Še enkrat: Oddaja žita. Vprašajo nas: Meni se je predpisalo, da moram oddati 1000 kg pšenice, pridelal pa sem je seano 1100 kg; 500 kg rži, pridelal sem je samo 620 kg; 1000 kg ječmena, pridelal sem ga sajno 1450 kg; 1500 kg ovsa, pridelal sem ga samo 1780 kg. Ako bom res moral oddati tolike množine žita, mi ga za seme in prehrano družine in delavcev skoro ni5 ne ostane. Vzdrževati moram 10 ljudi lastne družine, a poleg tega pa še imam skoro vsak dan na brani tri viničarjeve ljudi in dva druga delavca kot dninarje. Pisali ste, da smem na vsakih 365 dni racunati po enega delavca za celo leto. Meni torej sigurno gre, da smem racunati 1500 dni na leto, t. ]. 4 delavce. Preživeti torej moram skozi oelo leto 14 oseb. Imam tudi 2 konja. O d g o v o r: Zito za leme. Za seme si smete obdržati od pšeniee, rži, jecm«na in avsa 20%, t. j. od vaše pšenice 220 fcg, od rži 124 kg, od ječmena 290 kg, od ovsa 356 kg. Zito za prekrano drnžine In delarcev. Za prehrano svoje družine in delalvcev, to j« za 14 oseb, si sm*te računati fca, eno osebo 132 kg iita na leto3 nižja mera se Se dbsedaj nl razglasila) H krat 132 kg = 1848 kg. ti ¦ • k a j j » č m ( n i, sitir n • bo aasti. Ako si bost« napraivili tak račun, ras noben komisijonar ne rnor» prisilifi. da bi morali ve$ cddati, kot ste si izračunal;-  Kai je z oddajo žlta, kjer je blla toča.  Okrajna glafvarstva, oziroma žitni komisijona- rji in žitni nadzorniki, zahtevajo celo od občin, ki so trpele letos vsled toče ali drugih uim, da morajo posestniki oddati velik© množine žita, Tem svetujemo slede&e: Občinski urad naj na vsako polo posameznega posestnika, ki j« bila doposlana od okrajnega glavarstva, na podlagi uradnega seznama o škodi po toči, napiše, v koliki meri ga je toča zadela. N. pr.: Matiji Bračko je toča pobila tri četrtine poljskih pridelkov, Janezu Hader eno polovico. Taka izjava občinskega urada se mora potrditi z občinskim pe6atom in županovim podpisom. Občinski urad naj nato vse pole zopet vrn« okrajnemu glavarstvu. Premalo semenskega žlta. Glede racuna za semensko žito se nam piša iz ptujske okolice: Kakor stt zadniic pisali, se sme za seme obdržati 20% letošnjega pridelka, To je za letos skrajno malo. Ako bi bila dobra letina, bi bilo dovolj. A ker je bila letos, Makor je splošno znano, letina zelo neugodna, je 20 kg žita od 100 kg za seme premalo. Ako je bila dobra letina, se je na srednjerodovitni njivi od enega mernika vsejane pšenice pridelalo 8 do 10 mernikov, letos pa samo 4 do 5, celo samo 2 do 3. 'Torej 20% je za seme letos premalo. Ce se nam bo pustilo samo 20% od letos pridselanega žita, bo letina prihodnje leto še veKko slabšal Ječmen za svlnje. lNapajje si smete en kg, Se' posebej odračunati Najdalje si smete eno četrtino je&nena, t. j, 368 e' posebej odračunati za pokladanje svinjam. Oves za konle. Od oraa si smete obdržati, kjer imate 2 konja, za vsajj: dan 2 kg, t. j. 730 kg. Skupno torej s semenom vred 1086 kg. Ker ste ga pridelali 1780 kg, ga morate oddati ne 1500 kg, ampalc s a m o 8 9 4 kg. fiončnl račnn. Od preostalega žifa si računaie vsake vrst« 1 trttjino za prahrano družine. Gre vam torej 184S kg. Pšenice si smete obdržati približno 600 kg, rž1 pa vso, kar vani je po odračunanj.u semena preostane, t. j. 496 kg. To obofc bi znašala S« le 1096 kg, torej si še morete obdržati tudi 752 kg ječmena. Po tem računu imate oddati n« 1000 kg pšenice, ampak samo280kg, ržinič. Ječmena. s a m o 4ikg. Napravite tak racun in s» na podlagi teh Stevilk pritožite na okrajno glavjarstvo, da se je odvas aahtevala previsoka množina žita. Sklicujte se na to, damorat« svojo družinopreživeti, d a gi morate ohraniti d o v o 1 j ž i t a z a seni in da m o r a t e t u d i sviujam d ja 3 at-