Številka 266. Trst. v torek 26. septembra 1905. Tečaj XXX. ir Ishaj* i T »rti ob oe«leliaii in praznikih oo 5. ari. ob ponedeljkih Ob an ouinj. Pr»as!#ae «t<*TlIke se oriKiajajo po S novć. (6 stotin*) « eiiocir. v>r>a*arnan ▼ Trstu in okolici. Ljuniiani. Gonci, •tlL Kranju. Alanborn. OIotcu. Idnii. Petru. &etam. Nabrežini. No vem mestu ita. »r.'iK te sarolbe sprejema upravi iista .Edinost", ailea -Ur*io tšaiattf it. IS. — l rudne are to od 2. pop. 4e t — Oene neivom 16 st ne vrsto te::t: poslenice, •m nrtnice. javne senveie in domaći o«iesi po pogodbi. TELEFON It«t. 11&". Edinost Glasil« ptlitičMO* iruitva „EiiMtt" za Primrsk«. V mdinoati Jo moč t Seroftnlna »&i& te vse leto 24 K. pol lete 12 K. 3 mesece € K. — Ne-eeročbe brez doposiane naročnine ae uprave ne ozira. Val dopisi nej se pošiljajo ne uredništvo liste. 3fefr«ekove«e pisme se ne sprejemajo In rokopisi »e ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liste UREDNIŠTVO: al. 6Ior*io Gelattl 18. Nerodni do».> ledejetelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koneorcij liste „Edinost44. — Netisnila tiskarne koneorcijs liste „Kdinost" v Trstu, ulica Oiorgio Galatti it. iS. Poltno-hranilnlčnl račun St. 652.841. Brzojavne vesti. Spremembe na deželnem predsednistva kranjskem in na namestnik v Trstn. IM'NAJ 2~>. l>e/elni predsednik glede italijanskega vseučilišča in glede skli- kratnjaki baron H ei n je imenovan canja tirolskega deželnega zbora, -ekeijskim načelnikom v ministerstvu Is Španske, notranjih - MADRID 25. Konečni izid volitev v • - Ijen veliki križ Fran Josipovega reda. senat je nastopen: Izvoljenih je bilo 10V> li- Podnamestnik v Trstu 8chwarz imenovan deželnim predsednikom J*' bera i cev, 52 konservativcev, 4 neodvisnih, 2 valeč na deželni v doslej sekcijski svetovalec v minister- Baron Gautsch in italijanska pravna fakulteta. DUNAJ 25 M.nisterski predsednik je Švedska in Norvežka. sa po peludne povebil na konf>retco posl. dr. STOKHOLM 25. Švedski delegatje, ki, Erlerje, de ss žojim posvetuje o vprašanju so bili na konferencah v Karlatadu so včeraj zjutraj dospeli semkaj. Na kolodvoru bo jih veprejeli prestolonaslednik, vladar, mini-stri, vsi tukaj bivajoči državni poslanci in velika množica naroda. Prestolonaslednik Be je mnogo časa razgovarjal z delegati. Opo-ludne se je pod predsedstvom preatDlanasled-nika vršil državni svet. Nesreča na železnici. RUTKA 25. Oaebni vlak, ki je ob 11. in pol uri po noči odišel iz Ratke v Z solno je e vso močjo trčil skup s štirimi vosovi, ki jih je vihar s postranskega tira zagnal na glavni tir. Dve esebi sta bili ubiti, dve pa težko ranjeni. Lokomotiva je bila težko poškodovana, en voz osebnega vlaka in en tovorni voz sta bila razbita. Atentat proti kitajski reformni komisiji. PEKING 25. (Reuterjev biro.) V tre-notku, ko je zapustil Peking železniški vlak, v katerem so se nahajali členi kitajske reformo e komisije f je v njihovem vozu eksplodirala bomba. Šov je bil težko, eedem drugih oeeb pa manje ranjenih. Vutifang je bil lahko ranjen. Proviročitelj eksplozije, ki se je nahajal v vagonu, je bil raztrgan na drobne kcsce. dovja v Tokiju pride tjakaj tudi japonsko peti, opravljal je suženjska dela, v potu svo-brodavje. obraza je moral za druge orati in ko- pati, sekat is cepiti drva — v obče Be je zahtevalo od njega, da mora biti na službo svojim mogočnkom vBaki dan in vsaki karlista. 2 regionalista, 2 republikanca in 9 „ . . , j nadškofov. Kranjskem. Dvorni svetovalec na de- ^„t^ «• . . , . , J , r .1 rr MADRID 2r>. MsniBterski svet je dolo- vlad' v Ljubljani grof >chaft- ^ itovilo koBtiB^nta rekratov lt 60.ooo j* »tscli je premeščen na namestništvo v mož odobrii kredite, potrebne za sve- Trst ter ino je podeljen naslov in zna- čanosti, ki se bodo vršile povodom obiska < ;ij j>odnamestnika. Xa njegovo mesto francoskega predsednika Loubeta. Odobril je pride v Ljubljano kakor dvorni sveto- istočasno tudi kredite za pomnoženje policije ladi erof Chorinskv. v Barceloni. BARCELONA 25. Spor radi katalaoi-stičnih zastav je poravnan. Oblastnija bo -TVil za železnice. 'dovolile, da se bo smelo razobešati katalani- stčne zastave. Kriza na Ogrskem. | Witte v Berolinn. BUDIMPEŠTA 25. »Ogrski b ro« po- 1 BEROLIN 25. Bfilow je danes vsprejel r. Če z Dunaja : Grcf liele Ccirakv je dene« Witteja. predpoludne odpotoval v Sopronj. Kongres zdravnikov in prirodoslovcev. BUDIMPEŠTA 25. »Ograki biro« po -| MERAN 25. Dines je bi otvorjen roČa : Biwa Fejervarv se poda denes pred kongres zdravnikov in prirodoelovcev. poludns na Dunaj tei bo jutri vsprejet od + Cevsigeae. ctsarja v avdijeaci. j pARIZ ^ ^ Qmi BUDIMPEŠTA 25. Vodilni odbor r iružene koalicije je po zaslišanju poročila m veprejemu minile eebote pri ctsarju skle- gnac je umrl. Mednarodni koogres za brodarstvo. MILAN 25. Da ies ob 10. uri dopolu-dne je bil v nevzočnoeti kraljevske dvoj ce Dil nastopno: Vodilni odbor združene opozi- cje priznava in u ažuje soglasno modro in ... „ , . ■ . • otvorjen mednarodni kon^rđs za brodarstvo. i-atnjotično postopanje državnikov, ki so bili J e ^zvani k cesarju. Obžaluje resno, da ni Parnik >Chatam< v sueškem kanala. var zaslišal državnikov, k; j h je sam PORT SAID 25. Družba sutškega ks 1 EVal, m k! so zastopniki več.ne v parla- nala je skeaila razstreliti parnik »Cl I ^^ minolo mMo y pri8taniš6a v mentu in tortj se morajo smntrati kaker ki se je pogreeni: v sueškem kanalu. v<.i!telji naroda v vech javnih zadevah. | + Sacconi. Odbor ob9Jja z ogorčenjem one, k« so eesarju PERUGIA 25. Umrl je bivši pOBlaneo v tem pogledu podali nasvete. O - bor povsem SaPCOI|it Btvarite]j spomenika kralja Viktorja odobrava, da niso voditelji stopili v nikaka Emanuela v Rimu. p 'gajanja in da so izjavili, da je od cesarja u roče na spomenica naperjena proti ustavi in Ladija se je pogreznila. ia ni pripravna, da sanira obstoječe ustavne HUELVA 25. Parnik »Luigino^ .»pore. Konlerenr-a ee ob 5. uri popoludne "del na parnik »Georges Allen«, ki je nsdnljaje tukej vsidran. »Georges Allen« si je erezail. BUDIMPEŠTA 25. V Tapoicei so B L jV 1 p|iQ našli okolo vratu Bohe Ludovika Košuta S,di sa, da ao pjBkusilt pre-i BUDIMPEŠTA 25. »Pe^ti II rlsp« po Je bil pc- uave^ano vrv. vrniti soho. DUNAJ 25. L sti poročajo z Budim pe^te, da vzbuja veliko senzancijo članek v »Magvar Orszagu«, v featereaa piše poslanec Lengvsl: »Kralj je dal zaušnicj madjar-skemu narodu ; narod mora odgovoriti z nabrušen') sabljo«. roča, da je neki kočijaž imenom Peter Fiegel | v bolnišnici za epidem ene bolezni umri za » kelero. Angležka eskadra r Tokiju. LONDON 25. »Dai!y Telegrapb* poroča iz Tokija: Povodom predatoječega obiska angležtcega vztočno-azjskega bro- PODLISTEK. 301 Prokletstvo. tfcđov »aZi roman Argrnata Šenoe — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. --- PreTel M. O—«. — Zbogom ! Zbogom ! Be je škcf l8 kratko in je kopal ae svojima ro Kama po ienih svoje halje ter vrtel glavo, ne tla bi niti pogleial Prišlina. Ko je bil župan že pri vrat.h, dvignil je ekcf hitro • iesno roko in zeklical Grgi I — Grga stoj ! Župan se je ustavil in je rekel, obr-nivši glavo : — Kaj zapoveduješ, gospodar ? — A kaj bo b šestnajstino v Novi veai ? je vprašal škof Bfcrbno. To ti pravim in zapomni si dobro, jaz jim ne darujem niti mrve, in ne vem, zakaj bi jim daroval ? Prišlm ni mogel drugače, nego da je v smehu pokazal svoje Z3bef videči lakomnost Ivanovo. Zatam je rekel mirno : — Ne boj se, izprešati hečem zadnji oboi iz črevljarjev, pa či bi imelo biti krvi pri tem. Moram pa ti reči ža v l a p rej, gospodar, da bo tu žetev jako revna. — A zakaj ? je vprašal škof zlovoljno, aabravši čelo v gube. — ( revljarji imajo jako malo njiv, je t odgovoril župan, ali sedaj z Begom milost odrezal .... . Ijivi gespedir. čas. — Hvala Bogu, da je ta doba minula! Beneška republika je propala in zmanjkalo je nemških grofov. Samo tu in tam so pri-dižali še nekoliko vpliva. Ša dandaneB imajo nekateri grofovi, stanujoči izven monarhije, v različnih župnijah pravico imenovanja župnikov. Nu, tudi potem, ko je nehala viaBt Benečanov in nemških grofjv, bilo je stanje našega naroda v Istri neznosno. Po vBej deželi je vladalo siromaštvo. Nikdo Be ni brigal za siromašni narod. Avstrijske vlade niso mislile na drugo, nego na to, kako bi naš narod ponemčile. Tedanjim vladam je bilo na skrbi ponemčanje naroda, nikakor pa ne gospodarski njegov napredek. Italijani, imajoči prilično inteligencija in nahajajoči se v boljšem materijalnem stanju, so se uprli namenom vlade z vso silo. Ta vlada nas je, slabotne, izročila Italijanom na miloBt in nemilost, da so nas potem dalje tlačili tudi oni. Nu, končno je tudi našemu rodu sinila zora bolje bodočnosti. Napoč i je tudi naš preporod, ki je započal z delovanjem velikega D o b r i 1 e m raznih drugih rodoljubov, osobito svečenikov, z izdavanjem časopisa za narod »Naša Sloga«, čegar današnjega urednika imamo danes med nami (Ž vio Mand ć!) in z narodnimi tabori. Prvi tabor je bil sklican v Kubed !eta 1870, a drugi v Kastav eno leto za tem. Osobito važen za podgradski okraj je bil tabor v Brezovici leta 1883. Na vseh tabD-rih so povdarjali govorniki, da naš narod ne sme robovati drugemu, da ima tadi on pravico do obBtanka ter da mora biti eam gospodar na svoji zemlji. Jednoglasno so zahtevali od vlade, da oblasti dopisujejo v jeziku narola, a največo važnoBt so polagali na ustanovljenje hrvatskih in elovenekih ljudskih šol po VBej Istri, ker brez sol ne more napredovati noben narod. Splošna želja vseh je bila, da se narodno napreduje. Govorniki bo tudi opisavali gospodarsko Bta-nje našega kmeta, ki je bilo jako žalostno. Seljaki bo se morali zadolževati rad: odkupa (desetine, raii slabih letin, radi stoletnega ; zanemarjanja. Morali so se zadolževati pri raznih kr-Slavni zbor! V početku svojega življe- vosesih, večinoma pri naših nasprotnikih, tanja bi je slovenski in hrvatski nerad tadi v hajaječ h se v boljšem gospodarskem stanju. Istri sam svoj gospodar — gospodar v svoji Različni krvosesi so živeli jedino od inte- Dogodki na Ruskem. PETROGRAD 25. — Kakor poroča »Rus«, je finančni minister obvestil generalnega guvernerja Trepova, da se je bati velikih nemirov v Dombrovaških premogovnikih. Ridi tega je policijski oddelek zaukazal oblastnijam tega okraja, naj skrbno pazijo nad delavci. PETROGRAD 25. (Petrogr. brz. agent.) Trangsundu imei revijo nad vojnimi ladijami »Imperator Aleksander II.«, »Pamjat Azova« in »Admiral Kormilovc, ki so tamkaj vsi-draae. S Kavkaza. BAKU 25. Mir med Armenci in Ta-tarji je zopet vzpostavljen. 6ovor drž. posl. Vekoslava Spinčica ečanega otvor jenja domau v P od gradu. domovini ter je sam odlcče7al o svoji usodi. Ša le pD več stoletjih svojega lastnega življenja pritisnile to ga trije obhs.i : pat je pod Benečane in razne nemšse grof.'. Za ene in druge je moral sirota naš narod tr- Jaz nisem £k„fija, jaz sem šk.jf. Škofija bo trajala vedno, a jaz ne bom vedno škofoval. reB5?, ki so ga kmetje plačevali za razmerno mele izpoiojene svo'.e. Rsdki so b.li mežje, ki eo seljaku dajali na p jsodo za 10 —12 od sto. Iateresi so bili viš , mucg) viš;, 20, oO, 40, 50 od fetj in še več. Bogom Z9greb ! Povrnem se lepo ca Ctsko Bijejo Bicer tudi tam, ali človek je vendar vaaka ima bvoj lep trebušSek. Sedaj treba dodati še te lepe dinarje, ki jih je Grga Naj podkupuje škcfija, naj! Jaz nisem ni varneji. Da, moje vrečice so lepo polne, komur nič dolžan. Naj podkupuje kapitelj ta ima do6ti dohodkov. Več nego jaz. Jaz ne vem, kaj neki brblja ta Grga, kakor da i prinesel od prihoda šestnajstine, eem jaz zlatom i a srebrom okovan. Da, da, ; V kotu sobe je stala nizka široka posvet je neumen, Bvet bo veroval to ako bo j stelja škofjva, a nad njo v zidu je stala slu šal Grgo. Moram ga posvariti, naj si elika svetega Ladislava v širokem lesenem Biekup je zakadljal, pogledal temno v tla in m odzdravil županu. Ko je bil sam, je začel stopati po sobi sem in tja in ša močneje kopati po balji, kakor da heča skriti Bvoje blago p3 teh globokih žepih in š rokih robih halje. Pritiskaje spodnjo ob zgornjo ustnico premikal je obrvi Bem in tja, pomižikaval neprestano in šepetal nekaj zlo voljno ter mrmra1. S edrjič je dvignil veliko glavo, zamahnil z roko, zabol svoj prst ka zalec v zrak ter zsgrmel jezno : — Jaz naj podkupujem ? Škof Ivan naj bi podkupoval? Svojim denarjem, težko prisluženim denarjem, a čemu ? In s koliko ? dobro veže jezik. Xočem, da bi o meni krivo mislili in sodili, saj jaz nimam toliko tega. Teh nekoliko grošičev ni vredno niti omenjati, a trebali mi bodo za stare črne dn:. Jaz ne dam nič, ne dam nič, je mahnil škcf Ivan jezno z roko. Kaj to mene briga ! Prav mi je rekel Lučensc. Treba mi paziti, moram imeti na kupu vse Bvoje siromaštvo. Saj bi se moglo zopet prebrniti, kakor tedaj p^d lipo, a jaz bi moral bežati zopet. Moglo bi biti. V te; nesrečni deželi je to že tako navada. Danes mora biti tako, jutri dingače. In sedaj vee to kuha in kipi in moji kanoniki itak že ojstrijo nož name. Ali jaz se ne bom v drugo mučil Žnjimi pod lipo. Čim okvirju, podobno malemu oltarju. Slika ni visela; ampak je bila pričvračena v zid. Škof Ivan je najprej zaklenil vrata od znotraj, potem je šel po prstih do svoje postelje. Tu je potegnil iz neder kliučič, ki mu je visel na vratu. Ozrši se še eaiirat po sobi, da-li ga ne opazuje kak nepoklican gost, zataknil je ključ močneje v sj.o Inji kot okvirja in Blika sv. Laditlava se je odprla v hipu, a za njim je bilo videti v zidu globljo odprtino. — Ali ai hiter, sveti Ladislav, nndri varuh mojega blaga ! Res, hvala ti! Ali pred grabežljivo roko nikari tako hiteti, mar?eč skrivaj cekine moje kakor trebs. Ne opazim, da Be oblači in da blisk naznanja misli, da se bojim. Nikakor ne. Samo ž.l bi hudo uro, poberem svoje vrečice in : Z mi bilo, da bi blage, pridobljeno mojim V Poreču je živel celo takov krvoses, 1 je jasno vsakemu političnemu otroku v naši kyja, ki pa ni imel gospodom nič druzega ki je zahteval »šoldinc za goldinar na dan. Tako so govorili, da se je ljudstvu zdelo malo, v resnici pa je bilo to šoldinov na leto za 100 šoldinov, ali -i4>r> goldinarjev na leto za 100 goldinarjev — torej od ■to!!! Nekoliko na bolje v tem obziru se je obrnilo, ko so ustanovil: v Poreču »hipote-kamo banko«, ki jo upravljajo in ki se ie poslužujejo naši narodni nasprotniki. S časom se je dokazalo, da banka vendar ne odgovarja potrebam našega naroda. Dosti se je moralo potrošiti poprej, nego ee je dcšlo do denarja. In ravoo radi tega ni koristno jemati od nje manje svote. Nadalje ta banka je po-poln« ma v rokah naših narodnih nasprotnikov ter fe od enega, ki jemlje na posodo, zahteva direktno ali indirektno, da se odreče svoje politične svobode, sosebno povodom razn:h volitev. Vsaki dan moremo videti, kako so zaupniki banke v raznih okrajih glavni agiratorji italijanske vladajoče stranke, ki naše ljudi zavajajo, jih varajo, se jim groze, »ako ne bi glasovali po komandi iz Poreča«. Končno, ves dobiček pri tej banki je dešel v roke naših nasprotnikov, ki so porabljali istega često ravno proti naš m ljudem. Obzirom na vse to uvidelo se je končno, da nam treba v Istri posojil-nic, pri katar.h bi ee dobivalo na posodo tudi cc8njih svet, na kratek čas, oaneje, in kater h dobiček bi ostajal doma in bi ljudje kraj vseh posojil ostajali svobodni. To vse je naglaeal govornik o »g o-spodarskih odnošajih« na taboru ▼ Brezovici leta 188'». A opozarjal je tudi, da se posojila ne smejo dajati lahkomišlje-n.m ljudem, ampak samo takim, o katerih se ve, da niso krivi svojemu slabemu mate-rijalnemu stanju, n. pr. ljudem, ki jih je v rodbini zadela bolezen, smrt, in slično. (Pride še). Italijansko vseučilišče — italijanske grožnje in — komedije. Za maniiest italijanskih poslancev v — skrčenem šiev:lu — o katerem man ttstu smo na tem mestu podrobneje govorili —je obsezal grožnjo, da Italijani p< sežejo po skrajnem parlamentarnem sredstvu, ako vlada in stranke ne bodo hote.e upogniti pred njihovim d:ktet'>m : Trst ali nič ! ostreje so ubrali etru ne v resoluciji ita ranakih dijakov, vepreieti na shodu m:no-lega petka z-ečer v tržtškem gledališču losa o pravni fakulteti v Roveretu stavi »Rcs-atti«. Ta resolucija označa vladno pred-j z dnevnega reda!! Če ee to zgod:, odne-logo za juridičnj fiKulteto v Roveretu kakor i bajo od cbstrukcije ! Gospoda italijanski pc- Avstriji, da sklep v viEokih odločilnih krogih je trden in neomajen, da Italijani za sedaj ne dobe ne vseučilišča in ne fakultete — v Tret ! ! Te dispozicije v odločilnih krog h s j jasne — kakor rečeno — vsakemu političnemu otroku v Avstriji. Edina pot, ki bi jo bili morali Italijani, (ako so hoteli v Trstu priti do visoke šole) ubrati — ali pravočasno ! ! — je bila ti, da bi bili za vseučilišče v Trstu pridobili lepo večino v parlamentu. Ierečni in odločno izraženi volji parlamenta vlada ne bi ee reogla tako upirati, kakor ee — ne meni za vse italijanske manifestacije. Italijanski poslanci — ker so šovinisti in ne resni politiki — so hoteli imponirati vladi s tem, da si — niso pridobivali prijateljev. In danes imajo v resnici za Trst nikogar na Bvoji strani, ker so zamudili — kakor ne pravi — brod, ki vrzi čez reko ! ! Danea kriče in groze. Ali ta krik in te grožnje ostajajo popolnoma brez efekta. V omami vsled lastnega krika si morda domišljajo, da so veliki, ali faktično niso bili morda še nikdar tako mali na pezorišču avstrijskega parlamenta kakor bo ravno dane?. Jako drastično jim govori to dunajska »Infjr-mationc, ki pravi, da še nikoli ni bila kaka politična akcija bclj neopravičena in frivolna, nego bi bila italijarska obstrukeja ! Ista bi le podala dokaz, da Italijanom ne gre za kulturno potrebo, ampak za politične namene. Zato ne bi italijanska o b -strukcija našla simpatij na nobeni strani zbornice. To vedo prav dobro tudi gospoda Hortis in družna, zbog česar ni smatrati njihovega manifesta t a resnega. Da na italijansko vseučilišče v Trstu — nadaljuje »Information« — ni misliti in da ga tudi b obstrukcijo ni mežno doseči, to vedo gospodje prav dobro. In tako ostane le pri njihovi heroični pozi. Zaključuje pa rečeni litt: Tudi če bi vlada — čeBar pa ni pričakovati — hotela odjenjati : pa bi se slovenski narod najodločneje uprl ustanovi italijanskega vseučilišča v Tistu. Tako je. Nemci sd principijelno proti italijanskemu vseučilišču, Slovane v pa nito znali in tudi niso hoteli pridobit. Ali slepi so, kakor smo ie večkrat na-gl&šali. Kajti le politiki udarjeni slepoto, mc-rejo ob podanih okolnostih priti do sklepa, kakoršnjega so storili — kakor sporoSa brzojavka v sinočnjem »Piccolu« — italijanski poslanci. Sklenili so, da takoj danea zaprično z — obstrukcijo. Ali, čujts ljudje božji, v kak namen !! Zahtevajo namreč, da se pred- »krvavo žaljenje« narodnega dostojanstva in kakor dokaz o nep> mirljivem antagonizmu med državnim principom avstrijskim in pravom Italijanov. Ta resoiueija izjavlja, da se bodo tudi nadalje borili pod gedom »Trst ali nič !« ter da jih n<_ben »nikoli !« ne zaustavi v tem boju. Zato olojajo dosedanje poetipanje italijanskega \ arlancentarnega kluba kakor piemlačno ttr poživljajo one poslance, ki eo »ostali zvesti volji ljudstva«, naj uporabljajo nsjekrajnea sredstva ! Poslanci in za njimi dijaki bo&ejo impo-n.rtt samim gr< žn ami. Danes hočejo to, ko j vlada ee gotovo ne bo kapricirala, da se mora ______________razpravljati. Če je Italijanom to prav, zakaj potom in mojo muko, prišlo v tuje roke. | ne bi bilo vladi in strankam ? ! Oj otroci, Ha! Ha! je nadaljeval škof, nagnivši glavo ! otroci ! To je ravno tak", kakor če otrok, :n smehljaje Ee p; gledal v odprtino: 'd®-« i« la5eD> no6e jeBti> ker n,eni» (li 0 tfm — Zdravo! Zdravo! Miljenci moji ! je kaznuje koga. Samo gledajo naj Italijani, mahnil sedaj Ivan z glavo, nu, ste li vsi ?; kako pot» m to vprašanje spravijo slanci smejo biti urerieni, da bo tfekt temu sklepu njihovemu naravnost 1'enomenalei?. Svet bo strmel, kako morejo ljulje, ki hočejo biti resni, ob takem resaem vprašanju in v takih resnih ča9:h uganjati — komedije. Znak komedijastva pa p rit Vsa tej najnoveji akciji italijanskih poslancev zaključni stavek v rečeni brzojavki. Ta stavek izreka nado, da druge stranke brez vsac h težav ustrežejo t»j želji Italijanov ter da privole v to, da se odloži razprava o vladaem načrtu za italijansko fakulteto v Roveretu ! Ali da, de, prav gotovo: ni Btranke ni £ vrečica dobila peroti ? Da Ni li katera vidimo ! Sedaj je zače. Ivan potezati iz odprtine vreč.ce iz surovega platna t9r jih pokladal v leoem redu na posteljo. Bilo je v tej vrsti kak h dvajset do trideset vrečic, a na vsaki je bil privezan košček pergamena, fcjer je bilo zapisano, koliko zlatih rmenjakov eli srebrnih »banovic«, da je v tem platnu. ki zopet na dnevni red! Vspeh, ga hočejo sedaj doseči z oVs*rukc;jo — ne, ta jim ne izostane ! Ia mi jim prav cd srca priveščamo ša mnogo tacih parlamentarnih vspehov, ki morajo slednjič prepričati ves ' n»cre 8Plcšno volilno Pravo sporočiti, nego da jim nima — nič sporočiti, razun, da ee krona ne spušča v nikaka pogajanja ter da se neomajno drži pogojev, ki j h je vladar izročil zastopnikom koalicije. In res se zdi to pet, da je »Dunaj« poBtal trden in neizprosen. Će je, recimo, se kaj logike in doBledncsti na svetu, je pač tako gotovo kakor je solnce ca nebu, da krona ne odneha ob armadnem vprašanju. Na drugi strani pa so šli koaliranci ravno ob tem vprašanju tako daleč, da je isto postalo za njih življenjsko vprašanje, od katerega ne smejo odnehati, ako bi tudi hoteli. Kako ljuto jih je zadelo nepričakovano odlečni nastop krone, to je razvidno iz ma-djarskih listov, ki dajajo na drastičen način izraza svojemu bolnemu presenečenju, svoji konsternaciji in zbesneli jezi in svojim grožnjam. Madjarski listi pripoenavajo, da je krona napovedala vojno večini parlamenta. Oni pa da vsprejmejo ta boj, ker da bo ei svestni svoje zmage. Če pa kriči neki madjarski list, da je v rokah Madjarov pravica, a nad njimi veliki Bog — je to zasmehovanje pravice in bogokletje. Oni Be hočejo sklic a vati na pravico in kazati na Bega kakor svojega zaščitnika — oni, ki gazijo, kakor ne bolj noben narod na svetu, pravico milijonov Bvojih sodržavljanov, oni, ki tirajo tudi božji zakon v blato. In če že piša neki drugi list, da je vladar zadal klofuto narodu madjarskemu, bodi zabeleženo to kakor najčrneja nehvaležnost, ker dejstvo stoji, da Brno morali Slovani zadnjih 40 let neizmerno trpeti v ta namen, da so se de belili Madjari v izobilju dobrot, ki jim jih je naklanjal »Dunaj«. In če končno VBklika poslanec Lienpyel, da narod ogrski mora odgovoriti s potegneno sabljo — je to le znak hidrt fobije, stekline. Ali na veaki način je položaj najkritiČ-neji, napet tako, da ga ni možno več razrešiti z mirno roko, ampak le presekati. Ne ena, ne druga stran ne moreti nazaj, ne da bi fe kompromitirali do skrajnosti. Sedaj res ne preostaja druzega, nego izvojevati boj do — konca. In na Dunaju s:> bili menda pripravljeni za ta slučaj, kajti pogoji cesarjevi zvene kakor ultimatum. Veliko vprašanje, ki je na jeziku vs?m, pa je : kakov način boja si je dolcčl Dunaj, da resi to — krizo monarhije ? ! Priliodujost 31adjarske. Pod tem naslovom je krakovski »Czas« priobčil čLnek, v katerem navaja med drugim nastopno : Madjarska kultura nima dovolj moči, da bi vspešno izpodrivala drugo kulturo. Fakt je, n. pr, da Slovaki po G letnem obisku madjarskih šel, ne znajo skoraj nobene besede madjaisio. 32 odstotkov Slovanov in 14 odstrtkov Romunov so faktor, ki mora v bodočnosti madjarske igrati velikansko ulogo. Madjarski veditelji ce govoie radi o tem. Eni teb, zaslepljeni od šovinizma, menijo, da bo madjarska manjšina (42 odstotkov skupnega prebivalstva) zamogla prav lahko pogoltniti narodnosti z »manjšo« kulturo, drugi čutijo morda, da bo slabo za Madjare, t:da na marajo misliti na prihod-njoBt in se omamljujejo le o triumfih madjar-Bkega plemena. O pravičnosti do drugih narodnosti, o kaki narodnoEtni avtonomiji re govori nihče in tudi nihče ne misli nanjo. Še le strt h pred eplcšao volilno pravico ;e spomnil na pretečo nevarnost, in ako se koalicija obrača proti splošni volilni pravici, tedaj se gotovo ne boji toliko triumlov soci-jalifet^v. kolikor triumfov Slovanov in Romunov. Kratkovidni sovin sti, h katerim je v prvi vrsti prištevati Frana Košuta, zagotov-ljajo sicer, da se Madjari, kakor gospodujoči narod absolutno ne boje drugih narodnosti, toda previdoeji politiki ne zanikujejo, da za v Vancouverju, katerih je 2000, obema državnikoma ovacije. Do Vancottverja bob) Komuro spremljali njegov tajnik Sato, zdravnik in postrežnik. ko ne Bedaj, svet, da ti ljudje — niso resni. pak vladje. v bodočnosti c majati madjarsko nad- kriza »a Odrskem. . - a ■ Potovanje Konture preko Kanade. Vse novine se bavijo sedaj s senzacijo J r Škcf je pogleda!, je-li veaka vrečica trdno j nalno avdijencijo petorice voditeljev madjar- Iz Londona poročajo: »T mes« peroča zvezana, umaknil eer sklenil roki na hrbtu in! skih koaliranih strank. In to se nagiaša iz Otave (v Kanadi) nastopno: Japonski po meni.: ! vseobče: daje bil to kritičen dan prvega1 oblaščenec baron Komura odpotuje v pone- — Pa ria ni lepo gledati tako-Ie vojskoJ reda, da je bil način, kakor je vladar — j deljek dne 2. oktobra iz Vancouverja na Ja In kako! Ia kago! In jaz naj bi komu odpravil mogotce, nenavaden, naravnost ne- ponsko s parnikom »Empresa cf India«. kaj dal rd tega ! Nikoli ! Nikoli ! se je raz- pričakovan in senzacijcnalen, in pa, da se je Spremljal ga bo baron Kaneko. Oba držav-srdil sk< f. Jaz nočem odbijati, ampak mno- sedaj razmerje poojstrilo do skrajnosti. j nika zapustita Ntw Jork v sredo zjutraj ter ž:ti. To je pametneja aritmetika. Ni-li tako, Ker so bili Madjari iejavili, da pogaja- se podaeta v Monreal, kjer se njihov voz vrečice meje? Ve mi boste tolažilke v mot- nja t njimi more voditi le Madjar, jim je pripne brzovlaku, namenjenemu v Vancou-nih dneh moje etarosti. Tu sem vam prine- Dunaj napravil to koncesijo formalne naravi, ver. Generalni konzul Nosse je priredil vse sel novih sestric na vašo radest. da je mesto ministra za vnanje stvari grofa potrebno za potovanje barona Komure preko < Pride še.) ' Goluchowskega določil Madjara grofa Czire- Kanade. Pričakovati je, da prirede Japonci Drobne politične vesti. Hrvatski ban grof J. PejaČevu« je minolo nedeljo slavil svoj pttlesati rojstni dan. — Socijalni demokratje za splošno volilno pravico. Iz Prage poročajo, da je v nedeljo tamkaj 15.000 socijalnih demokratov demonstriralo za splošno in enako volilno pravico ter proti Gautschu in deželnemu maršalu knezu I^obkovicu. G r o f C z i r a k i, ki je od cesarja pooblaščen, da ge pogaja z voditelji ogrske koalicije, je star sedaj 53 let. Svojo politično karijero je pričel najprej v ministerstvu za pravosodje, potem pa v ministerstvu notranjih stvar1. Leta 1H91 je poBtal drugi, kmalo potem pa prvi sekcijski načelnik v ministerstvu za notranje etvari. Ij3ta 1895 je položil to čast, ker se ni strinjal s proticerkveaimi zakoni, ki j b je tedanje liberalno minister-stvo predložilo parlamentu. Kmalo potem je bil imenovan velikim dvornim maršalom, kar je še dandanes. V zadnjem česu je bil pristaš Tisrova stranke. Kreta. Ie Carigrada poročajo: Na Kreti se le polagoma vrača mir. Vsled energičnega postopanja angležkega in ruskega poveljnika so od šli ustaši iz okrajev Kan-dija in Retimno in potem 89 mir ni več kalil. Francozi so ojačili na novo zasedle kraje Sitie in Hierapetra. V KisBamnos, ki bo ga Italijani ntdavno zasedli, pridejo tudi ojače-nja. Sedaj sa nthajajo ustaši Famo v zapadnem delu utoka. Pomnoži se občinske straže za okraje, ki so v nevarnosti, od 500 na 1200 mož. Zbornica je za to dovolila 300.000 frankov. Domače vesti. Odbor pol. društva „Edinost" ho imel nocoj ol> 7. uri važno sejo v pisarni dr. Gregorina in dr. Slavika. — Spremembe med učfteljstvom v tržaški okolici, (ig. Fr. Fonda in g.čna Ludmila Sedevčič sta premeščena z ljudske šole na Kaiinari na ljudsko šolo v Rojauu. G.čua Marija Pizon je premeščena a ljudske šole na Proseku-Koutovelu v Skedenj. Uči-ttljicama g.čnam Pižon in Ivani Sabadin ter učiteljem g. Fer d. Kleinmaver je pr^zaaua ifcktivnoet. Podučitelj g. Rafael Kosovel je s početkom šolskega 1. 1905 /0<>. imenovan pravim učiteljem drugega lazreda za ljudske šole v tržbšii okolici in aicer za šolo v Rojanu. Podučiteljici g.čni Ana Scheimer in Olga Sadevčič so s početkun šolskega leta 1005/06. imenovani za pravi učiteljici drugega razreda in sicer prva za šolo na Prošeku Kontovelu, druga za šolo v Skednju. Nadalje sta bili imanovani za pravi učiteljici druge kategorije za italijanski oddelek ljudikih šol v okolici s početkom šolskega leta 1905 /0G. Karmela Ferjančir? za šolo v Rarkovljah in Ana Stinta za šolo v SkednjU. Imenovanje v šolski stroki. Vadnični učitelj na učiteljski pripravnici v Mariboru g. Josip Fii^travtc je imenovan glavnim učiteljem na žaoski pripravnici v Gorici. Kazptiščen občinski zastop. G. kr. namttitaišt/o je v sporazucnljenju z deželnim odborom v Poreču razpustilo občinski zastop v BrtoDigli, ker je 13 občinskih zastopnikov podalo svojo ostavko. A to vsled nesoglasja z županom. Imenovan je poseben upravni svet peterih členov, ki ima tudi nalog, da sestavi volilna liste za nove volitve. Nov urad za obrtne stvari se v kratkim ustanovi v ministerstvu za trgovino. "^a resort bo razdeljen v postavodajalni odstk v oddelek za obrtne zadruge, v industrijski oissk, v oddelek za delavsko varstvo, v administrativni obrtni oddelek in v obrtno-tehnični oddelek. Ali bo sklican deželni zbor istrski V »Omnibui« piše : Deželni zbori bodo sklicani okolo 10. oktobra. Ni še gotovo, da-li bo sklican tudi iBtrski. ki se nahaja v čudnih razmereh. Čitatelji se Bpominjajo, kako ni hotela v zadnjem zasedanju veČina dež. zbora priti v sejo zato, ker je vlada tudi slovatBki odgovorila na neko slovansko in-terpelieijo. To je pač pravično in kaj tacega ne bi kritikovali v nobeni drugi deželi nego v Istri, kjer je slovanska veČina prebivalstva. Če hoSejo torej sk'ic.ti ta deželni zbor, ali mora odnehati vlada, ali pa mora italijatsia Škode je požar napravil 12.000 K. Od večina pripoznati Končno Slovanom tisto teh ee laSuna kakih 4000 na prodajalnico malo pravico za rabo njih jezika v deželnem in ca &tanovanje g. SakBide, ki ni bil nikjer zboru, ki jo zahtevajo z veo pravico. In zavarovan, dočim je bil lastnik hiše zavaro- želeti bi bilo taJrega koraka večine, ki bi b van. Saksida je stanoval nairreč v prvem tem nič ne izgubla, pač pa mnogo pridobila nadstropju hiše uprav nad prodajalnico, a na ugledu in simpatijah od strani Slo- ker je ogenj prodrl ekozi strop prodajalnice, V6BOV> je tako začelo goreti tudi v njegovem stano- <"bi vi v > a vedra! vanju ter mu požgalo precej pohištva. Taki smo mil Pišejo nam: Ako se triurnem trudapolnem delu, so ga- je »Edinosti« pripetilo, da je prinesla silci ukrotili požar. Prvi je bil zapazil da tudi os neznatejso netočnott — kar pa se ^ri ravno Saksida. dogaja slehernemu časniku — tedaj se redno PredsinoČDji krvavi pretep. O tem oglašajo izvestoi našinci kar eden za drugim pretspu, v katerem je bil težko ranjen de- z vprašanjem : »Ste li čitali ^Edinost« ? lavec Ivan Lomb.š, smo poročal žs v vče- Ste li opazili to in ono — t skovno] pogreško rajšnjem littu. Včeraj predpoludne ob 9. uri ^ 9 j se je |jo icijekemu kancalistu C&futa pradsta- In potem slede žaljive opazke kakor da vil 29 letni težak Peter Rival ca, doma iz £.» uredniki največi nesposobneži. Ali če pri- Pirana, ter je izjavil, da je oa ranil Lom- naša kak »Piccjlo« tudi največega — kosla basa. Saveda ga je kaneeli.t Cafuta dil spre-| m žni predmeti ameriški. Parnik se z ustavi je to pa za izvestne našince vee kaj diuzega. m\t\ v £ap0re. v vseh večth pristaniščih Evrope, Azije Tedaj se nič ne zgražajo in »Pic.^olc« jim |n zopet nož. Anten S mčifi je sinoSi Avstralije, južne in cantralne Amerike, je slej ko pre, uzor, kako treba urejevati poi€g vrta na velieem trgu prodajal na Smrtna obsodba. Dunajski porotniki to list: »Piceolovegac »kozla« čitajo z drobno sadje, L i je je imel v jerbasu. Pri-j v sotolo obaodili na smrt deklo Franctško pazljivostjo pravega vernika in ga — tudi šel je sadje Kupovat neki kalabrež. Ta po- Navrat 1, kije na velikonočni ponedeljek lanski kavarniški eledoji sije izbral sadje. Ko pa je bilo umorila in o o;ala svojo bivšj gospodinjo V primeru, da prvi občni zbor ne bi bil sklepčen, se bo vršil z istim dnevnim redom eno uro pozneje drugi občni zbor, ki bo Bklepal veljavno brez ozira na število navzočih zastopnikov (člen 11, zadnji odstavek pravil.) »Tržaški Sokol« javlja, da se s 1. oktobrom t. L prične zopet redna telovadba. Vpisovanje novih telovadcev se bo vršilo do 30. t. m. vsak ponedeljek, sredo in petek zvečer v telovadnici. Zaleti je, da ee prijavi Čim veče število telovadcev in to čim prej, da l o možno razdeliti oddelke. Hazne vesti. Plavajoča razstava. Meseca februvarja prihodnjega leta odpJuje iz Amerike velik parnik, v katerem bodo razstavljeni vsi treba sadje plačati, se je začel prepirati te Natzler. Kulturna slika iz Grške. V Atenah, grški prestolnici, ki št3je 150 000 prebivalcev je nič manje nego 600 zdravnikov, 000 svečenikov in prebavljajo v svoji popoludanski — poltronariji! V noči med četrtkom in petkom je, Simčičem, češ, da je sadje predrago. Prepir kakor ste sporočili, zgorelo poslopje štev. 2. je dalje: a vsaka beseda je bila hujša, v u i<*i Fabio Severo. »Piccolo« je prinesei Hkratu je pa kalabrtžu zmanjkalo basedij. por« čilo, v katerem je bilo rečeno, da je p0n,gga naprej, je posegnil z roko v; odvetnikov, 150 cerkev, 480 zgorela zalegi mestnih pometačev, dasi se žep? p.-i vlekel iz istega nož in se s tem za- 5000 čistilcev čevljev. Vsaki mesec se iz- ista nahaja nasproti histva, ki je zgorelo! po(jii v S mčičs. Taje pa začel bežati in vrši 150 uboj-tav in drugih zločinov; 30 do »Gazzettinoc pa je poročal, da je zgorelo ^ežal je po velieem t.gu proti Corsu. Kale- 35 m iloletne deca od 12. do 14. leta je oi- vse poslopje in da je žganjarija, nahajajoča ^rež pa Vedno za njim. Ko sta tako pridir- vedene. »e v pogorelem hištvu — pogorela do tal. ja]a na Coiso, je tam stoječi redar prijel Glasom Statistike se na leto ievrši po Res pa je da je zgorelo vse, razen — kalabrež^ in tako rešil Simč ča smrtne ne- vsej deželi do 15.000 ubojstev in drugih caeajene žganjanje! vernoeti. j večih zločinov. Gišia ima nekaj nad 2 Beg ne daj da bi bila »E iinost* zagrešila Redtr je kalabraža odvedel na policijo milijona prebivalcav. s l i č n e g a k o z 1 i ča ! To bi bilo zabav- ter povabil tja tidi S mčiča. Na pol c ji je — ljaaja! vzel službujoči uradnik vso stvar na zapis j ^ _ O »Picc.Iu« in »Gazzettiau« pa ee ni Qjk in kalabrfža — ki je 29 letni Romeo KnjiŽ8VflOSt §Y1 UITietnOSt. Pefcijuali, doma iz Reggio CVabria — pridi žal v raprru. aikdo niti zmenil. Tki smo mi ! Slavnost pevskega drušva »Preš ren« v Koijuncu je v nedeljo v pravem Rad| presostih krr.vih pretepov je ^ T ^^ ^ 23 rujaa L g j. imenu besede — splavala po vodi. To so policija sineči :zvrši!a c 6ebno preiskavo na bili nal.vi vsa popoludne, da je bilo uprav pivo.h \sah kičem v mestu. Pcsledica te g a. O veselici po določenem vaporedu preiskave je bila, da je bilo aretovanih jako n »ilo torej govera, in se je slavje odlež lo. mnogo oseb, pri katerih so našli nože in \"u — vzlic temu je I iia minola reielja druga slična orožje. pomemben » *j7 i>0, Lilndorb« —— su*3ke sred e 136*50 parižka banka 15.19, italijanske - jonaine akcije—.—, akci;e P.jo Ti it j 16 69. Trdua. L. o u d o «. t£o4j - Ka^a Kio «• bo'- ee dobave. — Stalno, za 10 do 15 atotmk višje. Prodaja: 5000 vreč. H am b u 11- (Bklp ^op.) Ka^« 8anu>i good average za. september 391 4 za dec. 40.—, za matec. 40.1'4 za .naj 40 Stalno. —.— Kava Kio m«vad3» točo a9—40, onvailna realaf« 41—43 aavada» doH' 44—45. A . Hamburg. (Sklep.) Sladtor za september 17 65 za oktober 17 85, za november 17 80. za dec. 17.75, za januvar 18 za febr 18.10. Slabotneje. Vreme : dež. Sladkor tuzemski CenUifagal 5 proinn. ded. K 74*— do 75-—, za maj-avgust K li — do 74 50 Concaasić in Melisitl promptno K 74--75, za juli-a\guat K 74 — do 75*—. London. Sladfcor iz rope «uro\ 8 Sb Trdno- Pariš. Ri za tekoči msa?'- 15 6 j rf ta oktober 15.65 za nov.-december 15.65 z* nov.-febru var 16.— stalno;. — t seoica - * te*.od m.-sec T3 30, za oktober 23 45 za november december 23 75 za nov. iebruvar 23.90 (napeto;. Moka za ta to/-, mesec 30 75, za oktober 31.0'i nov.-december 31.70, za i ov.-februvar 31.7) snapetD). — Repifno olje za teKoći 49.1,,. oktober 4»-.^ zb november-december 5U.— z* jauuvar - april _^0a/4 mirnoi. Špirit za tekofii me*ic 33 l/». za ok .obar zr novemt>er - december 34sjanuv -april 34 4 (stalno). — Sladtor anrov t>«fl aao nov. 2l.1 4—--1 I, (mirno) btu z«» tetnči uiesjc 25 1 4 za okt 25.J/S,^ s oktooer-januvar 25.T/B, za januvar »»pril 26.7/w (mlačno) rafluirai 59-59.l/a Vrojae; oblačno, preti dež. n ti ah zlovoljno emo .e poslavljali od telji našega Joška CVeka v dvorani hotala J vla6taiku i glavnom uredniku »Tr- BoljuafaaoT. Nekoliko vrt ju tr . »B.lkanc v I. nadstropju, .la ee od njega, ; ^^ F r. K u 5 i n i <5 u, Trst, PreniOff t Slavini. \ Slavim na Pivki ki na8 v kratkem lapust^, d o, toj no, prijatelj- | ^ y ^ ^^ ,>r p m T 246 našli na k- panju vodovoda premegovo sko pc?love. Naj izmed mnogobro'n h njego štita kući). Bor: /i,i . Premogova iila je po nentnju veš?akov prijf uljev nihSe ne izo tine ! take vrste, da labko jedn&Ci angležkemu Ti00grad i pevsko društvo »Kolo« • prebegu. je ^el vinograd! Rizpoalalo je ieve- ' »Notranjee«__— tedoik. P.eetkom deace na V9e ftiri 6tr8ni gveta da Zberejo II. letn.kft postane v Postojti izhajajoči Dajlepši iatnik. to !fe — Utn k, poln naj- »Xotranjec< t dnik. lspiegm grozdje. Po^5l> se je dobiti in: Nezgoda predsednika deželnemu SO- feU7>iti letnik na katerem je (eraven lepega Napoleoni K 19.11—19.33 angiežk" lir«) K — .... r . 0 j j -u j , , , ,, v , , ... I da —.—. London krniet iet^in & 139.90—240'.0 llNCU T Irstu. rr«a-eanik dežemega eo- aladKega grozdjfc), tudi pjino hruses In 1 Francija K 96.35_% 45_Italija V 95 40-->5 50- d šća v Tis u, g. Mihael Urbancieh se je iabclk' italijanski bankovci K ——. Nemčija ^ • i . j ■ • . ii- r- , l i • 117.40--117.50— cemfil. i>«uikov — -. - nahajal te dni na svojem posestvu blieo \ ae to razstav« »Kolo« pr;t<> injo ne- _ avatrijaka ednouia reuih K 10040 1006O o*«* »u «• . , - . , --ii _ . , . , ;--—.— krstil uit akcij«, t 675.50 — t77.50 t c; , pnaei mu ;e naspret avtomobil zt.og Ivanu. Kedor fcoca viceti ^r krasen vino- drtavnfc £ele«aice K616.---o78.— -»iioh. G. predsednik je zradni dom«, m rali edve : ra njega Lm. Ustanovni občni zbor. Slovenske Not« Zajčeva operetu. V nedeljo ro sokolske zveze, se *. ršil v Ljuoljani dne v Z?zre >u v prv č i red^tavijali novo Zaj- 1. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludae v gc-v-ev opereto »Maii Divljan«. stilniekih pro-tirih »Nar. doma«. >N>ne Freie Presse« od minole ne-: Dnevni red: 1. Nagovor staroste 1 u-if « pr bVla ped naslovom: »E:n r»love- bljanssega »Sokola«. 'J. Volitev predssdnistva n - er Hi<-bt»r« jako simpet 5en podiisiek o t. j. staroste, prvega in drugega podstaroste Pr« šernu. Podlistek je spisal Karol načelnika, tajnik?, bhgejnika, zap sa karja Sanier. in treh namestnikov'). .'!. Volitev ii pregle- Požar. Včeraj v jutro cb 2. uri in pol dovaieev računov. 4. Določitev letnega so bni gasile: obveščeni, da gori v h:ii st S prispevka. D. Slučajnosti. do 483.—, Bodenkrecu. ia«0 denaredit 1889 K 3o2.— 310.— i-rfcje o. 145.— do 147.— Srbska —.— do —.— - I O 11 O I I O ■ lOiiOilOIIOllOllOllOMSI o mt Tovarna pohištva ~mm Aleksander levi jKfinzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hi5a). ( & ZALOGA: pmzzn ROSRRIO (Šolsko poslopje) Cene, da s« nI bati noben« kenkureno«. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih aabtih. *>cxccccco Doatrom oenik braplata« ln llraak« o o o o fo lOHOiiOilOllOllO IIOlIpllOllOilOI H31 v u.ici del Ve tro. $ii so takoj z dvema vrzovoma na označeno mesto. Gorelo je v pr dajalnici jertvin g. Antona Sa-it prodajalmee ee je bil pa ogenj rae-s r;l i o se ;e bil žs prijel b soib stopnj e, ki so lesene. Vsi stanoval?! b Ae so bili uili, le nea. Ornogore'*, ki prenočuje na prenočeva-1.4«"a g. Šendaka v II nadstr»ipju biše, ni Za cdbor ljubljanskega »Sokola« : Dr. Ivan Taučer, staroste. Dr. K r a n \V i n d i s c h e r, tajnik. *) Pristop k občaen u zboru z raspravno pravico imajo členi evezn h društev, glasovalno in volilno pravico pa imajo ramo m gel uiti. ie ko so prišli gasilci, so ga iz?0ljeni zastopniki diuštev. Ž-leti )»f da se z iestvo vzeli iz gor«oega poslopja. ' de!egatje udeleže v knru. Serravallo-vo železnato kina vino * za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo ln ojačuje organizem. "Vf Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh t . jih, kadar ]e treba se po bolezni ojaeiti. O.i.^uv^o s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = trst. = \J n Q jnm : 1:1 ^'»Viiiia ;-oI>a eno * llajclll ali dvenm jKisteljema IMvedtre -t. I. 1». Čevljarski pomoćnik < » rniti seje na naslov •los'j) kovlje 37(>. se sprejme takoj. — Hupel, r»ar- mnnn hektolitrov vinskih sodov v vsaki -UUU velikosti od 5 — 70 hektolitrov 'laja^ro jm> jako zmernih oenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi. Križevac. W Brivnica. ** Naznanja &e si. občinstvu da je brivnioo i j;. A. Zigoi v ulici Stadion št. 1 prevzel g.' Anton Zitkojnjo izroT-il v vodstvo g. Paskualu j iiaku«"-i. — Cl<*noiii vseh slovanskih društev, .ci se predstavijo z izkaznico, se ImkIo **ene j znatno znižale. r<«lpisana priporoča slav. obrinstvu svojo S= gostilno % ki se nahaja v ul. Giovani Bocaccio. vogal Via Gazzoietti (nI. Miramar, vir-a-via jahaliiča Bachachmit) Toči viso prve vrste in pivo. ter kuhinja je preskrbljena /. rorkitni in mrzlimi jedili. Pri|x>ročivfci za obilen obisk bilježi *-po-stovanjem MARIJA vdova COKEL J. bokini, mau-doloni, kok, kislo zelje in zelje v glavah pošilja po povzetju odSOklg. naprej pozmerrvh cenah BK. Lavrenčic Šiška - Ljubljana. ■V Za večje pošiljatve p. n. gg trgovcem cene po dogovoru. Drogerija GUSTAV MARCO ulica GiuIIa št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. " Zaloga šip in steklenin. ZZZZ Pekarna i sladčičarna z lastno tovarno biškotov 3fran Campe TRST - ulica Molin Grande št. ja - TRST i krat nu dan svet kruh. raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, fine vina v buteljkah, sladcice Itd. Sprejema naroebe za sladČiee. V novi prodajalni?! jestvžn in kolonija? Petra Peterael v ulici (lirilia št. 76 »dobiti TMkormc« jestriae Kakor: kavo. rit. testenine (Mpeljske). sl3<1kor. tnr*^ix> In fcrio moko. naravno m&MO. svečf, inilo, _i«>dilrr> oiJp prre Trste po 3C aorč. — Blugo vedno sv«»že.— Trst slikar-dekorater. Sprejema >eih Id na načine. Po-Dftrri«D les in marmor. Bar-▼anje pohištva, podov jtd. Vse po zmernih cenah, toćno tn hitro. — Oeiavnioa: ulioa 'igo Fosoola štev. 19. Tovarna kisa BrnscMca & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 s Zaloga, vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene. Podpisani priporoča svojo mr NOVO PEKARNO !N SLADĆfČARNO pri Sv. Jakobu ^jusra ulica 12 (zr£vea si. šdib). Vedno svež kruh. Pošiljanje na doni. Sprejema naroČila in domaći kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban Fižol coooooooooooooo Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. pre-moga in urueo razno Kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, nI. Ca van a (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3). Iv. Kopač =JIova zaloga = SVeĆar V Gorici ovsa in Da debelo in priporoča priznano naj- ■ drobno M. vd. Zerquenich boljše in najcenejše ! ul. Pierluigi di Palestrina ♦ VOŽČene sveče ♦ (prej ul. delle Acque) vogal M Drsipiačno u franio.! uK ^roneo. Prva trt. brnsilnica _ na električno moč Gualtiero Cozzio PaBso S. (iiovaiini št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože iid. Svetko Hanibal SkerI z trgovec pri Sv. Ivanu = priporoča svojo dobroznano prodajalnico jestvin in pekarno ter lastno izdelane biškote. Vedno sveže blago. Cene zmerne. Posebno priporoča kruh. koji tudi pošilja brezplačno na dom. MIKODILNICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (TOiai lieppa) Sperijali-u-ia navadnih in medici naimb drog, barv. pofcoeu, lakov, tctftk, rupičt-v, navaa-nega in parfumurga mila, petroleja, »jurita i teste) z» goreti. — Barvilo za OSCeuje - viua. ===== Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Mova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droyuljar Via. del Rivo ao Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno tn juvele. formija tre n jamstvo. Frođajalnico jestvin založeno z vedno svežim Dlagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja, mila, kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Fočkaj Ivan ul. PETROMIO 2 (vogal ul. b. F. pohi kolek je vdobitl pri ipravi „Edinost*' TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KROM TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO S IEBL074HJE PO lillOĐEHHEJSlH !ABTETAB KATALOGI BREZPLAČNO. Izpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom svojo v ul. GlOACHINO ROSSIM št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega), na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno krojačnico. Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spa-dajočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. 1 >elo precizno. cene zmerne. Naročbe se izvrše torno in se dostavljajo na dom. Vnan je narorbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani giede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR. * * Šunka s kožo I»o 1 gl.. brez kosti 1 gl. 10 n«"., plečeta brez kosti •o. -ianina in 1 glavina brez kosti kilo po 4-~> nč. ^mImmbm dunajske ala krakovske fine po j I grl. iz šunke zelo priljubljene 1 gL ' a la ogrske trde 1 ^rld. -"»O nvč. fine ogrske 1 gl nč. kilo. \"elikc kranjske fine klobase po 20. CllllJIllbs >n brinovec I. vrste 1 gl. 20 nč.. dllVOVUa 11 vrste po 1 gL, III. vrste po T«> nov. ., brinov cvet pravi (Essenz) liter 2 gld. To pripoznano dobro blago pošilja po povzetju '■d "1 kl^. naprej JANKO S IRC prekajevalec in mpošiljatel M v Kranju Dobro znana zaloga manifaktur v partijah ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24-. avgusta v ravno-isfo ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso). Na Prošeku Svoji k svojim ! Svoji k svojim i Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga Cr*oa.tia," stoječa pod pokroviteljstvom .'.ob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Trst Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno. živo in ugašenof se dobiva po najnižjih cenahT da se ni bati konkurence, pri t vrdki - Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). Podpisani priporoča svoj iskušeni železni plug s kolesi za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za plete v, zasipanje, zri vanje itd. samo vodilen. preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane ikropilnice proti peronospori in svoje ne- prenehjlve vinske stiskalnice. w _ ZIVI C, inženjer - Trst Skladišče — trgovinska ulica 2. leMoo sueHicijsko posredoval ® Caro & Jellinek ® Trst ul. Romagna št. 2 Trst. ———- TELETOM it. 1827 - ; Dunaj, Budapešt in = Lvov. : Zastopstva na vseh glavnih trgih = tu- in inozemstva. - Se priporoča za preskrbljenje seljenj efe zaprtimi blazinjeninii vozovi za pohištvo toli v mesta koli v tu in inozemstvu. pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in = državne uradnike = PoSiljatie mU Trste po stalni nizki prevozuini. Proračuni brezplačno. Zaloga izvozno-marčne (E^port-MiirzeR) in vležane (Lager) ULICA TORRE BIANCA 20 — Zastopniki za vsako mesto, trg m večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške ^ Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoj L ^ piva in prip «voj< iiiii*0€liliiie0 ki je preskrbljena z vsem v to stroko spa-(Ltji*čim Ulagom. — Xa«lulje se nahaja v zalogi železo, sij»e in žeblji. JOSIP ŽIGON, mirodilnićar. KONSTANTIN RUBINIK u ■ Prodajalnica mrežic. Ulica Stadion 3. ■prejem prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob ćasu selitve. NeprekosIJir* j plinove mrežice. — Vsakovrstni prip&dki za r asa vetij a vo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. 11 SANUS ct novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemiranl zaprošen patent te prodajajo povsod. C. COMIM, Trat Barrlera is Tržaška posojilnica in hranilnica -registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Casertna štev. a, J. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 95a. IV Vhod po glavnih stopnicah. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4*/,. Rent ni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5llt°l0, na menjice po 6*/,, na zastave po 5%•/«. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad z a p r L Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo rrednostnlh papirjev, listin itd. - — Fofttno hranllnlćnl račun S 16.004. v »odčekih in v hoteljkah, kakor tudi — krasa ~ iz tovarne Bratov Heininghaus GteinfeSd pri Gradcu. zsiloga JVlattomjcvc gicsshubler vedno sveže kisle vode po »siernih cenah pn ANTOKU DEiAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. • Telit izbor inozemskih in lokalnih vzorcev. Pozor! Pozor! Jtova krojačnica. ______ Piazza deli a liarricraj /. - Slovenski napis. Izvršuje vsa v kroja-ko stroko spadajora dela v popolno zadovoljnost. — Najnižje «-ene 1 Priporoča se udani „ Sla voj Skerl. .-"LAVLJA" sprejema zavarovanja člo-ve?kez« življenja po najrazaovrstneiSib combinacijah pod tako ugodnimi pogoji, co n» *-na druga zavarovalnica. Zlasti je Bfodoo zavarovanje na doživetje