled, enako tudi v petek. Ker je pričela živina v hlevu od lakote mukati, so sosedje slutili, da se je s posestni-co kaj igodilo. Stopili so v hišo ter odkrili strašen zločin: v veži in sobah mlake krvi, pokrite z ženskifni oblekami. Vse je pričalo, ^a je postala Nedokova žrtev roparskega vlomilca in da se je med njima vršila huda borba. Truplo samo pa so našli nago z razbito glavo v vodnjaku na dvorišču. Ko je namreč zločinec starko ubil, jo je slekel ter nago vrgel v vodnjak, z obleko pa pokril krvave mlakuže v hiši. Kam je zločinec izginil, še nI znano, upajo pa, da bodo zagonetni roparski umor kmalu pojasnili. Koliko je odnesel denarja, ni znano, kakor tudi ni znano, ali je šlo samo za umor ali pa za roparski umor. Posestničina glava je bila vsa razsekana od sekire, pogled na truplo je bil grozen. Orožniki so baje že odkrili sledove za storilcem, ki ga pa še ni uspelo #>ri-jeti. 9 Smrt pod avtobusom.—Blizu Podpulferce pri Skofji Loki je avtobus, ki vzdržuje zvezo med Skofjo Loko in fcirem podrl :10-letnega delavca Andreja Perka ter mu prizadejal tako hude poškodbe, da je Perko takoj umrl. PerkO je šel z dvema svojima tovarišema po cesti. Ko je pripeljal za njimi avtobus in se je ta umika) nekemu pijancu, sta se Ptrkova tovariša arečno ognila na drugo stran ceste, Por-ko pa je bU prepozen ter je planil ravno pred avtobus, ki mu jt šel s kolesom čez glavo. Perko je bil na mestu mrtev. Zapušča leno in tri otroke. BUKOVI IZ NASELBIN (Nadaljevanj* t Z. al rani) skrivni prodajalec pijač, kdor je le mogel. Danes je več ljudi brez dela kot jih je bilo pred enim letom. Ljudje godrnjajo in trpijo—in še bo godrnjanja. To jesen se bo presedlalo in igra ter tolažilo bosta nova. Med ameriškim ljudstvom gre organiziranje t zahtevo ali proš-njo za starostno zavarovanje, ki je socialistična zahteva, da vsak delavec star nad 60 let dobi $200 na mesec. Ali mislite, da bo ta reforma uvedena? Ako bi ameriško delavstvo izvolilo vsaj 50 svojih zastopnikov, tedaj bi smeli nekaj pričakovati, tedaj bi se morda zganile starine in bi nekaj dovolile. Ker i>a ljudje nasedejo obljubam ob volitvah, bo vse to ostalo le prošnja. Ljudstvo bo moralo zahtevati, ako bo hotelo imeti socialne reforme, ne samo prositi! Kapitalistična uredoa je taka, ako kje malo popusti, hoče, da po drugi strani isto nazaj pridobi. Sedanja parlamentarna uredba je v službi profitnega sistema, in dokler se to ne preuredi, ne bomo prišli v nikake pravične socialne reforme. Koliko je vreden zakon za starostno pen-zijo železničarjev, sprejet v kongresu? Vrhovni sodnik v Dis-triet of Columbiu ga je ovrgel, češ, da je neustaven. In tak odlok bo najbrž storilo vrhovno sodišče Združenih držav. Torej vidimo, da taka procedura je le slepilo. Par ljudi ima ®>ravico ovreči, kar sprejmejo zastopniki izvoljeni od ljudstva. Parola gospodarjev je: železničarji in mi vsi drugi naj na starost beračimo in preživimo v milo-ščinsklh okrajnih zavodih. Ljudstvo v Callfornljl ima vso priliko, da izvoli Uptona Sin-clairja. On je velik človekoljub. Ako bo izvoljen—izgled je, da bo—bo skušal napraviti več kot pravi platforma demokratov. Toda, prišel bo do plota, preko katerega ne bo mogel in mu bo vse zaustavljeno. Tedaj l>o konte Utopije—ostane le tedaj, ako .postane splošna zahteva. Joe Hočevar. 21. Vabilo na shod Johnstown, Pa. — Vse cenjene rojake in rojakinje tu in v okolici vabi soc. klub št. Oft J8Z na velik javni shod, ki se bo vršil 4. novembra ob 2. popoldne v dvorani društva AdrljaSNPJ na Chestnut st., Cambria City. Mike Thomas. Volitve, opereta in drugo Colllnwood. O. — Glas demokratov In republikancev je glas ohranitve požrešnega kapitalizma. Delavci v zadnjih stavkah so bili še bolj preganjani ko kdaj prej. Vsa industrija je-Še vedno v privatnih rokah ko prej. Koo sevelt je Imel lepo priliko, da bi aocializiral banke. Potem bi lahko z vso iskrenostjo stopil pred ljudstvo In povedal, da je ljudstvo vsaj delno zavaroval pred kapitalističnim žrelom. 8 tem bi resnično napravil prvi korak v novi deal. Točka 7a je delavstvo od začetka navdala z največjimi na-dami in članstvo v raznih unijah se je vidno množilo. To je sedaj prenehalo, kajti ne Roo-aevelt ne kongres nista pri volji tolmačiti točke 7a v prilog de- illl 9ÜÉ f Jn si A Hm rt Alek*ni»dra Karadžordževlča i Iran je »mrtno zadetega Aleka»adra. atentat v Maraelu, FranHJa. sapad na r«4r«»4«4 rm>*m atentateri* In lavskih unij. Delavci, ki kapitalistične igre še niso zupopadli in še verjamejo, da v Washingto-nu delajo v prid delavcem, naj pogledajo prizore stavk v ttko-čem letu. Delavci, ki ne zahtevajo drugega ko dostojne mezde, da bodo lahko' preživljali svoj» družine kot se spodobi človeškim bitjem, so po demokratskem tolmačenju zločipci. S krc-peljci jih bljejo, pljuča jim polnijo s smrdljivim in strupenim plinom, tlačijo jih v policijske vozove in mučijo po laporih. Roosevdt je skoval Niro z obljubo, da se bo stabilizirala industrija. dvignile cene produktom in zvišale plače. V resnici je s tem odpravljena konkurenca v etnah, to je, Če kuka družba prodaja svoje blago ceneje kot določa pravilnik, je kaznovana. Ni pa kaznovana, če zniža pod minimum mezdo delavcem. Zato pa, delavci, ki to razumete, glasujte proti obema strankama kapitalizma in oddajte svoje glasove 6. novembra soc. stranki. Ali ni blazno čakati na rešitev v goreči hiši? Zakaj ne bi pomagal tudi nam in bežal na na prosto? Isto velja tudi v naSem socialnem življenju: čemu se zanašati na druge, ker si sami lahko pomagamo?! V nedeljo 4. nov. ob 3. pop. bo v dvorani SDl) na Waterloo rd. uprizorjena delavska opereta "Na kmetiji in v kaJžicP, ki jo l»oda pev. društvo "Delavec". Snov je vzeta Iz kmečkega življenja In je zelo zanimivo obdelana. Krasni pevski prizori. Ganljiv bo prizor, ko se bosta Ivan in Milka |>oročila ob grobu matere, kjer si bosta prisegla ljubezen in zvestobo. Illaitec Milan pa ju bo ljubeznivo prosil, naj ae vrneta na kmetijo. To in Še veliko več zanimivosti bo, tako da ne bo nikomur žal, ki bo nn vzoč. Vstopnina je nizka. O smrti kralja Aleksandru je časopisje polno raznih* mnenj. Nekateri pišejo, da t železno roko se ne ustvari prijateljstva med narodi. Drugi se čudijo, ka ko si je kralj v tako mali (težavi in v tako kratkem času mogel ustvariti tako ogromno boga atvo—10 milijonov dolarjev 1 In skoro ves ta denar je vložen tujini. Tretji močno «alujejo za njim In pravijo, da mu ne bo najti namestnika. Mi, ki smo de lall za Jugoslovansko republi čansko združenj, pa imamo mir no vest o tem in vse prepužču mo Jugoslovanom v stari domovini, da si sami uredijo svoje za deve, medtem pa delamo za bolj Še in poštenejše razmere v tej deželi, zato smo tudi postali njo» ni državljani. Iskreno se zu hvaljujem za |u*drave K. Petav su in li. Pečariču, ki sta jih poslala iz Little Kail mm, N. Y. Anton Hkapln. JugoMlovanom v Duluthu In okolici Duluth, Mlnn.—Duluthskl a meriškl jugoslovanski klub št. 7 A J Z priredi velik politični javn shod in po zaključku shodu prosto veselico v Foresters halli na Fourth a ve,, West In Flrat sta. Duluth, v pondeljek, dne ft. no vem bra, ob 8. zvečer. Na omenjeni javni shod !»odo povabljeni vsi ksndidstl zu o-okrajne in državne ursde kakor tudi kandldatje za kongresnlke osmcKa kongresnega dlstrikta Vsakemu kandidatu s« bo dala prilika, da spregovorf par besed In pove nsšemu narodu, ksj bo atoril za preprosto ljudstvo, ako bo izvoljen v urad, v katerega kandidira. Na «hodu ho tudi govoril k on k resni k Francis Hhu msker in njegovi protiksmiida* t Je za kongreanika H. distrikta To bo prvi JugoslovAnsk javni politični ahod v Duluthu Zato, rojskl In rojakinje, vsi os shod v pondsljek A. novembra Veliko Forest*r dvorano morajo na|Hilniti naši Jugoslovani. . Po zaključku govorov se pri čne prosta plesna veaalica. na kateri bo «vlral eden najhujših orkestrov v Duluthu. Uljudno ae «vabijo tudi naši rojskl z UU*. nega okrožja, da ae udeleže o m*nj«nega «hoda In proate ple« nr ve**lice. Posebno umestno b j bilo, ako bi ae omenjenega a ho j ds udeležili vsi glsvni uradnik Amrrišk«' jagoslovanake sv v Minneaoti, Ns «videnj«* v Foresters halli v pondeljek 5. novembra ob M. zvečer i Dobra zsbava «e vam že vnaprej Jamči. , John Movers, tajnik kluba št. 7 AJZ. Vladal dalauki odbor Izvaja prlaclp voiiao V dveh odlokih je podjetnikom ukassl, naj ae drže principa, ki ga je nsglsail v slučaju Houde kompani je Waahtngton. — (FP)—Zvezni delavski odbor je v nadaljnjih dveh slučajih vzdržal važen |rečinski princip, katerega je na-vlasil v slučaju Houde Kngincer-ng kompanije v Huffalu in ki pomeni, da se morajo pod jetniki pogajati v svrho kolektivne pogodbe s tisto organizacijo, za katero se izreče veČina delavcev. V zadevi Victory Theater, Trenton. N. J., je odredil, da mora družba sprejeti na delo dva bivša stavkokaza, ki sta bi-a ob delo, ko je gledališče podpisalo pogodbo z Moving Picture Operators unijo in priznalo zaprto delavnico. Delavski odbor je našel, da ni noben gledališki delavec spadal v to unijo ob času sklenitve pogodbe, pač pa se organizirali v neodvisni Projectionists and Stage Kmployes uniji, ki je v tekmi s prej omenjeno unijo. In raje kakor bi priznala to linijo, je družba sklenila |>ogodbo z Moving Picture Operators linijo. Delavski odbor pravi, da Je to kršitev sekcije 7a industrijske^ zakona in v nesoglasju z večinskim principom. Družbi Je ukazal, da mora uimsiiti odslov-Ijena delavca. V slučaju tramvajskih delavcev in voznikov buaov v Detrol-tu je delavski odbor tudi odredil, da je unija cestnih železni-' čarjev pravoveljavna agencija v svrho sklepanja kolektivne |m>-godbe In zastopanja delavcev. Zadeva je prišla pred delavski odbor, ker so vozniki husov zapustili unijo cestnih Železničarjev na pritisk družbe, ki jih je organizirala v kompanijskl liniji. Odbor je odločil, da smatra ves detroitski transportacijski sistem—cestne železnice in bu-se—za enoto, kar tudi je. In ker spada večina delavcev cestnože-leznlške družbe v krajevno unijo št. 26 Amslgsmated Association of Street Klectric A Motor Coach Fmploye«, Je edino ta organizacija pravomočna, da zastopa in govori v imenu vseh delavcev, Unija za elvltae vnkoi-iilaa v volilni kampanji Kandidatom zs nižjo zbornico kiMigreaa Je predložila pravilnik minimalnih civilnih svobodščln" Washington. — (FP) - A-meriška unija za civilne svobod-ščine jo predložila "pravilnik minimalnih civilnih svobodščln" vsem kandidatom za nižjo koru grešno xImimiIco. V prvih štiplfi dneh je ta "pravilnik" indorsl-ralo r»o asplrantov za kongtVs-nlke. \ "Pravilnik" vsebuje f»0 ločk,v med katerimi sot Nobene kontrole govorov v naprej (radiu) In nobene poštne cenzure, tikajoča se javnih zadev; pravica delavcev do organizacije, stavke in mlrnsgs plketiranja; pro. tektlranje radikalnih In delavskih skupin pred napostavno s-relacijo in u|»adi; pravica do a-zlla za politično in verske pre-ganjanco; nobeno rasne ali |h»H-ne diskriminacijo; zvezna preventiva linčsnj in p i In naposled poznamo glavobol, kjar je glavni vzrok prizadetost živčnega sistema samega. Čeprav se ne kaže pri takšnem glavobolu zmeraj sklicevati na histerijo in nevrastenijo, je dostikrat vendarle posledica teh dveh vzrokov in ga je treba temu primerno zdraviti. Poleg že prej navedenih sredstev ao pri tem uporabne tudi elektriiir*-nje in razne psihične metode. Za to je pa poklican le zdravnik. <*TRTEK, 1. NOVEMBI VT . ... —r*tor«wd Pictar». Nov predor za podzemski promet med New Yorkom in Jerseyjem pod reko Hudson. Ako vat glava boli (¡lavohol ni nam po sebi boJezen, temveč navadno le Niitrptom drugih bolezni, » Kako «e /dravl migrena. — Vnr vročinske bolezni se zafno z gla* v oholo m M iu remi (tlavobol ni sam po Nebi l>olv* sen, temveč le znak boletni, simptom, čigar vzroka je treba v v .takem |K>sameznem primeru posebej poiskati. Pri tem moramo koj pripomniti, da utegnejo biti vzroki zelo različni največkrat Je bolezen sama po tebi tako imenovana mi glave. Bolnik začne bljuvati in hoče* nočeš mora leči in počakati, da napad popusti. Kogar migrena muči, navadno tam najbolje ve, kaj mu pomaga. Navadno si da okna aa-streti, ker ga draži sleherni čutni dražljaj kakor prejaka luč in preglasno govorjenje; vzame si prašek in leži kar se da mirno. Navadno potem zatpi in se dostikrat zbudi čez nekaj ur popolnoma svež in okrepčan. Migrena ima svoje vzroke najb mih. kor kuralgon, neokratin in tri-gemin; tudi bromovi preparati se dobro obnašajo, časih tudi salicilovi in podobni. Priporočljivo je takisto vzeti danes to, pri drugi priliki drugo sredstvo, že zato ker nekaterih preparatov ta ali oni bolnik ne prenese ; tako na primer se po antipi-rinu pokažejo pri zelo občutij U vih ljudeh izpuščaji, ali pa bolečine že bolj pritisnejo. Migreno zdravijo tudi po drugih metodah. Časih pomaga I v možganih ta- že, če človek izpremeni hrano Ljudje, ki jih muči, so po in se odpove mesu in slanim jo- navadi od nature nagnjeni k dem. Drugim dobro de, ako njej, pa tudi podedovanost igra zmerno zdravijo z mrzlo vodo* svojo vlogo. Napad se pojavi brez vidnega vzroka ali pa po grena. glavobol, ki prizadene' prevelikem razburjenju, bodisi tamo eno polovico glave — a At* migrena je pogosto samo «imp-tom katere druge boletni. I*ri migreni dostikrat ne čutimo *a- teletnem ali duhovnem; nekateri prav dobro vedo, da bodo dobili migreno, če se vozijo po železnici. drugi, če popijejo kak-mo glavobola, temveč Se druge! *rn vr* l,ivH P1***^ vrsto, kakor na primer pira mati in se časih stopnjuj? "ko- midon, antipirln, fenaretin injka, to je poapnenja žil raj do ne zm tati —- toda Mečine slične. Toda po navadi je bolje, V taka izprememba na glavi ali čuti človek samo na eni polovici1 če vzamemo njih mešanice, ka- v njej povzroči skoraj vselej DROBIŽ Na vsakih 10,000 rojstev računamo sto enajst dvojčkov in trojčkov; četverčki so silno redki, komaj en primer na milijon, natančneje petnajst na deset milijonov porodov. . Vročični izpuščaji in mehurčki na ustnicah imajo znanstveno ime herpes labialis in so znak infelocije. Dokler so na ustnicah samo mehurčki, jih zdravimo s cinkovim oksidom ali pa s smukcem (Fedenveiss), kraste pa mažemo z borovim vazelinom ali s cinkovim mazilom. Pijača odraslega človeka vdl-hajo in izdihajo približno devet tisoč litrov zraka na dan; v njem je tisoč osem sto litrov čistega kisika. Duhovita priča Angleški aristokrat, ki je i-mel rad humor in je bil tudi sam duhovit človek, je bil povabljen pred londonsko sodišče, ker je bil priča nekega pretepa. Državni tožilec je imel navado, da je zastavljal pričam precej zamotana vprašanja, a aristokrat je to dobro vedel. Državni tožilec ga je vprašal: — Kako daleč ste bili od kraja, kjer je bil pretep? — 4 metre, 3 centimetre in 5 milimertov, je priča mirno odgovoril. — Odkod veste to tako na-c tančno?---— — Vedel sem, da me utegne kakšen idiot to pozneje vprašati, pa sem takoj po pretepu to natanko izmeril. Pravijo, da državni tožilec odtlej prič ni več izpraševal tak* inih reči. • > Njea strah —Pojdi. Jelka, potno je že! Poljubi me, poljubi tudi svojo gospodično, pa pojdi lepo spat! pravi mama mali Jelki, ki se i-gra in se brani iti v posteljo. — Gospodične ne bom poljubila. pravi Jelka. — Zakaj pa ne? Kaj je nima* rada? — Rada jo že imam, ampak včer*} ji je tudi papa rekel, da jo Ima rad in jo je hotel poljubiti, pa ga je udarila po licu. Otroške Triletna dvojčka se hkratu zbudita od popoldanskega spanca. Prvi zazeha, se zdolgočaseno ozre naokoli, potem se pa malomarno obrne k bratcu: "Jaz bi se začel dreti — ali si tudi za to?" * Na telefonu — Halo, ali si ti, duša moja? — Sem. A kdo je tam? NAZNANILO Razpošiljam v daljne kraj? L valant po bližnjih rn*Hbm«h AJDOVÔ MOKO, KAŠO Bit Tim )3EME 8TA ROK RAJS1 TOBAKA. Pišite po cenik. 8« roča» rojakom. Bonefaci Bixjaj M, Export. Pa. _(A Prav« starokrijske klobasi po 30c funt. Pošljem 5 funtov ali več v vse kraje v U. S. A., poštnina plačan^. Pošljite denar z naročilom. ' JOSEPH LESKOV AR, 420 High St., Racine, Wis. HtlNR FRANCK SONS l«c TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča del Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časi knjige, koledarje, letake itd. v slovenakem, hrvatt slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in di VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANS S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daj« vodstvo tiskarne Con« smerne, unijsko delo prve vrite Pliite po informacije na naslov: S.N.P.J. PRINTER 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon RockweU 490* CHICAGO, ILL. , Tam m dobe na ieljo tudi vsa ustmena pojasnil* NAROČITE SI PNEVRIK PROSVETO Po oklepu 10. redne konvencije m lahko aartčl na list 1 rtteje eden. dva. tri. »tiri aH pet članov is ene drnline k eni narisi. Prosvets stane sa vse onako. sa člsne ali nečlane Ifi.OO is eno Un® nino. Ker ps êlaai ie plačajo pri aeeenentu $1.20 za tednik, se j» ■ tteje k naročnini. Torej seda) nI vsroka, ro«. da je list predrac ss 8. N. P. J. List Prosveta Jo vaša lastnina in fotoro Je » vsaki drutiai kl M rad êltal Ust vsak dan. Cona listo Prosvets Je: U Cicero in Chifsro Je ... 1 tednik is............... 1 tednika is.............. J tednike in............... 4 tednike in... 5 tednikov in ............ Za Kvropo Jo.............., . ______ impoB. prilotke potrokSs woU. drnsrjs sli » Ordor v pismu la si naročite Proeveto. list, ki Je rsla last mas Pojasnilo:—VaoleJ kakor hitro kateri teh «Snov preneha b.t■ «« -ali če ae preseli proč od druftine in bo sahteval is m «^'"V ^