V L)ubl]ani, v nedeljo 15. julija 1923. Poštnina pavlanrana. Leto I. Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12-—, inozemstvo Din 20‘~ Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novostl-Ljubljana*. Upravništvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. današnja številka obsega 10 strani Ib vsebuje med drugim: Znameniti memoa-risti. — Začetek ruske revolucije. — Iz kulturnega sveta. — Fr. Veber: Problem umske In nagonske pameti. — Kal je duša. — jStatut pokojninskega zavoda. — Gospodarska politika. — Zanimivosti itd. Pred splošnim mirom? Od našega stalnega pariškega dopisnika. — ap. Pariz, 13. julija. 2« nekaj dni sem se borijo: angleški ikrogi v Parizu, ki imajo zelo ozke stike * Downingstreet, proti »valu pesimizma«, ki hoče z vseh strani preplaviti Evropo. Tajnik tukajšnjega angleškega poslanika je imel danes z Vašim dopisnikom daljši razgovor, v katerem mu je podal sledeče misli Neumljivo je, da resni listi že teden m razmotrivajo o nekem prelomu v antanti. Zakaj bi se morali Anglija in Francija, ki sta skupno zmagali v svetovni vojni, razjedinjevati v vprašanjih, Id jih diktira mir? Današnja skupnost obeh držav je tolike važnosti, kakor na primer L 1917. Tudi takrat so se pojavile diference, vendar pa ni takrat ni-kdo mislil na končni prelom. Pred takimi diferencami se nahajamo tudi danes. Mi Angleži moramo priznati, da je Francija najbliži! sosed Nemčije. Bati se je mora bolj, kakor nas. Francija zahteva varnost, in ta zahteva je popolnoma opravičenai. Nadalje m mogoče utajiti, Francija je bila v vojni najbolj ter neposredno oškodovana. Deset de-partementov je ležalo v razvalinah. Ce so te pokrajine danes že obnovljene, se je to zgodilo s francoskim denarjem. Nikdo na svetu ne more od Francije zahtevati, naj plača vsa nemška razdejanja iz lastnega žepa. To bi bil naj-hujS udarec v obraz pravičnosti. Eno je res: Nemčija je pred nekaj tedni ponuja znatnejšo vsoto, toda težkoče so Velike, jvje samo francoska vlada, tem-Več tudi povprečni prebivalec te dežele da nemškim obljubam ni mogoče verovati brez utemeljene rezerve. Preteklost je dokazala, da je Nemčija svoje obljube redno kršila. V rokah je treba imeti jamstvo, ki bi osiguralo izpolnitev Taka garancija je n. pr. Po-ruhrje. Ako je Nemčiji resno ležeče na tem, da se ponudba v Parizu, sprejme, mora omogočiti v industrijskih pokraji-aafa nemško - francosko kooperactio v Industriji. ^ Kakor znano, se nazori Anglije nekoliko razlikujejo od francoskih. Potek dogodkov dokazuje, da grozi ruhrska okupacija Nemčijo definitivno uničiti. Mnogo jih je, ki pravijo: Francozi si žele ta bankerot Mi tega ne verjamemo. Prepričani smo, da bi pomenil ban kerot Nemčije »božanstveno svitanie« Evrope. Narodi kontinenta so zvezan! medsebojno na življenje in smrt En sam mrlič v njihovi sredini zastrupi vse. To spoznanje je dozorelo tudi v Frandjl V cilju smo si torej edini: Nemčija naj poravna vojno škodo v mejah možnosti, pri tem pa naj san^ !ne pogine. Nemčija naj dela ter naj ne Obupa. Ali verujete y, samostojno akcijo v bodočih dneh?« »Glede tega pojma se je treba sporazumeti. Anglija se poslužuje drugih metod kakor Francija. Morda pa hoče Anglija poskusiti s svojimi metodami. Ce pride do razgovora z Nemčijo, Sg jbo kmalu pokazalo, kako daleč sega [dobra volja Nemčije. Ko se svet uve-!ri o tem, se bo tudi Francija lahko udeležila pogajanj. Vrata ostanejo vedno Odprta. Bodoči mir med narodi mora biti zgrajen na principu, da ne smejo biti oškodovani interesi nobenega naro da«. »Ali se s prijateljske strani ne poskuša trenutno posredovati med Anglijo In Francijo?« »Gospod BeueŠ se je razgovarjal z gospodom Poncarejem in Baldwinom. Pri tem so se dotaknili večijh proble-mov, ki ne puste tudi Male antante v ravnodušiu. O kakem rezultatu se da-h©s ne more ničesar reči Sicer pa je gospod Beneš ravno s Francijo reguliral celo vrsto zadev, ki se tičejo izključno obeh držav«. »Koliko si obeta Anglija od stro-l»vne presoje nemške plačilne spo-pobnoftl?« »Ta cenitev je brezdvomuo mogoča, Rfepe prednosti pa niso tako ifüalenkost-jfc. Da se je to že zgodilo, bi se Nem-^odtegovati , «v»»® Narodna skupščina. zakon o ustrojstvu vojske v načelu sprejet. Beograd, 14. julija. (Z) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 9. uri dopoldne. Pred prehodom na dnevni red so nekateri ministri odgovarjali na stavljena vprašanja, nakar se je nadaljevala debata o zakonskem predlogu glede ustrojstva vojske in mornarice. Zemljoradnik Dušan Dimitrije-v i č se je v svojem govoru bavil z eks-pozejem vojnega ministra generala Pe-šiča in kritiziral nekatere določbe zakona. Rekel je, da je predležeči načrt izdelan brez ozira na izkušnje vojne in da je slab posnetek starega zakona o ustrojstvu vojske, ker vsebuje celo vrsto določb, vsled česar je popolnoma birokra-tičen. Rekel je, da bi bilo treba izpopolniti posamezne vrste orožja. Končno je izjavil, da bo pri načelnem glasovanju glasoval za predlog. Demokrat Zika Raf a jlovič se je v daljšem govoru bavil z analizo posameznih poglavij zakona in opozarjal na to, da je bila predložitev takega zakonskega načrta neobhodno potreb-n a. Njegov govor fe zbornica simpatično sprejela, tudi radikali Potem je dobil zaključno besedo minister vojne in mornarice general P e -š i Ć, ki je izjavil, da niso osnovani pomisleki nekaterih poslancev, češ, da vojaki po novem zakonu ne bodo ostali v svojih pokrajinah, ampak da jih bodo poslali v službovanje drugam. Minister je rekel, da je to potrebno, ker se more le na ta način doseči da spoznavajo vojaki naš narod. Opazke hrvatskih in slovenskih poslancev, da vojaki mrjo v Makedoniji za malarijo, ne drže, ker je v zadnjem letu umrlo za malarijo v Makedoniji vsega skupaj 35 vojakov. Vojska je tudi velikega pomena za izobražen je naroda. Tako je n. pr. od 100 nepismenih vojakov zapustilo službo 65, ki so se naučili brati in pisati. (Živahno ploskanje pri radikalih in demokratih.) Pešič je končal govor z besedami, da pač ne more imeti resnih pomislekov proti predloženemu zakonskemu načrtu o ustrojstvu vojske, vsled česar prosi poslance, naj ga sprejmejo v načelu. Predsednik Ljuba Jovanovič je nato odredil glasovanje. Zakonski predlog o ustrojstva vojske in mornarice je bil sprejet s 159 glasovi proti 16. Za predlog so glasovali tudi demokrati, zemljoradniki, Nemci in džemijet. Seja se je zaključila ob pol 1. uri. Prihodnja seja v pondeljek dopoldne z dnevnim redom: podrobna debata o zakonskem predlogu o ustrojstvu vojske in mornarice. Radičevski sestanek. Zagreb, 14. julija. (Pos. por.) Danes je predsedništvo hrvatske republikanske seljačke stranke sklicalo zaupni sestanek ob 6. uri zvečer. Na tem sestanku je predsednik stranke Stjepan Radič ob obletnici porušenja bastflije imel govor, v katerem je obrazložil sedanjo politično situacijo. Jutri bo istočasno v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu objavljeno besedilo zagrebškega protokola. Stališče Spahovcev. Sarajevo* 14. Julija. (Pos. por.) Danes popoldne ob 3. uri je pričela sela Osrednjega odbora Jugoslovenske muslimanske stranke. Najprej je bilo pre-Čitano poročilo poslanskega kluba in delovnega odbora. Ob tej priliki so diskutirali tudi o tem, kako stališče naj zavzame stranka napram parlamentu. Diskusija se je zavlekla dolgo v noč. Opažata se dve stranki ena je za to, da poslanci takoi zapuste parlament, druga pa za to, da se dela v sporazumu z ostalimi strankami bloka. Seja ministrskega sveta. Nemške reparacije. Beograd, 14. julija. (Z) Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o sporaz-umu z Nemčijo glede reparacij. Ob 13. je podal minister za pravosodje dr. Markovič novinarjem informacije o tej stvari. Dejal je, da se je vlada odločila za sporazum z nemškim delegatom dr. Kunzejem, ki predvideva, posebno proceduro za nabave. Vlada je ratificirala sporazum, ki sta ga sklenila pravosodni minister dr. Markovič v imenu naše kraljevine in dr. Kunze kot zastopnik nemške vlade. V zmislu tega sporazuma se naša država odreka nadaljnjim dobavam živine na račun vojne odškodnine proti temu, da se poravnajo reparacije v materijalu. Ker nemška vlada še ni ratificirala sklenjenega sporazuma, se pričakuje, da predlože poe-dini ministri zaželjena naročila za svoja področja ministrskemu svetu z utemeljitvijo, zakaj nameravajo naročiti zadevni materijal pri poedinih nemških tvornicah in ali so pogoji teh tovarn najpovoljnejši. Šele ko ministrski svet dovoli naročila, se morejo izvesti nabave potom oddelka reparacjske komisije v Parizu za izvršitev mednarodnih po- godb. Ministrski svet je razen tega dovolil tudi zasebnikom, da morejo naročiti v Nemčiji blago v skupnem znesku 30 milijonov zlatih mark, toda s pogojem, da veljajo ta naročila za leto 1924. Zato se morejo izvršiti le ona naročila, ki jih je dobila nemška industrija za leto 1924. Prvo izplačilo ne more biti pred 1. januarjem 1924. Dovoljenja daje uprava za vojno odškodnino, torej ministrstvo za pravosodje. Ministrski svet je razdelil teh 30 miljonov zlatih mark tako, da odpade ha poljedelstvo 12 milijonov, na industrijo 12 in na obrt 6 milijonov zlath mark. Dovoli se tudi poseben kredit 5 milijonov za nabave, ki se imajo izvršiti za državne uradnike in častnike. RAZPUST »HANAO« V BOSNL Beograd, 14. julija. (B) Veliki župan sarajevski je prepovedal delovanje sarajevskega društva »Hanao« (Hrvatska nacijonalna organizacija), ker se je ugotovilo, da stremi za organizacijo protinarodnih elementov v Bosni in Hercegovini Hkrati so bile prepovedane in zatvorjene vse organizacije »Ha-nao« v Bosni in Hercegovini obveznostim, ker bi sicer riskirala moralni ugled pred celim svetom. To je tehničen ukrep, cenitvena metoda, kakor mnoge druge. Srednja pot bi se dala najti na ta način, da bi se reparacij-sko komisijo izpolnilo z enim ameri-kanskim, enim nemškim in enim nevtralnim delegatom. Tako izpopolnjena komisija bi v izvrševanju versailleske pogodbe izvršila cenitev. Za to metodo bi se Francija morda le dala pridobiti.« »AH bi Društvo narodov v bližnji bodočnosti posegalo v ta vprašanja?« »V prvi vrsti je to odvisno od predpogoja, da najde Nemčija že v septembru svoje zavetišče v ženevski instituciji. Razpoloženje je v Berlinu sedaj ugodnejše, kot poprej. Nekateri angleški krogi si od te intervencije veliko obetajo, kakor je bilo predvideno, se bo lotilo rešitve velikih nalog. V bližnji bodočnosti se to še najbrže ne bo zgodilo. Na merodajnem francoskem mestu sem doznal da je pesimizem zadnjih dni daleč pretiran. O kakem prelomu v „.antanti ali pa o novi orijentadS vele- sil ni govora. Anglija in Francija poka-zujeta dobro voljo, rešiti čimprej sedanjo krizo. Domneva je velika, da je ta optimizem posledica Beneševega Prihoda. _ - ■ • : >-;i Več gotovosti je sedaj v vprašanju padca francoskega franka. Še včeraj je krožila na borzi vest o nadaljnjem padcu in resni ljudje so že računali s predstoječo valutno katastrofo v največjem obsegu. Toda ravnotežje mora kmalu slediti, ker je trgovinska ta gospodarska bilanca države zdrava. Potrebnih je nekaj tehničnih ukrepov, da se špekulacija zajezi. Paniki primanj-kuje vsekakor vseh predpogojev. Ratifikacija Washingtons!* konvencije ter sklenjen lansannski mir pomenita lepo etapo na poti velikega mednarodnega sporazuma. Ravno v Lausanne se je rodilo soglasje v trenutlcu, ko se je zdelo, da bodo protislovja tem močneje treščila skupaj. Nikdar niso bile težkoče večje, kakor onega dne, ko je Ismet paša izrodi znano noto. Dobra volja i« kljub temu zmagala. Zakaj se to ne ta zgodilo še na evropskem bojišču?. Občni zbor Jadranske banke Trsi. Trst, 14. julija. (Izv.) Danes predpoldne se je v poslopju Jadranske banke Trst vršil občni zbor te banke, ki je odločal o nadaljni usodi tega že od leta 1905 obstoječega bančnega zavoda. Kakor znano, je Jadranska banka Trst obstojala kot taka do prevrata. Z razsulom avstro-ogrske monarhije Se je tudi delokrog Jadranske banke razdelil teritorijalno na tri države, na Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo. Ustanovitev Jadranske banke d. d. Beograd za ozemlje Jugoslavije se je izvršila na ta način, da se je delničarjem Jadranske banke Trst dodelila na vsako njihovo delnico po ena delnica nove Jadranske banke Beograd po emisijskem tečaju, s čemur so delničarji Jadranske banke Trst postali tudi zakoniti lastniki premoženja Jadranske banke Beograd. Tako so bili delničarji stare Jadranske banke Trst vzlic prehoda pretežne večine njenega premoženja v novi jugoslovanski zavod, obvarovani vsake škode. Jadranska banka Trst je obdržala v Italiji podružnice v Zadru in Opatiji, v Avstriji pa na Dunaju, glede katerih se je bik) prilagoditi novi mednarodni situaciji Zato fe posle dunajske podružnice Jadranske banke Trst prevzela pred kratkim ustanovljena Adriatische Bank Wien z osnovno glavnico nam. 500 milijonov avstr, kron, ki se pa vplača z 12 in pol milijard avstr. kron. Tukaj je uspelo pretežni vpliv osigurati jugoslovanskim delničarjem. Jadransko banko Trst je prejšnje ravnateljstvo predstavljalo kot visoko aktivno. Sedanje ravnateljstvo pa' je dognalo jako neugoden položaj zavoda. Povzročila ga je v prvi vrsti malomarnost prejšnjega ravnateljstva pri vodstvu poslov. Italijansko finančno ministrstvo je naložilo zavodu vrhu tega še plačilo 9,600.000 lir vsled brezglave provedbe izmenjave kron v lire s strani prejšnjega vodstva banke. Ugotovilo se je, da je bil izgubljen dvakratni iznos tedanje delniške glavnice. Novemu ravnateljstvu je letos uspelo, da se je gornje plačilo odpisalo in da je vrhu tega iz naslova izmenjava morala italijanska vlada plačati Jadranski banki Trst š£ 13 milijonov lir. S tem je bila dosežena delna sanacija Jadranske banke Trst. Seveda pa še davno položaj zavoda ni bil tak, da bi bila uprava pri neizbegljivi nacijonalizaciji mogla na novo vstopajoči italijanski skupini diktirati pogoje. Stališče so upravi oteževali napadi »mladinske« demokratske klike, ki je sistematično izpodkopavala zaupanje v zavod, skušala preprečiti z najraznej-šimi intrigami ugodno rešitev vprašanja zamenjave in ki je na ta način našim narodnim nasprotnikom igrala naravnost v roke. Višek tega izdajalskega početja pomenja lanskoletna denuncijacija Jadranske banke pri tržaških italijanskih oblastih, aranžirana iz Jugoslavije. Vsa ta gonja, uprizorjena in vstrajno podpi-hovana iz Jugoslavije, je zavodu in s tem tudi našim narodnim interesom neizmerno škodovala. Če bi te gonje ne bilo, bi bila uprava vzlic danemu položaju še mnogo izdatneje napram novi italijanski grupi mogla zastopati interese dosedanjih delničarjev tržaškega, zavoda. Vzlic vsemu temu pa je sedanjemu ravnateljstvu uspelo, izposlovati tak način nacijonalizacije, da je nova emisija delnic Jadranske banke Trst, o koji je sklepal današnji občni zbor in s katero se sanacija tržaškega zavoda završuje, pridržana dosedanjim starim delničarjem in da le eventualno od njih neopti-rane delnice prevzame italijanska skupina. Vpliv jugoslovenskih delničarjev na zavod v Trstu bo torej odvisen od tega, v kaki meri se bodo oni sami poslužili subskripcijske pravice na nove delnice. Tako je sedanje ravnateljstvo Jadranske banke pri reorganizaciji celega zavoda po prevratu, kljub nečuvenim intrigam od izvestne strani, do skrajnih možnosti varovalo nacljonalne interese in koristi prvotnih delničarjev. O vseh dogodkih pa bo še, kakor smo podučeni, ravnateljstvo Jadranske banke informiralo jugoslovenskp javnost z dokumentaričnim izvestjem. Trst, 14. julija. (Izv.) Pri današnjem rednem občnem zboru Jadranske banke Trst, ki je potekel popolnoma redno in mirno, je bilo najprej ugotovljeno, da so bili akcijski kapital in rezerve od italijanske vlade izključeni iz konverzije. Nato je bilo enoglasno sklenjeno, da se stari kapital in rezerve odpišejo, pa da se reintegrira kapital z izdanjem novih 75,000 komadov delnic po 200 lir nominale za skupni znesek 15,000.000 lir. Rezervira se opcijska pravica dosedanjim starim delničarjem za vsako staro po eno novo, razen tega dobijo stari delničarji gratis po eno delnico Jadranske banke Beograd za vsako delnico Jadranske banke Trst. V upravni odbor so bili izvoljeni: Giorgio Pitacco, senator in načelnik Trsta; general Piccioni, bivši komandant češkoslovaške legije; odvetnika Emanuele Fiano in Cacopardo Crispo; Giovanni Host-Venturi; čiro Kamena-rovič; dr. Voja Marinkovič, bivši minister; dr. Laza Markovič, minister pravde; dr. Marco Mordo in Giovanni Trombacco. — V nadzorstveni odbor: Gino de Lasinio; Omati contc Vlttori in professore Arrigo Solmi; namestniki: baron Guido Albori; Giorgio Tre-visini in Vladimir Teukarevič, industrijalce. Reško vprašanje. Italijanski demanti o nameravani zasedbi Reke. Beograd, 14. julija. (B) Iz Rima poročajo, da se uradno demantirajo vesti inozemskih listov o gotovih namerah italijanske vlade proti Reki. Italijanska vlada želi, da se to vprašanje reši sporazumno in pravično. Zato bo poskusila vse, kar je v njenih močeh. Vse vznemirljive vesti o notranjem položaju na Reki so fantastične. Beograd, 14. julija. (B) Iz Rima javljajo: Turinska »Štampa« komentira vesti beograjskih listov, češ da se pripravljajo italijanske čete pod poveljstvom generalisima Diaza na zasedbo Reke in da hočejo tako postaviti italijansko in jugosiovensko vlado pred izvršen čin, in pravi, da so proizvod bujne fantazije. Rim, 14. julija. (B) Agenzia Stefani objavlja: Nekateri inozemski listi so prinesli pred par dnevi netočne vesti o namerah in zadržanju Italijanske vlade v reškem vprašanju. Vlada proučuje ta problem in smatra za neobhodno potrebno, da se čimprej najde rešitev. Vlada Je iskala in še išče vsa mogoča sredstva, da bi vendar enkrat prišli do pravične in trajne rešitve tega zamotanega vprašanja. Tudi vse vesti o zadržanju vlade v tej zadevi so preuranjene. Kar se tiče notranjega položaja na Reki, so tale razširjene razburljive vesti o gibanju in pripravah italijanskih Sei. Vse je vesti so neosnovana Beograd, 14. julija. (Z) »Politika« piše: Član strokovnega posvetovalnega odbora za primorske zadeve, vse-učiliški profesor dr. Ferdo Šišič je dospel včeraj iz Zagreba v Beograd. Udeležil se je skupaj z univerzitetnim profesorjem dr. Miloradom Stražnickim plenarne seje izvedencev, ki ji ie predsedoval dr. Matko Laginja. Po seji je imel zunanji minister dr. Ninčič daljšo konferenco s člani odbora. SPOR MED BOLGARSKO IN RUSIJO Moskva, 14. julija. Ruska brzojavna agentura javlja: Zaradi nasilja, ki so Wranglovci izvršili ob soudeležbi bolgarskih oblastev na ruskih ljudeh ki se vračajo v domovino, zlasti pa zaradi umora pooblaščenca za povratek Šlopogina v Plevni, je bila odpoklicana iz Bolgarije komisija ruskega Rdečega križa za povratek. Današnje prireditver V Ljubljani: Kino Matica: »Kri-kri«, — Lya Mara Kino Ideal: »Usoda lepe maje.« Kino Tivoli: »Čuda džungle,« V. del V pondeljek, 16. julija: Kino Matica: »Usoda revolucij on ar ca.« Kino Ideali »Usoda lepe maje.« Kino Tivoli: »Nonseratu.« Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Prochazka aa Jurčičevem trna in JJataz na Sv. Pet» o. l Polkovnik Janko Vukasovič-Stibil. List za listom padalo borci za naše ujedinjenje in osvobojence. V petek 13. L m, zvečer nam je nemila smrt ugrabila iz naše sredine polkovnika g. Janka Vukasoiviča, človeka, ki je vse svoje dni posvetil svojemu narodu. Ko je M še mladenič, se je vnemal ob žarišču jugoslovenske ideje za svobodo teptanega naroda treh imen. Ko se je Bosna stresla, da vrže raz sebe neznosni jarem, je Vukasovič prvikrat začutil ono veliko željo po udejstvovanju. V oni dobi romantike se je boril Vuka-sovič kot dobrovoljce za svobodo Bosne ter s tem prestal ognjeni krst za vse nadaljne borbe. Pokojnik se je rodil 2. septembra 1851. v Vrtovinu na Goriškem. Že v rani mladosti se je navduševal za narodne ideale. Leta 1869 je pohajal navtično šolo na Reki, pozneje pa je služboval v vojni mornarici. Leta 1874, je nastopil službo pri finančnem inspektoratu v Gorici Bosanska vstaja je prinesla novega življenja med Idealne omladince. Mnogi so takrat hiteli na pomoč zasužnjenim bratom v Bosni. Med drugimi tudi Vukasovič. Leta 1875. je pobegnil v. Srbijo ter vstopil v dobroveljsko armado generala Strati-miroviča. Vstopiti je hotel še v oktobru istega leta v vstaško četo vojvode Petra Mrkonjiča, poznejšega kralja Petra I. Ker so Turki Mrkonjičevo četo razbili je Vukasovič vstopil v četo vojvode Ljubebratiča, ki se je takrat nahajala v Hercegovini. Po junaških borbah se je vrnil v Srbijo, kjer je vstopil v Drinski dobrovoljski polk. Tolkel se je na Beljini, Rači, na Prokopu in na Majevici. Pomagali so tudi Garbaldinci. Tem so pridelili Vukasoviča kot tolmača. Leta 1877 je vstopil v regularno srbsko armado. Leta 1878 se je udeležil borb proti Turkom na Suhodolcu, Pirotu in AkpalankL Tu je dobil zlato svetinjo. Postal je podporočnik. Potem je služil še po raznih krajih Srbije. Leta 1884 se je prvič vrnil v domovino. V Gorici ga je čakala aretacija ali na srbsko intervencijo je bil izpuščen. V srbsko - bolgarski vojni je bil Vukasovič komandant 3. čete XI. pehotnega polka Tam je dobil takovski križ. Leta 1895 je bil imenovan za majorja, leta 189S za podpolkovnika. Bil je opetovano komandant celokupnega orožništva v Srbiji. Ob izbruhu svetovne vojne je branil Beograd pred Avstrijci. Leta 1915 je bil priča strašnega umika preko Albanije. Rešil se je preko Valone na Kri Na solunski fronti je poveljeval celokupno žandarmerijo, Še v isti jeseni se je zmagoslavno vrnil v Beograd. Nato je bil dodeljen za pomočnika komandanta Dravske divizije v Ljubljani. Nekaj časa je služboval v Valjevu, leta 1920. pa se je zopet vrnil v Ljubljano. Na lastno prošnjo je bil leta 1921 upokojen kot eden najstarejših srbskih oficirjev. Z Vukasovičem izgine iz naše vojske popularen vojak, spoštovan oficir. Ali Vukasovič. ni bil samo dejanski borec, deloval je tudi v svojem privatnem življenju za velike narodne ideje. Delal je propagando za Slovence po Srbiji ter budil zanimanje za naše majhno pleme. Širil je med svojimi kolegi slovensko pesem, leta !9'J8 pa je privedel v belo Ljubljano 30 mladih oficirjev, ki so bili sprejeti z velikim nav duše njem. Vukasovič je živo deloval za zbližanje med Srbi in Slovenci, njemu gre v ttm oziru veliki zahvala. Kljub vsem težavam je ta mož globoko veroval ,v končno Vstajenje našega naroda. Polkovnik Vukasovič zapušča soprogo Emilijo, roj. Rach, kčerko in dva sina, od katerih bo te dni eden promoviral za doktorja medicine na univerzi v Marseillu. Njegove zemske ostanke bodo prepeljali na njegovo lastno željo v domačo vas v neodrešeni domovini. Glasniku ideje ujedinjenja, velikemu goriškemu rojaku, enemu najuglednejših borcev za svobodo troimenega naroda bodi tužna primorska zemljica lahka! Njegova zadnja želja je simbolična, zato upajmo, da sine dan, ko bo njegova ožja domovina slavila svojo združitev z osvobojeno zemljo. Milan Vukasovič. Te dni je umrl oče, rodom Slovenec, našemu beogradskemu prijatelju in pisatelju Milanu Vukasoviću. Ko sem pred meseci napisal v nekem ljubljanskem dnevniku nekaj vrstic iz življenja in delovanja njegovega sina ter prevel čuvstveno domorodno leposlovno črtico, se je ljubeznivi gospod potrudil iz svojih Medvod na moj zavod, da se mi osebno zahvali za pozornost, izkazano njegovemu Milanu. V spominu na plemenitega pokojnika naj mi hp dovoljeno prevesti nekaj iveri iz sinove knjige »Kroz život«, iz katere je prinesla nekaj odlomkov »Nova Evropa« dne 21. febr. 1923. — Kaj mu Je?! Da ni zblaznel od hude pripeke? — vprašujejo se vsi resno in s trepetom gledajo oslička, kako se premetava in riga, se valja in skače. — Kako zblaznel! Nič mu ni! — odgovarja eden njegovih rojakov. — Konjska muha mu je zlezla pod rep, pa se buni na prirodo, ker ni popolna. — Bednim je treba vselej iskreno pomagati. V ostalem pa, mar bi se moglo življenje sploh zamisliti brez takega globokega nravstvenega načela! — govori lisica z drhtečim glasom in sku-be ptico zlomljenih kril, globoko uver-jena, da je to zares edini način, da si uboga ptica iskreno pomore ter osvobodi neznosne boli in vseh slabih posledic, ki bi jo zadele zbog tega, ker ne more leteti —Čudni so ti moji divji sorodniki! — reži pes ljuto — karajo me, da sem brez dostojanstva, ker stalno hodim za človekom. V stvari je to gola laž. Za človekom hodim, to je istina, ali to ne znači, da me on vodi kakor mislijo ta poosebljena budala, temveč mu jaz sam sledim. • — Vaše Veličanstvo! Vaše Veličanstvo! — začivka in zatuli svetlo carsko spremstvo z zastrašenim glasom — valja se Vam rep po prašini. Vsi vzhičeni planejo, da bi vzdigmli vladalcu rep: ali vsem na strah se levov rep dvigne sam. — Kaka škoda! zagodrnjajo mnogi — to je bila. edina prilika, da se mu zleze pod rep.. - 19 Vzemimo še eno v izvirniku. — Vazduha! Svetlosti! — bolno kriče životinjice pod planinskim slonovim stopalama. — Konferencija pažljivo raspravlja pitanje vaše slobode — la-gno, dostojanstveno, odgovara slon ne-dizuči noge. — Upomoć! Umirem od gladi! —■ cvile mnogi pod lavovskim šapama. — Konferencija brižljivo rešava pitanje vaše gladi — odgovara lav ne-pomerajuči šape. — Milosti! Domove nam porušiste, bolesti nam pokosiše! jadikuju mnogobrojni, pod glomaznim trebuhom trećeg vlastodržca. — Dosta s kuknjavom! — razjareno zaurla ovaj, — da se stalno ne misli o vašoj gladi, i o vašom dobru i napretku, mislite li vi, budale, da bi se Konferencija ikad sastala! A. D. Mariborsko pismo. Ravnokar minuli teden smo preživeli v Mariboru pod neprijetnim utisom, -katerega je zapustila nenavadna nesreča na Dravi pri Breznu. Kamorkoli si prišel, povsod se je govorilo vse dni samo o tem. Največ sočutja je vzbujala žrtev župnika Volčiča, ki le bi! dobro znan tudi v naprednih krogih in obče čislan ne samo zaradi svoje nenavadne dobrotljivosti, gostoljubja in konci-Ijantnosti, ampak tudi' kot izboren narodni delavec naše Dravske doline. Celih 14 iet je bil svojim revnim in često po tulcu zapeljanim ovčicam ne samo dušni pastir, ampak pravi očetovski prijatelj in voditelj. Njegova majhna, a težavna župnija je bila premajhen delokrog za tako delavnega moža. Zato se je udeleževal z veliko vnemo in razumevanjem splošno narodnega dela po vsej Dravski dolini in je bil prav tako pri priprostem ljudstvu kakor v krogih inteligence zelo priljubljen in čislan. Kot dosleden in neustrašen narodni borec je moral seveda začetkom vojne delati večtedenske »eksercicije« v Gradcu. Ob in po osvobo-jenju so se obračali v težavnem položaju nanj zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter upoštevali njegov svet, ki je slonel na dobrem poznavanju ljudske duše in prejšnjih razmer. Njegova izguba je nenadomestljiva ta ga bode vsa Dravska dolina pogrešala še dolgo, dolgo let. Ta strašna nesreča pa je obenem opomin naši oblasti, da se bolj zanima in nadzira prevozila deroče Drave. Prav tako pa opozarja s svojo tragiko občinstvo, da naj v nobenem slučaju ne dela izjem in ne zahteva od brodnikov prevoza ponoči, ko je rešitev pri eventuelni nesreči skoraj docela izključena. Zadnji čas je prešla v slovenske roke znana špecerijska veletrgovina Nemca Ziegler-ja na Glavnem trgu. Kupil jo je narodno zaveden in podjeten trgovec, g. Miloš Oset, kateri jo namerava voditi v dosedanjem obsegu. To je važno, ker do seda] so imeli skoraj vse špecerijske trgovine na debelo pri nas Nemci, ki so s svojim blagom vred širili tudi svoje ideje, še več zu-naj po deželi kakor v mestu. Kljub vsem težkočam se vendar-le počasi postavljamo na lastne noge tudi v gospodarskem oziru, kar bode imelo gotovo ugodne posledice. Sicer bi se bil ta preokret izvršil po prevratu dosti lažje ta hitreje, a smo bili premalo pripravljeni in preveč optimistični na-pram nasprotnikom. Zato smo sedaj veseli vsake drobtine, ko smo svoj čas prezrli cele hlebe dobrega kruha. — KONZULATI V LJUBLJANI. Gen. konzulat C. S. R.: Breg št. 8./I. Francoski konzulat: Ljub. kreditna banka, Dunajska cesta. Hon. konzulat Belgije: Urad Ljublj. velesemnja. Avstrijski konzulat: Turjaški trg 4/11. Italijanska delegacija: Zrinjskega cesta št. 3/1. i f)r. Žerjav & £©. (Izjava člana načelstva demokratske stranke.) Mi Je podana basa m ustanovite* radikalne stranka w Sloveniji? Mlada radikalna .stranka v Sloveniji je začela poganjati potom resnega dela in zavzemanja za široke sloje delavnih ljudi (zakon o zaščiti malegi kmeta, uradniško vprašanje itd.) svojč korenine že v širokih masah slovenskega naroda. To dejstvo je naše gospode demokrate tako razburilo in spravilo v opravičen strah, da so začeli po svojih zaupnikih širiti med mase lažnjive vesti, češ: radikalna stranka je velesrbska, radikalna stranka hoče vse' Slovence posrbiti, ona je proti državnemu edinstvu itd in nima baze, da bi postala v Sloveniji stranka širokih mas. Ker so pa te trditve popolnoma neutemeljene, in imajo le prozor ji namen izkoristiti plemenski separatizem in antagonizem \ demokratske partizanske svrhe, prinašamo eno izmed mnogih izjav, katere smo dobili od uglednih bivšh demokratov kot dokaz k naši trditvi, da je podana baza, da ne bo ostala radikalna stranka samo majhna sekta, temveč stranka širokih mas slovenskega ljudstva. Izjava člana načelstva Jugoslovenske demokratske stranke v Ljubljani in predsednika krajevne organizacije Demokratske stranke v Šiški. Glavnemu tajniku Narodno radikalne stranke g. Stefanoviču v Ljubljani! Sporočam Vam, da sem član načelstva Jugoslovenske demokratske stranke hi predsednik krajevne organizacije v Šiški in kot tak se že od razpada sem udeležujem aktivno politik© JDS. Cel čas sem pazno in verno motril politiko in taktiko demokratske stranke in prišel do tega kot član načelstva, ki sem imel vpogled v vse tajnosti in zakulisno politiko stranke, da se tukaj vodi politika oseb in politika koristo-lovstva, kar nam jasno dokazujejo že znane afere v zadevi koroškega svinca, Bambergove tiskarne, trboveljske pre-mogokopne družbe itd. Za ostale stvari, katere je vodila potajno demokratska stranka, ki niso nič manj nečedne, si pridržujem pravico iznesti jih v javnosti ob pravem času in ob pravi prilikL Iz tega, kakor tud iz informacij, katere sem dobival kot čian načelstva, zaključujem, da demokratska stranka nikdar ni vodila politike širokih mas delavnega ljudstva, temveč je vedno pripravljala korita na račun delavnih ljudi. Ne oziraje se pa na to, povdarjam, da je bila politika demokratske stranke in njenih voditeljev dr. Žerjava in Kramerja že od prvega početka Jugoslavije nepravilna, ker so se združili v nekakšno kolobocijo, sestavljeno iz srbskih samostalcev, srbo - hrvaške koalicije in naših naprednjakov. Mi kot stari demokrati in narodnjaki bi se morali pridružiti Narodni radikalni stranki, ki ima kakor ml za seboj veliko zgodovino ha-cijonalne borbe proti Obrenovičem in mi proti diktaturi Germanizma v stari Avstriji. To ni bilo samo moje mnenje, temveč tako je misliia tudi velika večina nas, ki smo bili vedno zvesti pristaši napredne misiL Mi bi se morali držati ob razpadu našega velikega moža na žalost blagopokojnoga dr. Tavčarja, k je že takrat zastopaj to edino pravilno rešitev in ne nasedati mladim neizkušenim avanturistom, ki so danes na čelu demokratske stranke in katerih prva briga je, zasigurati sebe in devetindevetdeseta pa ščititi delavno ljudstvo in se brigati za napredno idejo, za katero smo v bivši Avstriji toliko trpeli in ji ostali tudi zvesti pristaši . To so tako tehtni tako globoki razlogi, da sera se odločil za ta korak, katerega bi morali ml vsi naprednjaki, zvesti svojemu staremu borcu in voditelju dr. Tavčarju narediti že takoj po razpadu stare Avstrije. Potrebna je odločnost danes, ko neprijatelji pritiskajo od vseh koncev hi krajev na državo, za katero smo se ravno mi napredni elementi toliko borili, potrebna je odločnost in vsaka brezobzirnost napram ljudem, ki so nas zavedli v kaotično brezdno, potrebna Je energija ter na ves glas priznati: »Nasedi! smo avanturistom, ki so nas spravili v nekako demokratsko stranko, stranko brez zgodovine, brez načel, nasedli smo in popravljamo danes to greško avanturistov, ki se že maščuje kot zločin nad našo zvišeno napredno misijo. Mi naprednjaki spadamo in smo že od nekdaj spadali k naši posestrimi srbski radikalni stranki in danes Narodni radikalni stranki Slovencev, Srbov In Hrvatov. Ta svoj korak sem storil v globokem prepričanju In prevdarku osebnih koristi Ljubljana, dne 19. junija 1923. Ivan Bajželj. Ako bo potrebno, bomo priobčili tudi ostale izjave in cele kupe interesantnega materijala, ki so nam ga prinesli bivši pristaši demokratske stranke, Glavno tajništvo NRS. Organizacija NRS. — Danes v nedeljo 15. t. m. se vrše sestanki naših pristašev in simpatizerjev v različnih krajih. Vsem našim članom, ki prosijo za članske izkaznice s Pašičevo fotografijo, sporočamo, da bodo te prejeli, kakor hitro bodo izvedene krajevne organizacije. Tovariši na delo za ideje NRS! Za vse informacije se obračajte na Glavno tajništvo NRS v Ljubljani Glavno tajništvo. Zapiski. ŠE ENKRAT .OR JUN A«. Gotovi gospodje pri »Orjuni« so sklenili, da si ne bodo več mazali svojih prstov s tinto prott našemu listu. To je prav in hvalevredno. Ni pa prav in še manj hvalevredno, da si pridržujejo neke vrste pravico skrbeti za čast in slavo pravega radk» kalnega programa. Gospodje naj bodo pre-pričani, da bo skrbela za to NRS, kakor Je skl bela že davno, ko ni bilo na svetu še nobenega orjunaškega pokreta. Po našem skromnem mnenju bi bilo bolie, da čuva »Orjuna« nad početjem onih ljudi, ki so se kot novopečeni hipernacijonalistl uvukli v jugosl. nacijon. organizacijo. Zdi se nam, da navedeni list noče biti list, ki stoji na sicer Idealno zamišljenem nacijonalističnem programu, ampak hoče ostati list nekaterih ljudi, »koji se se uvukli v Orjuno, a su sve drugo pre nego nacijonalisti«. Turneja skladatelja Emila Adamiča. S sedemdesetimi navdušenimi prepa-anti in preparantkami. je nastopil koncem preteklega meseca naš priljubljeni komponist Emil Adamič svojo koncertno turnejo po Bosni, Hercegovini ta Dalmaciji Mlada četa je odšla iz Ljubljane pod težkimi okol-ščinami. Velika mera zaupanja, globok idealizem je morala navdajati to pevsko mno-ico, da je prezrla zapreke in trud, vremenske ta zlasti finančne neprilike ter se odločila na pot. No, mladost, moč In pogum je eno. Tokrat je temu Enemu ime — Emil Adamič. Vsled neugodnih vesti, so morali mladi romarji, ki ponašajo res sveže zbran šopek norih najboljših pesmi na jug, izpremeniti svoj prvotni potovalni načrt. V Saraje-vem, kjer bi se imel vršiti koncert začet- iv in meseca julija, je bilo Izvajanje vsled profesorskega kongresa in obiska skautov otežkočeno, radi stanovanjskih neprilik pa nemogoče. Družba je tedaj krenila najprvo v Mostar, počakala tam poldrugi dan in priredila dvoje koncertov. Potem so se potniki odpeljali nazaj v Sarajevo. S skladateljem potuje blagajnik »Glasbene Matice« g. K. L», kl zajedno opravlja posle potnega tnaršala, nadalje nekaj profesorjev učiteljišča in zdravnik dr. š. Dobili smo nekaj kratkih poročil s pota, med njimi tudi beležke skladatelja E. Adamiča samega, ki jih priobčujemo: Dne L julija, r vagonu. Začetek slab — konec dober. Ze v Ljubljani se je razvil pravi boj za vagone. Neka mrzlična negotovost nas je prijela in mladina se nahaja v nervoznem navdušenju. Razumljivo je t» Prvi korak čez domači plot, prvi večji nastopi pred kritičnim, povečini tujim svetom. Naš blagajnik Karel se Je- stisnil v kot in se smehlja s svojim prev-darnim smehom... V kupeju ženske mladine Je polagoma potihnilo vrvenje. Tudj pev-iki poizkusi moškega zbora so nekam kla-,verno končali. Zunaj nalahno dežuje. Naš zdravnik dr. š. se je udobno zleknil v svoj kot Zanj ne bo pacijentov... Kot v sa-■f&hia izginil Zagreb in dalje, dalje... Bo- sanski Brod. Živahno vrvenje. Naše udobnosti je konec. V dveh vagonih se nas je zgnetlo sedemdeset ljudi in po veiiki vročini skozi ozko dolino Neretve smo se bližali Mostaru. To je divje-romantična pot, nebo nam je milo in zdravje prestaja mladino. To vam je iskrih oči in svetlega navdušenja I Ob vseobči dobri volil smo dospeli ob 3. popoldne v Mostar. Na kolodvoru prisrčen sprejem učiteljstva. Narod nas pozdravlja. Muslimani, Srbi,.. Pestro-bojna množica, ki daje odkrite in zaupne izraze prijateljstva. V Ljubljani nas je lahko sram... Toda mi se trkamo na prsa, da smo kulturni. »Prid’se Kranjec les učit!« Naš blagajnik s svojo nezmotljivo točnostjo že organizira ukvartiranje. Fantje odidejo v konvikt »Prosvete«, dekleta v mohamedanski konvikt »Gajret«. Malo trudni in okrepčila potrebni se najprvo osvežimo v prekrasnem mostarskemu kopališču, ki je svojevrsten. Razgledujemo mesto s svojimi vitkimi minareti in se pri intimni večerji v hotelu »Neretva« pogovarjamo o prisrčnem sprejemu. Našemu veselemu zdravniku in vedno čilemu blagajniku se ne mudi spat V mestu vlada velik interes za koncert. V dvorani pevskega društva »Hrvoje« imamo nastopiti. Ko smo se takole v najprijetnejem razpoloženju razšli k počitku, se mi je sanjalo o pestrobojnem narodu mostarskem, o 16 tisočih Srbih, Hrvatih in muslimanih, zgnetenih v to tesno kraško dolino, polno smokev, oljk, cipres in južnega sadja... Razne domače živalice seveda delajo družbo... Pa če je človek preromal pol Evrope, tedaj to ne boli tak6... Šele proti Jutru nas Je spanec posetil... Prekrasna vožnja iz Sarajevega, sredi gorate, impozantne prirode nas je končno docela prevzela ta nam prinesla globok sen. Mostar, dne 3. Julija. Aranžment za naše koncerte je povsod prevzelo »Udruženje jugosl. učiteljstva* z vzorno skrbjo ta resničnim trudom. Tako gre glavna zasluga za sprejem naše mladine spet zavednemu učiteljstvu. V lepi in veliki dvorani hrv. pev. društva »Hrvole« se Je »ršil pri nabito polni dvorani koncert. Posetniki so bili v prvi vrsti Hrvati in naši vrli slovenski častniki. Slovenec Je Izven svoje ožje domovine čisto zlatö. V značaju, navdušenju »- povsem drug. Zbor se je držal nadvse vzorno, petje je bilo po strokovnjaškem mnenju mostarskih glasbenikov brez primere. V Mostarju se je kaj podobnega redko Culo. Prevzeto ganutja je bilo vse: občinstvo, pevci in pevke in pevovodja sam. Naša mladina se je božansko obnesla. Zakriti smo s cvetjem! Moralni uspeh ni za preceniti. Zahvaljen Bog, da je tudi naš vedno skeptični blagajnik vsaj malo zadovoljen. Pred nastopom je vsem razbijalo srce... Naš zdravnik dr. Š. je ugotovil puls 120° pri pevcih, pri pevkah nekaj več. Zid je prebit. Po koncertu smo se zbrali k intimnemu sestanku. Gostoljubje nas osramoča... Zvečer priredimo drugi koncert v hotelu »Neretva«. Dela mnogo. Tolažiti je navdušenje ta tremo. Blagajnik trobi odhod v Sarajevo ob 11.30 zvečer. Drugi koncert istotako uspešen. Solnce se razliva nad nami vino je polno hudomušne vsebine. Ej, to je invencije, utisov, slik. Živobojni portreti Vla-hovaca. Zdaj vemo, da pogum velja! Mladina žari veselja :pokuka!a je v svet in dobro ji je... Ilidže, dne $. julija: Po prelepi vožnji dospeli v Sarajevo, No, nekateri mesto dobro poznamo. Begova džamija, pestrobojna čaršija in zamišljeni snežni očaki Trebeviča in Romanje planine v ozadju. Z »Glasbeno Matico« smo romali že tod... Mesto minaretov, pretok dveh kultur, slikovit kraj ob sanjavi Miljač-kl Sedimo v Ilidžah, v svetovenm kopališču, danes žal nazadujočim. Ni več madžarskih in nemških magnatov. Mi pa ne znamo ceniti sami sebe... Priljubljeno poletno bivališče Pašiča. Žveplene kopeli, udobje,.. Žilavka. Po intimnem sprejemu, smo si ogledali mesto In stopili naglo v stik z našimi vrlimi sarajevskimi Slovenci, nazvanim! »Matevžki«. »Slovenski klub« je aranžira! sprejem in se za nas res bratsko žrtvoval. V narodnem gledališču se je vrši! koncert. (Oceno tega koncerta smo že v našem listu dostavno priobčili.) Kritika hvali gibkost, mladost zbora in temperamentno vodstvo ter zanimivo interpretacijo zapetih jugoslovanskih pesmi programa... Prejeli smo krasno cvetlično liro od hrv. pev. društva »Trebeviča«, krasen venec s trakovi od srb. pev. društva »Sloga« ta Javorjev venec od »Slovenskega kluba«. Sarajevo zna sprejemati, zna ljubiti, vč ceniti... Ne najdemo besed — a omenimo, da smo mi v primeri hladni, zaprti, mrko-kritični. Tu pa je doma ogenj. Matevžki, Matevžki... Slovenec je zunaj doma zlatol Koncert je nadvse dobro moralno uspel. Mladina je pela z navdušenjem, gibko in ognjeno. Po koncertu se je vršil v »Napredku« prijateljski sestanek. Pozdravi. Danes zjutraj se odpravimo na Dubrovnik... Dr. Š., ki je naš zdravstveni zastopnik, absolutno ne priporoča spanja... To je od sile... Blagajnik in prof. D., sta se združila v opozicijo z devizo: Spanje čez vse! Kar se tiče konc. uspeha, je omeniti, da ie bila dvorana »Narodnega gledališča« kljub profesorskemu kongresu skoro polna. Zabav je tu izredno mnogo. Po cestah ta lokalih, povsod vlada živahno življenje. S pesmijo se težkih src poslavljamo od dragih bratov in se pripravljamo na pot k morju. Izmed izvajanih skladb ni pozabiti omeniti, da je izredno ugajal Z. Prelovčev moški zbor »Doberdob«, Adamičev »Mlad junak«, »Ce ti ne boš moj«, »Svatba na poljani«, zlasti Pa le bil St. Mokranjčev »Kozar« — sijajno zaPet. Toda dolga pot nas še čaka... Slovo ie bilo res prisrčno, lepih spominov je Polna potna torba. Adijo! Dubrovnik, dne 8. Julija. Sedim pri pultu neznanega frančiškana v samostanski celici. Na njem in na stenskih policah samo knjige, knjige, knjige... Prijazno tiplje solnce skozi okno. Udobna Postelja me prijazno vabi. Venkaj je razgled na divno okolico. Stebri in kapiteljl iz 14. in 15. stoletja se vrste v slikoviti družbi oranž, senčnih palm, figovih dreves, belih mirt in visokih agav. In sredi tega raja starinski samostan, poln davhih rokopisov in dragocenih prič slavne zgodovine tega kraja, Dubrovnik s starim mestnim obzidjem leži pod mano kot pravljična igrača, obdan z globoko-modrim morjem. In nad vsem solnce, pekoče, zdravilno solnce... Preljubeznivo nas je sprejelo prebivalstvo. Ko smo se preko Mostara, kjer so nas spet čakali prijatelji, pripeljali čez Popovo polje do Oruža tu sem, nas je po — divje — romantični vožnji, čakata na gružki postaji narodno ženstvo, učiteljska zveza, Sokol, Orjuna in živahna množica ljudstva. Po nri- srčnih pozdravih, smo se nastanili v krasni novi hotelski stavbi. Zase vem, da je najbolje biti prijazno sprejet gost samostana.,. Prijetno kramljava pri kupici izvrstnega Dalmatinca s patrom prof. Bernardom Sokolom, sijajnim .muzikom in Izbornim družabnikom. Uživam... Kramljam.., Lepo je... Včeraj se je vršil koncert, ki je nadvse pričakovanje dobro uspel Vršil se ie v sokolski dvorani. Navzlic vročini, je bila dvorana nabito polna.. Pelo se je z Izrednim elanom... Tu na jugu poznajo entuzijazem. Narodna ženska zadruga je poklonila ogromen lavorjev venec, istotako »Pčelic«, du-| kliška organizacija. Narod je navdušeno če-: stital. Na prošnjo pp. frančiškanov »Male braće«, smo peli pri maši v veliko veselje domačinov. Danes zvečer je na »Pilama« napovedan javen koncert. Vse je kazalo krasno, publika se je že borila za mesta, a nebeški sovjet je protestiral in naš napuh z gromom in nalivom ponižal. Tesno nam je. Ura je 7.15 — koncert napovedan ob 9.30 — zunaj pa divja neurje in oblaki se trgajo kot v naših dušah. Kaj hočemo brezplodno tukaj delati? Toda — kaj bi tisto! Jutri je ogled mestnega obzidja, nakar se peljemo na otok »Lokrum«. V torek pa odhod ob 7. uri zjutraj s parnikom »Petka« v Split. To bo najlepši del naše poti. Dotaknemo se vseh najlepših točk naše rivi-iere: Korčule, Hvara l dr. V sredo se vrši v Splitu koncert Le želodec me ne uboga. In tak6 sem edini dr. S. pacijent Pa me' niti resno ne vzame... Pojedel bi vse ribe morja in popil vesoljno dalmatinsko vino..* A usoda noče... Mladina se koplje v sobicu in v morju. Strmi, čudi se in radosti..) Blagajnik se zadovoljno smehlja in skuša z menoj pričeti finančne debate... Pa kdo bo v tem soincu računaj in ugibal... Dr. S. na raznih krajih »ordinira« ... Pozdravljam vse doma... O priliki spet kaj... V nedeljo, dne 15. t m. — če ne bo Bog sklenil drugače — se vrnemo... E. A. • « • Kot se vidi je E. Adamičeva pot uspeš-’ na, izprememb in utisov polna. Slovenska mladina je storila junaški korak v Ifraje, kjer smo se z našo glasbo redko oglasili; Dal Bog, da se bogati na spominih in izloči stvih srečno povrneta domovi Dnevne novosti- r*^ Francoski narodni praznik v UnT)lJanL Včeraj dopoldne se je vršil pri francoskem konzulu g. Fiachu sprejem In čestitanje na velikem narodnem Praznikn francoskega naroda. Sprejema so se udeležili zastopniki civilnih, vojaških in kulturnih institucij. V imenu pokrajinske uprave je g. konzulu čestital g. veliki župan dr. Lukan, za ljubljansko občino g. dr. Perič in magistrata! ravnatelj dr. Zamik, za trgovsko zbornico g. dr. Ples, za dravsko divizijo g. polkovnik Vukičevič, za jugoslo-vensko Sokolstvo g. dr. Ravnihar, za Trboveljsko družbo ravnatelj g. Skubic, *a univerzo rektor g. dr. Ušeničnik, za francoski krožek dr. Detela, v imenu ljubljanskih prijateljev Anglije ga. Cop-Peland, v imenu Kola jugoslovenskih ®ester ga. Tavčarjeva in še ena dele-Katinja. Dalje so bili zastopani predstav-uiki raznih uradov, kakor g, delegat dr. Savnik, dr. Marn, potem tudi inozemski zastopniki v Ljubljani, avstr, generalni konzul g. dr. Kohlruss, ataše g. dr. Za-horsky za odsotnega generalnega konzula češkoslovaške republike g. dr, Be-ueŠa, delegat de Comelli, in belgijski bonorarni konzul g. Dular. Q. konzul Flach je sprejemal pri prisrčni zakuski Čestitke ter nadvse Ijubeznjivp odgo-'•arial udeležencem. — Proslava francoskega narodnega Praznika ▼ Beogradu. Včeraj ob 9. uri dop. *# je vršila ha pokopališču spominska slav-Oost za francoske vojake, ki so padli v Srbiji. Svečanosti so prisostvovali francoski Poslanik, zastopnik vlade, poslanci, četa pe-®ote, ki Je oddala častne strele, vojaška iSodba, narodna društva. Narodna obrana, Cetnlško udruženje. Srbska nacijonalna omladina, Jugoslovenska narodna omladina, 'enska društva in prebivalstvo. Po končani «avnos tl ta oddanih strelih je zaigrala godba našo ta francosko državno himno, na-kar so sa udeleženci zbrali pred franco-^hn poslaništvom, da izrazijo svojo zahva-j0 ta prijateljstvo do Francije in da čestl- Povodom francoskega narodnega praz- — Finančni delegat dr. Savnik nastopi t m. 14dnevni dopust. — Iz poštne službe. »Službene novine« Prinašalo, da le imenoval minister pošte in tazojava pri poštni direkciji v Ljubljani Jo-**pa Rogi za pisarja III. razr. Za pisarja IV. so imenovani pisarniški manipulanti T** razr. Frančišek Reder, Marija Kermc, p». Ferluga, Marija Pristavec, Pavla Franc i5j?Vro Dovjak, Antonija Šterk ta Alojzija 1* — Kongres poštnih nameščencev v /Ogradu, V petek dopoldne je bil v Beo-»radu otvorjen‘kongres poštnih^ brzojavnih j*“ telefonskih uradnikov, ki se je.nadaljeval „ ^popoldne. Kongres je otvoril savezni Tomo Jovanovič. Kongresu je suh SJ^ya]o tudi 20 delegatov češkoslova-„.jii-.,, ®tath nameščencev, ki Jih je vodil svoipm SlVezni Predsednik Bergmann. V voncV«, £?Vort' Je pozdravil svoje jugoslo-konSesom anŽ,e 'n Pripomnil, da je s tem vo^fvfS^st£0i°žen 'temelj za splošni slo-avnl-telefonski kongres, i « x fe giasom sporazuma vršiti še letošnjega deta v Pragi ali Beogradu- Sle-dili so reierati delegatov ta posameznih pokrajin. V imenu ljubljanske organizacije je govonl g. Otoničar. Nadalje so razpravljali o stabsču poštnega uradniätva do novega uradniškega zakona. Povdarjali so vprašanja, ki se tičejo predvsem poštnega osobja Končno je bila_ sprejeta rezolucija, s katero Zahtevajo ztjoljšanje svojega gmotnega položaja. Nadalje povdarja resolucija potrebo Po čimprejšnji reformi administracije in manipulacije v poštni službi. Zahteva tudi da se zgradijo v vseh večjih mestih poštna' poslopja, ki bodo odgovarjala zdravstvenim Potrebam ta zahtevam. — Otvoritev telegrafa ta telefona Beograd 6 (Hotel Palau). Poštna direkcija v Beogradu javlja, da je bil dne 12. maja t. ]. J Beogradu otvorjen telegraf in telefon Beograd 6 (Hotel Palau). Ta telegraf in te-tafon Ima omejeno dnevno službo. —- Obsežnost poštnih paketov. Za navadne pakete se smatrajo tudi paketi, katerih obseg, to je dolžina, širina ta višina ne Presega 180 cm. Tl paketi so lahko tudi "“USi oziroma širši ali višji ko 60 cm, presegati pa ne smejo potem na nobeno stran T metra. Ce so 1 meter dolgi, potem n» ®nefc> biti ne širši ne višji kakor 50 cm, ši-jgta in višina skupaj pa ne sme presegati j» - Romunski akademiki v Beogradu. V «jpsrad je dospelo sto dijakov ta dijakinj x?btaške fakultete bukareškega vseučilišča. Beogradu ostanejo nekaj dni, nakar se ^vVTnejo v Bukarešto. .. t ~~ Javna stenograflčaa tekma na Chrf-tavern zavodu za stenografijo ta stroje-,1*16 v Ljubljani se je vršila v petek dne .?■ t. m. ob 9. uri zjutraj ob obitai udeležb! “očinstva. Tekmo Je vodila državno izpra-učiteljica stenografije gospa Ivanka Lta'esor Robidova ta se je je udeležilo 45 rjtank In gojencev. Diktiralo se je 4 minute p* 100 besedi v minuti o junaški srbski ma-ta njenemu sinu Invalidu. Prva pri tek-ftV® bila gdč Kukman Stanka, druga gdč. «ellhar Ana, obe iz Ljubljane, tretja gdč. , nacnik Marija Iz St. Lamberta pri Zagor-P, ^trta Kresal Ema In peta gdč. Jarc obe ix Ljubljane. — Ugoden uspeh Jav-tekmovanja kaže na smotrenost po-p,a ta Izvanredno gojitev stenografije na «Krištofovem zavodu ta Je razveseljiv po-v na polju stenografičnega napredka. »Demokratija«. Iz Beograda poro-»n2l Y kratkem začne zopet izhajati Ust ^empkratija«, glasilo demokratske stran-hjn.č'tavni urednik je bivši poslanec ta vse-taški profesor Corovič. Um-JT , ^vJ,žanta uvozne carine na tobak. Dout^1 odbor samostojne tobačne mono-Pre**.aPraveJe sldemi na svoji zadnji seji baL?re^ta nadaljnji uvoz inozemskega tono -V nažo državo carino s tem, da zviša uvoz-sedaVTih'“” tabak. Sklenil je zvišati do-jjo ta carino od 400 dinarjev za 100 kllo-ÄV na,700 dtaariev in za luksuzne ci-Vati nJ. ^atare ie bilo treba sedaj plaćeno 4o par za komad, na en dinar. -]nb^avnate,istvo mestne plinarne v hem .an‘®pozaria vse one stranke na Mest-UVes+in .rtarem trgu, ki nameravajo kedaj da naroče priključek na cestno sedaj, ko je cesta v raz-^*®11 bod« tJakoyaaJ® agu« njenih ulic izvršeno, bodejo stroški za vpeljavo plina, mnogo . višji, ker _bođe morala vsaka stranka sama nositi stroške za popravilo tlaka.. — Poziv lastnikom motornih voziL Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve obj'avlja: Ker se v zadnjem času dogajajo nerednosti pri prijavah motornih vozil in lastniki istih ne prijavljajo pravočasno, se pozivljejo vsi lastniki avtomobilov, motociklov in pom. motorjev, da do konca meseca avgusta prijavijo svoje vozilo potom dopisa ^11 osebno pokrajinski upravi, oddelek za notranje posle z naslednjimi podatki: L natančen naslov lastnika, 2. evidenčna številka, 3. tovarniška znamka,. 4. številka motorja; — Proti lastnikom, ki ne bodb pravočasno prijavili svojega vozila, se bo kazensko postopalo (po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857). — Savez grafičnih delavcev obljubil pomoč mornarjem. Savez grafičnih delavcev v Jugoslaviji je poslal Savezu Jugoslavenskih mornarjev pismo, v katerem obljublja, da ga bo za časa stavke denarno podpiral. — Prevoz kaznjencev v Maribor. Iz Splita, bo te dni odpeljanih preko Bakra v mariborsko kaznilnico 44 kaznjencev, med temi dve ženski. — Ponarejeni tisočlirski bankovci. Finančno ministrstvo je prejelo obvestilo italijanskega poslaništva v Beogradu, da so se v Italiji pojavili v velikem številu ponarejeni tisočlirski bankovci in da je italijanska vlada sklenila vzeti novčanice po tisoč lir za nekaj časa iz prometa. Zaradi tega je zaprosilo naše finančno ministrstvo, naj zbere te bankovce, ki so v naši državi v prometu. — Msd nebom in zemljo bodo danes ob 2. uri popoldne ljubljanski gasilci na trgu Sv. Jakoba. Nal nihče ne zamudi te vaje, kakor tudi ne zabavne vrtne veselice v gostilni pri »Levu« na Gosposvetski cesti. — Vstopnine ni, pač pa srečelov, šaljiva pošta, godba, petje Itd. — Plezanje po drevju. Ob priliki cirkuških predstav v Lattermanovem drevoredu se dogaja, da pleza občinstvo po drevju ta gleda predstave. Ker še pri tem dogajajo poškodbe, lomijo veje itd, bo mestni magistrat proti krivcem kazensko postopal in strogo prepoveduje vsem plezanje po drevju. — Razpis službe. V resortu politične administracije za Slovenijo se razpisujete dve mesti kanclistovp Prednost imajo oni, ki so dovršili nižje razrede srednje šole ih meji temi invalidi. Pravilne prošnje naj se pošljejo do 1. avgusta na predsedstvo pokrajinske uprave v Ljubljani. — Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrožnega zdravnika -za' okrožje Cerknico in službo okrožnega zdravnika za okrožje' Podčetrtek. Pravilno opremljene prošnje naj se pošljejo do 15. avgusta na Zdravstveni odsek za Slovenijo. —- Razpis učnega mesta. Na državni realni gimnaziji v Celju se razpisuje za prihodnje šolsko leto stalna služba profesorja za zgodovino in zemljepis kot glavna predmeta. Prošnje naj se pošljejo 'do 15. avgusta na višji šolski svet v Ljubljani. , — V-Dravljah je bilo pokradeno Heleni Medveščekovi za 500 Din raznega pe-nla. Na kolodvoru so zasačili dva po-stopača Petra Cajhna .iii Ivana Pretnarja, ko sta se plazila po strojih in poskušala odstraniti gotove boljše in dražje dele strojev. Gba sta nevarna tatova in Imata brž-kotne še več drugih nečednih stvari na vesti., — Pes ptičar »Rolf«, z znamko št. 209 je bil ukraden trgovcu Hinko Stancarju na Dunajski cesti. — V plvarnl »Union« Je bila ukradena Josipu Planincu iz spalne sobe cela obleka, nogavice n čepica, vredno 1500 Din. — V Zdolah je bila ukradena Mariji Pajdaševi zlata amerikanska ura s srebrno verižico, v vrednosti 2500 Din. — Ukradeni »spomini«. Katri Goli v Višnji gori je ukradel neznan tat zlato uro, ki ima z zlatimi cvetlicami okrašene pokrove, dalje zlat poročni prstan, ki ima znotraj vdelan dijamant, zunaj pa napis »6. oktobra ispo P. g.« in pa zlata verižica z obeskom v obliki srca, ki se odpira ta Ima v sredi lep biser. Vse to je imela za spomin od svojcev. -7 Za hajduka }e proglašen Matovič Manojlo, poljedelec iz Kreagovega v srezu Užice radi raznih ubojev to drugih hudodelstev. Na njegovo glavo je razpisana nagrada 10.000 Din. , — V Srednjem Grčevju pri Sv. Petru ie bilo vlomljeno pri Ivani Medvedovi. Tatovi so ji odnesli 4 ženske obleke in srebrno moško uro v skupni vrednosti 6000 Din. , “7 Pri Sv. Križu je bila ukradena po- kopališkemu hlapcu Antonu Ambrožu sre-frna žepna ura vredna 200 Din — Z dvorišča v Škofji Loki št. 7 je bilo ukradeno Mariji Pakiževi razno perilo ta vezenine v vrednosti 600 Din. — Amaliji verberjevi pa je bila ukradena usnjata ročna torba, v kateri je imela 150 Din gotovine, zlato žensko uro s srebrno verižico m srebrn rožnivenec. m, T Tatvlne Ba vlaku. Žepni tatovi so |£Pet pridno na delu. Ni ga dne, da ne bi ston Pfročaii o par tatvinah, ki so jim po-usnii,*®, neprevidni potniki. Najboljše bn™. £an,ieto žeparji na progi med Zagre-wm ta Siskom Tako Je te dni nekdo ukra-uei Josipu Kmdu, trgovcu Iz Krškega, Ustnico s precejšnjo vsoto denarja, p , “T Železniška nezgoda na Rakeku. Z Rakeka nam poročajo: V soboto popoldne se Je pripetila pri brzovlaku, ki odhaja iz stal V, Li^]an° 0b“' "a tukajšnji sto» železniška nezgoda. Brzovlak je trčil °b 3.15 popoldne na nekaj voz stoječega tovornega vlaka. Dve osebi sta bili pri tem {ahko ranjeni in pri brzovlalru je bilo zdrobljenih nekaj šip. Trije vozovi tovornega vlaka so bili nekaj poškodovani. — Celjske novosti ZletavZagorJe se danes v nedeljo udeleži z večjim oddelkom članstva ter naraščaja obeh spolov J-toiJsko Sokolsko društvo s praporom. Od-zn rjo 2 vtakom ob pol 12. uri. Izkaznice j/Petavično vožnjo se dobe pri tajniku.__ Twvx.V, JCa v Narodnem, domu je za čas t. j. do konca avgusta zaprta. __________ Počitnic •K l u b Pori” naPr. slov. akademikov v t u« ima jutri v pondeljek v klubovih pred e! uto;,V, hotelu »E v ropa« te dni slei taU v 0 111 Povečujejo, tako da bo od- neiših v Ctorna erna naive2iih 111 uaJmoder-sloDie ]mtto JUL ,Istotako se prenavlja po-siopje hotela »Beli vol« na Kralja Petra četo, r *.• + J,! k r 0 i e v a 1 n i tečaj za čev-xi,a ?e, Krši dnevno v risalnici de- ške meščanske gole od 8. do pol 12. ure dopoldne. Obiskuje ga 33 čevljarskih mojstrov in pomočnikov. Umrl Jq gr petek v Ce- litt iel* mdtak* Kopni«, ^ .«Je ml|a ošpic In Škrlatice Je v celjskem okraju počela ponehavati. V mestu samem se zpdnje dni ne sliši več o kakih novih slučajih. — Golazni kač in kuščarjev imamo letos tudi okrog Celja precej. Treba je biti posebno previđen v gozdovih, to še posebno otroci pri nabiranju raznih jagod. — Mariborske novosti. V minulem tednu je umrlo v Mariboru 11 oseb, od teh sedem moškega In štiri ženskega spola. — Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Magdalenska lekarna na trgu Kralja Petra. — Pred nedavnim časom je bilo tajniku »Marstana« Franju Pircu ukradenih več dragocenih knjig. Sedaj se je posrečilo izslediti tatu v osebi nekega Rudolfa Lesjaka, sluge pri živinozdravniku Sirku, ki stanuje s Pircem v isti hiši. Pri tatu so našli še več knjig, ki so bile izro-čene lastniku. Lesjaka so izročili sodišču. — Ker se ponovno dogaja, da trgovci tudi preko opoldanskih ur drže odprte svoje trgovine, opozarja trgovski gremij trgovce, da morajo biti vse trgovine med 12. in 14. uro zaprte. Prekršitve te določbe se bodo kaznovale v zmislu člena 24. gremijal-nih pravil, — Na Trgu Svobode je našla policija v petek ob 11. uri zvečer nekega v Vodnikovi žagi v Tatenbahovi ulici usluž-benega Martina Königa na tleh. Mož se ni mogel ganiti, ker mu je padel težek hiod na noge in ga poškodoval. Königa je spravil voz rešilne postaje v bolnišnico. — Z ozirom na to, da vsled nastale vročine pričenja naraščati kopanje v Dravi, opozarja policijska oblast, da je kopanje dovoljeno le na določenih mestih in da se bo vsako kopanje zunaj kopališč strogo kaznovalo. Število žrtev, ki jih zahteva Drava vsako leto, narekuje vsakomur pri kopanju skrajno opreznost. — Jesenice. Eden prvakov demokratske stranke, ognjen boritelj za Idejo edin-stva in' centralizma, se je izrazil v državnem uradu, ko so mu morali s tolmačem razložiti neki odlok, pisan v srbohrvaščini, da ne razume tega jezika. — Sie! BeatI pau-peres špiritu... — Beneška noč. Danes popoldan gredo vsi, ki si želijo razvedrila, na vrtno veselico »Mladosti« v Trnovo, na lep senčnat vrt g. Kržeta, ki Je ob Malem grabnu na Mali čolnarski ulici 17. Zvečer ob 9. uri bajna razsvetljava veseličnega prostora In beneška noč na vodi. Na lepo okrašenih čolnih bodo umetalni ognji, spuščanje raket, velika serenada z godbo ta petjem. Po serenadi ugrabi povodnji mož prelepo Urško, eno izmed najbrhkejših trnovskih deklet. Za prijetno zabavo ta smeh, kakor tudi za izvrstne pijače m še boljša jedila je preskrbljeno, Vsi, ki še niso bili v Benetkah, naj se potrudijo v Trnovo, ker bodo videli njih verne slike. Vsi danes v Trnovo. Od šentjakobskega mostu in trnovske cerkve bodo posebni kažipoti, ki kažejo na beneško noč. , Ugodil Je vsem zahtevam modernega pisalnega stroja »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, Selenburgova ulica 6 L Popust za uradnike v glavni sezlii v logaški Slatini Poleg tega, da imajo državni uradniki, častniki in svečeniki ter njih rodbine v zgodnji in pozni seziji 50% popusta pri cenah sob, zdraviliščnih sredstev ter pri zdraviliških in godbenih taksah, sprejme zdravilišče v Rogaški Slatini v glavni seziji, t. j. od 16. junija do 31. avgusta še 20 državnih uradnikov s 50% popustom na označene cene ta pristojbine. Glede podelitve teh 20 mest veljajo nastopne smernice: Pravico do te ugodnosti imajo: aktivni državni uradniki, upokojeni državni uradniki, soproge in nepreskrbljeni otroci aktivnih državnih uradnikov ter soproge (vdove) ta nepreskrbljeni otroci upokojenih odnosno umrlih državnih uradnikov. Rodbinskim članom se dovoljuje v okvirju dovoljenih 20 mest popust le tedaj in za tisti čas, leo ni reflektantov, aktivnih in upokojenih držav-nih uradnikov. Mesta s 50% popustom se podeljujejo na pismeno vlogo, kateri je priložiti uradno potrdilo, da nima reflektant razven svojih službenih prejemkov nikaJke-ga premoženja in postranskih znatnih zaslužkov, in pa spričevalo uradnega zdravnika, da je potreben zdravljenja v zdravilišču Rogaška Slatina. Ugodnost se podeljuje posameznikom le za dobo 4 tednov, podaljšanje je le izjemno dopustno. Pravica do podelitve teh 20 ugodnostnih mest pripada na polovico Predsedstvu pokrajinske uprave za Slovenijo, pdlovico Zdravstvenemu odseku za Slovenijo, katera razpolagata po prej navedenih načelih povsem neodvisno z razpoložljivimi 10 mesti Pristojna oblast izroči reflektantu na njegovo ime se glasečo uradno nakazilo na ravnateljstvo državnega zdravilišča, v kateri po možnosti določi dobo zdravljenja ta v kateri so označeni tudi pridržki glede rodbinskih članov. Ravnateljstvo zdravilišča obvesti re-flektanta, če je mesto izpraznjeno. Ako se reflektant tekom 5 dni ne odzove vpoklicu, izgubi pravico do te ugodnosti. Ako bi pa iz službenih ali bolezenskih razmer ne mogel tako] nastopiti prostega mesta, mora to takoj javtl ravnateljstvu, ki vpokliče po vrstnem redu prihodnjega reflektanta, dočim pride prvi zopet na vrsto, ko se zopet Itako ugodnostno mesto izprazni Novosti iz Primorske. — Tragična obletnica. Dne 13. julija 1920 proti večeru so plameni uničili ponosno središče naših tržaških rojakov »Narodni dom«. Med divjim tulenjem sfanatizlrane množice, so se krčila srca naših rojakov, čutili so se osamljene, čutili v domovini — tulce. Oni večer tvori veliki člen v dolgi verigi trpljenja in muk našega ljudstva, ki je bilo žrtvovano za našo svobodo. Ne-šemu življu je bila zadana pregloboka rana, da bi lo mogel kdaj pozabiti. Ogenj Je uničil še dokaj drugih narodnih domov ta lijanski šovinizem skuša upropastiti tudi ve kulturne sile, toda njegov trud je vine, ki se jih danes Italijani sramu morajo nas vzpodbujati k skupner za našo mlado domovino, ki bo teš brate, odtrgane od našega narodn lesa. — Učiteljski koncert pri sv. Pevski zbor »Zveze slov. učit. društvi«' priredi dne 15. t. m. pri sv; Luciji svoj koncert. Med prebivalstvom vlada za koncert veliko navdušenje, kar je popolnoma razumljivo že radi prvovrstnega Izvajanja sporeda, še bolj pa, ker ljudje komaj čakalo, da slišijo zvoke svoje slovenske pesmi. Koncert pa ngrn obenem priča, kako se naši Sport in turistika. „Sparta“ (Praga) proti „Gradjanskemu“ 3 :1 (polčas 0 : 0). Od našega posebnega poročevalca. Zagreb, 14. julija. Pred 11 tisoč gledalci je odigrala »Sparta« izredno zanimivo in vseskozi napeto igro, v kateri je porazila »Gradjanskega«. Napram poteku igre rezultat ne odgovarja povsem, vendar pa v pogledu razmerja moči obeh moštev je kolikor toliko točen. S spredvedeno igro akoravno ni bila povsem na višini, je »Sparta« sigurno in zasluženo zmagala. Gostje niso bili ravno v vidni premoči na golu, pač pa nadmoćni v tehniki in taktiki. Celokupno moštvo je kompaktno izglajeno do najmanjše nianse, vsi izborni tehničarji z izvanrednim štartom, brzino, točnim pokrivanjem in dodajanjem žoge, ter z eksaktno delujočo navalo, opravičeno zaslužijo ime neoficijelne-ga prvaka kontinenta. Steber celokupnega moštva tvori healflinija, osobito center-healf Kada in pa desni krilec Colenaty, ki se mestoma bolje uveljavlja kot njegov znameniti partner. Sijajna je bila obramba, ki je razčistila najobupnejše pozicije. Vratar ni imel osobito posla, ali kar je bilo, je rešil v dobri maniri. Napadalna vrsta z izbornimi krili In znanim internacijonalnim triom ni bila povsem na višini, vendar ko se je povspela, je prišla s par potezami in prav lahko pred vrata »Gradjanskega«. Sploh je »Sparta« igrala sicer nekaj efektno, a zelo koristno racijonelno igro. »Gradjan-ski« je stopil v boj sicer z nekoliko treme, je napram temu tehnično nadmočnemu nasprotniku predvedel zelo lepo igro. Predvsem se je odlikoval s požrtvovalnostjo In ambicijo. Najboljši del moštva Je bila tudi tu krilska vrsta, ki je dobro krila in podpirala. V obrambi je bil zelo dober Verderber, medtem ko je Šifer bil nekoliko prepočasen. Vrtjuka je v svojem znanem stilu in formi držal neverjetne žoge, vendar bi bil prvi gol lahko ubranil. Napadalna vrsta se napram Igri gostov ni mogla uveljaviti. Kot vsakega domačina je bil, od nasprotnika izborno krit. Kljub temu se je posrečilo ustvariti pred golom »Sparte« marsikako nevarno pozicijo, ki Jo je obramba večkrat silno težavno razčistila. »Sparta« nastopi v tra-dicijonelnih rdeče-belib dresih in v postavi: Hochmann, Hojr, Steiner, Colenaty, Kada, Cerveny, Janhuber, Hajny, Koželuh, Dvofacek in Slmonek. »Gradjanski« v modrih dresih v postavi: Vrtjuka, Šifer, Verderber, Vragovič, Rupec, Götz, Pavlekovič, Mantler, Perška, Pasinek, Babič. Igra je bila cel čas ostra, mestoma naravnost v besnem tempu. Že v prvi minuti »Gradjanski« ostro napada ter iznudi corner. »Sparta« takoj ripostira in zdrži dva težka udarca. V tretji minuti sledi corner proti »Gradjanskemu«. »Gradjanski« takoj nato napade pride v lepi kombinaciji pred vrata »Sparte«, a Mantler zastrelja sigurne šanse. Na to navaluje »Sparta«, ki tudi zastrelja ne-broj pozicij, a iznudi drugi in tretji corner za se. Na to zopet napada »Gradjanski«. ki doseže v 25. minuti svoj drugi corner, ali »Sparta« zopet ripostira in Vrtjuka brani, hramba Iz prostega strelja v kot. Nevarno situacijo, ki sledi iz tega, razčisti Verderber. V 35. minuti doseže »Gradjanski« dva zaporedna kota, ki ostaneta tudi neizrabljena. Do konca polčasa izmenični ostri navali, toda brez vsakih obojestranskih uspehov. V drugem polčasu »Sparta« poostri tempo, ostro napada in že v tretji minuti pošlje Dvofaček žogo v prvo mrežo. Štiri minute kasneje doseže Koželuh in center jjimoneka, ki je stal v offsidu drugi gol. In zopet štiri minute kasneje brani Vrtjuka izvanredno oster strel Koželuha. Nadaljnje ostre napade brani Vrtjuka. »Sparta« doseže še par coi-nerjev, nakar se »Gradjanski« opomore. Iz foula desnega branilca Če-hov sledi 11 metrovka proti »Sparti«, katero Mantler strelja. V 35. minuti zabije Dvo-raček tretji gol za »Sparto«. Nato drži Vrtjuka še en oster strel, nakar sodnik zaključi igro zaradi nastalega mraku. Sodnik g. Ma-zič Iz Subotice ni bil dober. Veliko Je spregledal, posebno offsidov, ter ni Imel Igre povsem v rokah. Cornerji 4 : 7 za »Sparto«. Izpred sodišča. AVTOMOBILSKA NEZGODA. Na cesti Bled-Vintgar na nekem ozkem ta ostrem ovinku blizo Smerketove hiše je srečal avto Viljema Pongratza dva kmečka težko obložena voza, Vsled premale pazljivosti se je konj zadnjega voza splašil in prekucnil voz v jarek, pri čemer je bil voznik Franc Zemva, ki je prišel med konja in voz lahko poškodovan. Radi neprevidne vožnje je bil obsojen Pongratz na 2000 Din globe, ali 48 ur zapora, v povračilo stroškov ta mora plača« vozniku 500 Dm za strah. Pri vzklicni obravnavi je ugotavljal toženec, da je vozil previdno ta da je zakrivil nesrečo voznik sam, ki je šel mesto bi peljal konja na tako nevarnem pestil za uzdo, za vozom. Tudi zanika, da b i?,! nesreči vozniku zagrozil, da ga bo nabil, če ne bo tiho. Vzklicni senat pa je kljub temu potrdil sodbo radovljiškega sodišča. Sokolski vestnik. — Sokolsko društvo v Mostah priredi danes v nedeljo, dne 15. t. m. svoj javni nastop, združen z veliko ljudsko veselico. Po telovadbi se vrši neprisiljena prosta zabava s plesom, srečolovom itd. Ker je čisti dobiček namenjen gradbenemu odseku Sokolskega doma, se vabi ljubljansko publiko, da se udeleži prireditve v čim večjem številu! Zato — danes vsi na Kodeljevo — v idilični Codellijev park! Odbor. Zdravo! Iz društvenega življenja. — Pevski zbor Glasbene Matice. V pondeljek, dne 16. t. m. ob 8. url vaja za moški zbor. — V torek ob 7.30 sestanek vsega zbora v svrho važnega domenka glede turneje na Češko. Ker se bodo na tem sestanku razpravljala odločilna vprašanja, je točna In polnoštevilna udeležba nujno potrebna! Odbor. — Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev In arhitektov Sekcija Ljubljana vabi svoje člane k zelo važnemu sestanku v torek, dne 17. julija ob'20. uri v hotelu »Tivoli«. Dnevni red: Poročilo naših delegatov o seji Glavne Uprave v Beogradu in razgovor o nadaljnem postopanju sekcije. Dopisi. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 14. julija. (Uradno) Visoki tlak se od severa vedno bolj manjša. Včeraj napovedano naraščanje temperature se zelo občuti V več avstrijskih postajah je vročina znašala nad 30 stopinj. V Innsbruk-ku in Ischlu je kazal toplomer 35 stopinj. Govorimo lahko o začetku hude vročine. Napoved: Jasno, naraščajoča vročina, Icra-jevnl vetrovi stalno vreme. — Iz Tržiča nam poročajo: V torek, dne 17. t. m. ob 8. url zvečer priredi v meščanski šoli učiteljstvo meščanske šole komorni večer. Na sporedu je glasovir, gosli, solospevi, recitacije in dramatični prizori Upamo, da se bo občinstvo izkazalo hvaležno svojim kulturnim delavcem in se odzvalo v polnem številu njihovemu vabilu. — Slovenska Bistrica. Poročila se jt gospodična Marica Lorberjeva, hčerka tukajšnjega hišnega posestnika in zasebnega uradnika g. Srečkota Lorberja, stare slovenjebistriške korenine z g. Franjem Glaser-jem, slušateljem graške medicinske fakultete, ki dovrši še letos svoje študije. Imenovana je bila za časa svojega bivanja v Slovenski Bistrici zelo delavna pri vseh narodnih društvih. Bilo srečno! — Premeščen je poštni uradnik g. Adolf Kosi v Ptuj, semkaj pa je dodeljena privrem. poštarfca gdč. Marica Kunst iz Maribora. — Od Male Subotice. S košnjo smo pri kraju. Senenega pridelka imamo več kakor še enkrat toliko kot lansko leto. Polje pa tudi lepo kaže. — Meso je po 80 kron kg. Za 9000 kron lahko dobiš 300 leg težko junico, to se pravi da delajo naši mesarji mastne dobičke. — Najboljše vino po krčmah stane 36 kron liter. Ako jo pa mahnemo čez granico na Madžarsko, ga pri kmetih srkamo liter po 1 dinarju. V taki veljavi je na Madžarskem jugoslovenski dinar. — Kmet ima v hlevu same krave, vola skoraj ne poznajo. S kravami orje ta brana ter vozi seveda tudi ker so konji precej redki. Reči pa se mora, da Imajo tukajšnji kmetje splošno jako lepe krave, saj je to njih ponos. — Ker nimamo nobenih tvor-niških podjetij, hodijo delavski sloji s trebuhom za_ kruhom po svetu. Mnogo moških ima pri železnici delo in zaslužek. Vsake štirinajst dni pridejo domov po živež, ker sicer bi ne mogli izhajati ob bori mezdi 100 kron dnevno. Da imajo vožnjo na že-, leznicl brezplačno, ni treba še posebej omenjati Dasl je kakor rečeno njih dnevni zaslužek jako majhen, vendar si marsikdo prihrani čez poletje več tisočakov, zakaj tl ljudje so skromni In varčni. — Na prostranih pašnikih se pasejo kravje črede, na stotine prešičev in trope gosi. Ker ostajajo če-de cel dan na pašniku, napajajo živino ob dolgih koritih, postavljenih pri vodnjakih. — Ljudstvo je pod madžarskim jarmom kulturno jako zaostalo. Danes se je v tem oziru splošno na boljše obrnilo. Sole imajo v mfli materinščini, kar bo vsekako ugod-no vplivalo na ljudsko izobrazbo. * Enajst japonskih zapovedi nevesti Na poročni dan izroči japonska mati svoji hčerki enajst zapovedi ki jih mora izpolnjevati, ako hoče, da bo zakon srečen. Te zapovedi izvirajo iz starodavnih časov In rod jih predaja rodu. Enajst zapovedi se glasi: 1. V trenutku, ko se poročiš, nisi yeč moja hči in moraš ubogati stariše svojega moža; 2. ako si poročena, je mož tvoj edini gospodar. Napram njemu moraš biti ponižna in poslušna; 3. napram tašči moraš biti vedno prijazna; 4. ne bodi ljubosumna, ako nočeš, da te bo mož nehal ljubiti; 5. nikar se ne jezi, tudi ako nima mož prav. Poslušaj ga do konca in ko se umiri govori z njim prijazno; 6. ne govori mnogo. Ne laži in ne obrekuj svojih sosedov; 7. ne poslušaj vedeževalk; 8. bodi skrbna gospodinja in nikar preveč ne zapravljaj; 9. ne bodi ponosna na poklic In bogastvo moža; 10. nikdar ne omenjaj svojega bogastva v navzočnosti moževih sorodnikov; 11. išči družbo starejših ljudi čeravno si sama mlada. Borzna poročila. C u r i h, 14. julija. Berlin 0.0025, New York 575.50, London 26.48, Pariz 34.02, Milan 24.65, Praga 17.75, Budimpešta 0.0625, Beograd 6.10, Bukarešta 3, Sofija 5.20, Dunaj 0.0081, avstrijske krone 0.008150. Beograjska, zagrebška, berlinska, dunajska In praška borza danes niso poslo-vale. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Vremensko poročilo. jutranje Novosti.- — Ljubljana, dne 14. julija 1923. Kraj Čas Zračni tlak Zračna temper. Veter Oblačno 0—10 Padaviae mm Ljubljana ........ 7 770-9 17-8 brezv. jasno Ljubljana . 14 766.1 30-0 1» M Ljubljana 21 766-1 24-0 tl del obl Zagreb 7 768-8 22-0 tl jasno Beograd 7 768 4 23-0 „ M Dunaj 7 769-2 21-0 »» M Praga 7 768-0 18-0 •1 »* Inomost 7 769-5 180 »e *» fTlflü OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5*—: vsaka nadallna beseda 25 para, z davščino vred. Krna na vila s lepim vrtom in prostim sta novanjem v Ljubljani se ugodno proda. Vprašati pri društvu hišnih posestnikov. Dunaiska o. 17 od 4,—6. ure al! pismeno. na prometnem kraju v Mariboru z dobroldočo trgovino z mešanim blagom in dvoriščno hišico z vellKim skladiščem. Kupec dobi takoj stanovanje, trgovino in skladišče Vici, Maribor, Glavni trg 5. V l rdečo deteljico, semensko atdo. lipovo cvetje, suhe gobe itd plačuie najbolje Sever & Co. Ljubljana. Volfova ul 12. pošteno in piidno deklico, katera bi se učila kuhati Dogovori ustmeno In osebno na upravo Ust* pod „Pridna“. ki je dne 3. julija zvečer zamenjal dežnik v kavarni Emona' •e prosi naj ga takoj vrne v upravi „Jutranjo Novosti“, ako noče Imeti posledic. ' li s pehamo V največjem Industrijskem mestu Slovenije 25.000 prebivalcev (brez konkurenčno veliki promet), se proda z celo investicijo z* 300.000 dinarjev. Naslov pove uprav* lista. > večletno prakso išče primerne službe. vseh pisarniških del — Sprejme tudi mesto delovodje, skladiščnika ali poslovodje. Ponudbe s navedbo plače pod »Delaven« na upravo »Jutranje Novosti«. r realitetna pisarna Ljubljana, Poljanska cesta 12. KUPI: Vilo ali enodružinsko hišo n* Bledu. Več eno ali dvo-družinskih hiš v Ljubljani *U bližnji okolici. PRODA: Več trgovskih hiš na deželi, razne trgovske in stanovanjske hiše v Ljubljani In okolici, tovarno lesnih izdelkov več industrij na deželi, krasno novozgrajeno dvodružin-sko vilo s vrtom v i. ubijani, hlSo, gostilno in prvovrstno kavarno v mestu, več kmečkih posestev, gozdov ter seavbnth parcel v Ljubljani. POTREBUJE: večje število konfortnih, tudi ev. vnaprej plačljivih prostih stanovanj '4K od 2—o sob s pritiklinami, proti visoki najemnini, nagradam, in ev. drugim ugodnostim za takoj ali jesenski termin ter prosi lastnike novih hiš in onih kateri zidajo, za tozadevno prijavo. IŠČE V NAJEM: rgovske lokale, gostilne, mesarije, mline in žago, ODDA: stanovanje v novi hiši. ZAMENJA: stanovanje in trg. lokale v sredini mesta za večje. Gozd na Dolenjskem za hišo v Ljubljani. obednica (mahagoni) in salon ska garnitura (pliš), skupno ali posamezno se proda najvišjemu ponudniku Za ogledati v brzo-voznem skladišču južnega kolodvora v Ljubljani dnevno med 8.—11. in 14, —18. uro Pismene ponudbe, vezane na 8 dni je vposlati pod štev. 631/11 23 na obratno ravnateljstvo južne že leznice v Ljubljani do 7. julija. (ali sobo) primeren za čevljar sko obrt Iščem za takoj. Cena postranska stvai. Ponudbe pod »Podjetnik« na upravo lista. 4 sobe, 2 kuhinje, jed shramba (tlet in delavnica, velik vrt, še za zidavo na prometnem kraiu za vsako obit se proda. Kupcu čez me^ec dni stanovanje na razpolago. Zadnja cena 175 000 Din Po zve se pri sodarju na Viču št 113 Priporočam se vsemu p. n. občinstvu za vsa soboslikarska in pleskarska dela; posebno priporočam svojo novo iznajdbo, odpravljam vsako mokroto od od zidov v roku 48 ur; vse po najnižji ceni. Na plačilo počakam do 1 leta dni. Naročnike sprejemam. Hugo Pleško. Zagreb, Maruličeva ul. 5. 1. Z! morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin In žime In moi ske trave, modroce na peresih Speeijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur — Najnižje cenei — Najsolidnejši Izdelki 1 — Zahtevajte oferte in cenike! E. star 17 let, ki ima že dve leti ključavniške učne dobe, želi mesta s hrano in stanovanjem Ceniene ponudbe na poštnole-žeče Poljčane ________ večjo svoto posojila proti po polni pupilarni varnosti in ugod nimi obrestmi. Ceni. ponudbe na upravo lista pod „Varnost1. li kolo M s piostim tekom, malo rabljeno, se proda. Zelo lahek tek. Kračun. Čretnik — Poltane išče službe kot prevzemalec lesa in oglja. Nastop mogoč takoj. Cenjene ponudbe pod „Vesten" na upravo lista._____________ bilancist, z večletno prakso išče službe Cenj. ponudbe pod „Per-tekten“ na upravo lista._____________ I OH čisto moderni, najfinejše sukno, se poceni proda. Naslov v upravi lista Tii šoke v novo zgrajeni hiši vsaka s posameznim vhodom oddajajo se posamezno v najem za večletno dobo le proti naprej pla čilu za daljšo dobo. Resnim reflektantom daje iz prijaznosti ustna pojasnila pisarna Prešernova ulica št 54 / L pismena vprašanja je pa staviti poštni predal št. 149._________________ je najboljše, najcenejše tekoče čistilo za parkete in linoleum Domač proizvod brez duha Otročje lahko delo In minimalna poraba. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Glavna zaloga: Aeksander VVisiak, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Mii les za tanin kupujem vsako množino. Ponudbe s ceno, franko vagon v Sloveniji in množino na Rudolf Zorč & Co., Ljubljana, Gledališka ulica 7/II. čez 5000 kalorij nudim franko vagon Mestinje Din 2.300 za vagon Takojšnja dobava ca 10 vagonov, drugače 2 vagona na mesec. Cenjena naročila pod „Zdrob 5500“ na upravništvo ki je absolvirala trgovski tečaj z dobrim uspehom, želi primerne službe, najraje v Ljubljani Cen), ponudbe prosi pod „Zanesljiva" na upravo lista Prodam poceni rokopis prevoda znamenitega angleškega romana v svrho ponatisa in založbe. Naslov v upravi. posestvo, sestoječe iz hiše v dobrem stanu, gospodarska poslopja, 8 oralov sveta, vrt, sado-nosnik, njive, */4 ure od postaje Račje, lepa lega, po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod „Prilika1' n* upravo lista. Pohištvo. dobro ohranjeno-kompletna postelja s tuhno in žimnato opremo, razne omare, kredenca, kuhinjska posoda, stenska ura. obleka, perilo, miza slike in drugo se proda na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 15. julija zjutraj ob Va8 uri v Hrenovi ul 17/H. levo. kučevnu lepu, nježno odgojenu i obravanu osobu, zdravu bes-prekornog vladanja, dobre prirode. okretnu i vestu u kuhanju; ja sam samac, veletrgovac, dobro situiran, gde bi se mogla i udomiti. Ponude sa foti gratijom na adresu: Milan Ivkovič, Novi Sad, Kralja Petra ut 1. restavraterka srednjih let, si želi v svrho zboljšanja restavracije dobiti primernega moža s kapitalom ali premoženjem; prednost imajo strokovnjaki v tej obrti, vdovci niso izključeni. Slike in pisma naj se pošljejo pod „Lepa bodočnost št 88“ na upravo lista. Tajnost zajamčena. osebni, Nesselsdorfer, zelo dober, lepa karoserija 15/45 H-P, 6 sedežev, se po ugodni ceni proda Chvatal, Ljubljana, Martinova cesta 30. Mili u mi sla- - - - •• mo. Solnčna lega ob periferiji mesta Maribor v obsegu 3—6 oralov išče „MOJMIR“ Kreditna in stavbna zadruga v Mariboru. veščega splošnega in strojnega mizarstva, absolventa nižje obrtne ali enake šole 2 večletno prakso, samostojno moč, išče za svoj lesni oddelek „Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljub ijani“. V tvornici je eventualno na razpolaga tudi stanovanje, prijave z vsemi zadevnimi dokumenti je vposlati do 1 avgusta 1.1. na gornji naslov. z vrtom se kupi. Naslov v upratf lista. Tražim zastupstva za Sombor 1 okolicu event. Bačku, od prvorazrednih tvornica Ul velttrgovaca. Uveden sam dobro u s Ve struke. Ponude slati pod šifrom: „Sombor V.-29/a“ na Interreklara d. d. Zagreb, Palmoticeva 16. sz A A V Podpisane dajejo na znanje gospodom trgovcem, da se ns hajajo njihove hladilne shrambe v Trstu v polnem obratu. V iste se sprejemajo vskladiščenja živil. Trigoriferi Triestini Societä Anonima (Tržaške hladilnice d. d.) Trieste, Via Ugo Fascolo 5. L. Mikuž Uubliana, Mestni trg 15 izdelovafei! dežnikov Na drobno! Na debelo Zaloga sprehajalnih palic. Popravila točno In solidno Protiv znojnih nogu upotrebite HOFER PUDER br. III. Dobiva se u svim apotekama I drogerijama. RAVE d. d., ZAGREB. Radi dopusta uslužbencev bo kavarna in slaščičarna Jakob Zalaznik začasno od 6. t. m. do preklica odprta samo do 8. ure zvečer. Najpopolnejši pisalni stroj sedanjosti! Tudi na obroke 1 The Rex Co., Ljubljana Telf. 268 int. Gradišče 10. Ustanovlieno 1906. Zahtevajte ponudbe. Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri Franc Cerar dražba z o. z. tovarna v Stolro, noita Domžale. Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ul. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celja, Gosposka ulica štev. 4. ŠentjanSki premog se dobi po ugodnih cenah vsako množino. Prodajni urad hntjanftega premogoiiopa Ljubljana,Mi trg m. TrapistovsM sir prvovrstni, kg 25'—Din, pirovo in čajno maslo kg 50'— Din razpošilja so zmernih cenah mlekarna Karel Laznicky, Dežanovac (Slavonija.) Piani bi. Fi. Dev ne ordinira od 15. — 31. Julija. Prodaja slaščičarne ia havarae. Ze 47 let pod firmo P. KIRBISCH v Ljubljani, kongresni trc 8 obratovana slaščičarna s kavarno se v polnem obratu proda takoj ali pozneje. Eventualno se ob posebni oddaji strojev, oprem-nih predmetov itd. lokal tudi drugače odda v najem. Obvestilo. Grand hotel ,.Union“ v Ljubljani vljudno naznanja, da je otvoril v Novem mestu svojo podruž. pod imenom Hotel in lestaraila „ion“ (preje „Hotel pri pošti“ Jakob Paučić) pod vodstvom g. Jakoba Korent-a, bivšega zelo priljubljenega gostilničarja „Narod, doma“ v Velikovcu (za časa plebiscita) in ,Citalnice v Metliki. Na razpolago so snažne in lepo opremljene hotelske sobe po zmerni cent, izborna vina in najokusnejše pripravljena jedila po najnižjih cenah. Vsi prostori so na novo zelo okusno adaptirani. Hotel se nahaja najbljižje kolodvora poleg kavarne „Central“. Za mnogobrojni obisk se priporoča vodstvo. = Ki Jagra, flašira ulica ZS wm mo Ml zastopamo nekaj časa najbolj poznano tvornico Sl ira.Fi.MM žep dobavljamo vso vrsti in bobovosti ležaje (Kugellager) postavno skladišče Zagreb z brez-konkurenčnimi cenami. SgT Zahtevajte ponudbe! “•B Katalogi se pošiljajo interesentom brezplačno. 0 pili rti i i priporočata svojo restavracijo pri „Cvičku“ s senčnatim Trtom, kjer se vrši dne 15. t. m. Telita Teselica z godbo In plesom itd. Ptto-Trstna Tina, topla In mrzla jedila. Za obilen poset prosita Milka in Anton Rifl. Akordni delavci I Sprejme se takoj 80 delavcev za akordno delo, izkop, betoniranje na stavbišču Okrožnega urada na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Dela za več mesecev. Sprejema se na stavbišču. Stavbna družbe. POZORI POZOR! Osebni: I. Fiat Wien I. Laurin & Klement I. Puch Graz. Tovorni: I. Perl Liesing, štiritonski I Waff štiritonski I. Fiat Verpflegstype, dvainpoltonski I. Fiat Turino 15 Ter., eninpoltonski. Generalna reparirani in v najboljšem stanja so pri tvrdki „SVETLA“ d. d. Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5. Posestniki novih stavb se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih pred metov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in sicer: Yelika Izbira preprog vseh Trst iz Tolne, jute, koko-soTega Tlakna in linoleja in umetniško izdelanih zastoroT na kose in metre. Moketi in gobelini za otoman in diranoT. Platno za rolete in Različno gradi prevleko verande. posteljno perilo, kakor rjuhe za žimnice in blazine, pernice, t brez šiva, flanelaste in volnene odeje, Šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. Cene primerne! Postrežba solidna! a.EE.!iymyii.ttitraiiL TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICE: I tgttggmmmmmmmmmmmMmrnBSSsammmmmBaJS Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Selenburgova ulica štev. 1 (PREJ SLO.ENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL m REZERVE Din 17,500.000.-' Izvršuje vse bančne posle najtoč-neje in najkulantneie. Brzojavi: Trgovska Telefoni! 139, 146, 438 EKSPOZITURE: Konjice Meia-Dravograd Lih Milana Polno ljuhezni in dobrote, v katerem ga je v imenu Zveličarja prosu, naj se izogne pustolovščini, ki bi mogla postati bič ne samo za Evro-po m Avstrijo, temveč tudi za cesarsko dinastijo. To pismo naj bi bil izročil dunajski nuncij. Toda neizprosni starček ki je hotel »svojo vojno« — kakor leta 1870. cesarica Evgenija — se je par. krat branil sprejeti nuncija. Svoji okolici je dal povelje, naj nikakor ne pustijo papeškega arbitrija k njemu. Ko Je Pij X. izvedel, kako se senilni starec brutalno brani njegovega posredovanja in ko je dobU neprečitano pismo, se mu je izvil , krik ogorčenja in nepopisne groze. Padel je jokaje na kolena. Dolgo je molil za nesrečno Evropo. Ker je bil bolan na srcu, si ni več opomogel od strašnega udarca. S klečalnika je moral romati v posteljo. Par dni pozneje je umri. Ljudstvo pa je poljubljalo njegov grob, kakor da trobne v njem zemski ostanki svetnika.s.« V ta spor je posegla še ena osebnost, ki ji ne moremo odrekati informiranosti: glavni urednik lista »Moniteur de Rome«, oficijelnega vatikanskega organa za francoske dežele. Bil je zaupnik papeškega nuncija na Dunaju, kardinala Galimbertija, ki je bil s svoje strani o vseh razmerah na cesarskem dvoru dobro poučen. G. Cary zatrjuje, da odgovarja pripovedovanje cesarice Evgenije o smrti prestolonaslednika Rudolfa dejstvom ter je identično s tajnim poročilom, ki ga je nuncij par dni po tistem dogodku poslal v Rim. Pajčolan, ki je tajnostno prikrival važno stran avstrijske cesarske zgodovine, je sedaj raztrgan. G. Cary se pa ne strinja s cesarico Evgenijo glede vzročnosti, o kateri misli, da jo je v odporu kardinala Rampolle proti cerkvenemu pogrebu nadvojvode ter v poznejšem ugovoru krakovskega kardinala v konklavu razkrila. Kardinal Rampolla je kot državni tajnik volil med dvema velikima skupinama evropskih sil. Evropa je bila takrat razdeljena na dva tabora. Bil je pristaš Triple-antante in nasprotnik trozveze. To pa iz sledečih razlogov. Trozveza je jamčila Italiji teritorijalno posestno stanje in je sankcijonirala zasedbo cerkvene države ter hlapčevstvo apostolske stolice. V notranji avstrijski politiki je bil Rampolla prepričan nasprotnik germanizacijskih tendenc dunajskih krogov, k temu pa še prijatelj Slovanov. Iz tega razloga je cesar Franc Jožef njegovo izvolitev nameraval za vsako ceno izpodbiti. REMINISCENCE ANGLEŠKEGA DIPLOMATA. Od Dunaja do Petrograda je samo en korak, — vsaj poprej je bilo tako, že radi sile političnih protislovij. V »Revue de Pari« objavlja te dni pomembni aktčr svetovne vojne, sir George Bu-chanan, angleški poslanik pri ruskem carju, del svojih spominov, ki se postavljajo glede pomena v eno vrsto z memoarji Isvoljskega in Giolittija in ki najsrečneje izpopolnjujejo razkritja g. Palčologua. Zamislimo se v leto strahu: 1916. Temni oblaki se zbirajo nad glavo zadnjega carja, ki mu je neverjetni misticizem zmešal glavo! Protekcij-skemu detetu Rasputina in dvorne kamarile, Stürmerju, je sledil Goremykin na ministrskem stolčku. Buchanan je natančno slišal podzemsko bobnenje, zato je v februarju istega leta zaprosil carja za avdijenco. Z ljubeznivostjo, v kateri se je Nikolaj vedno odlikoval, mu je bila avdijenca dovoljena. Angleški poslanik je rotil »samodržca«, naj se liberalnih reform ne pusti iztrgati šele na pritisk javnega mnenja. Car je dejal, da še čas za to ni prišel, javno mnenje pa da je v resnici delo nekaterih »arivistov«. Buchanan je nato prosil vsaj za malo zunanje mnenje, da bo v bodoče nekaj več svobode. Nikolaj se je nasmehnil, ne da bi odgovoril. Dva tedna pozneje se je pojavilo to znamenje, ali bilo je prepozno.' Potem pride afera Sazonova, ki je kakor znano, angleškemu poslaniku vrgla očitek, češ, da je »nekronani cesar Rusije«. Buchanan nam daje o tem sledečo sliko: 15. julija mu je sporočil Neratov, češ, da bo odpust zunanjega ministra sledil že J v par dnevih. Buchanan se je silno splašil, ker je s Sazanovim odhodom slutil težke čase za antanto. Po resnem prevdarku je na lastno pest naslovil na carja brzojavko, v kateri mu je obrazložil svoje pomisleke. Med tem je prišla cesarica v vrhovno komando in Sa-zonov se je moral umakniti. Angleška vlada je naknadno odobrila korak poslanikov, ki bi bil ostal neznan, da ni padlo neko pismo lorda Hardinga s svežnjem diplomatskih brzojavk v nemške roke. JAPONSKA INTERVENCIJA. Vprašanje japonske pomoči je prišlo na tapet v teku razgovoru, ki se je odigral med poslanikom in carjem v oktobru leta 1916 v Mohilevu. Trenutek je bil ugoden. Japonski poslanik v Petrogradu, Monoto, je imel biti v tistih dnevih odpoklican, da bi postal v Tokiju minister za zunanje zadeve. Spričo znanega prijateljstva, ki ga je gojil g. Monoto napram Rusiji, je Buchanan mnenja, da bi se bilo morda le posrečilo, pripraviti Japonsko proti kompenzaciji za vojno pomoč na ruski fronti. Car se je z veseljem oprijel te ideje. Ko mu je pa angleški poslanik predlagal, naj Rusija prepusti Japonski severno polovico otoka Sahalin, je Nikolaj izgovoril zgodovinske besede: »Niti pedi ruske zemlje!« Usoda se približuje z velikanskimi koraki. V januarju leta 1917. napravi Buchanan svoj zadnji poizkus. Sprejet je. bil v avdijenci, carja pa je prepričeval z vso zgovornostjo o bližajoči se revoluciji. Poslanik je prosil, rotil, grozil... Nikolaj se je zopet smehljal ter mu dobrohotno stisnil roko. Ko je cesarica to zvedela, se je tako razjezila nad »vmešavanjem«, da je predlagala pritisk na London v svrho odpoklica g. Buchanana. Dva meseca pozneje je bila usoda carske robine zapečatena.. .- INTIMNOSTI Z RUSKEGA DVORA. Slučajno, celo istega dne (1. julija) je objavila »Revue de France« slične spomine. Gospodična Jelena Isvoljska nam je naslikala široko sliko ruskega dvora, v katerem središču stoji osebnost Virubova, zaupnika cesarja, tista oseba, ki je obtožena s strašno odgovornostjo, da je peljala meniha Raspu-tina na dvor. Pravzaprav se gospa Vi-rubov sama zagovarja: gospodična Isvoljska nam le referira: S krivdo obremenjena stoji pred nami carica: gospa Virubova se trudi, približati jo našemu razumevanju. Spočetka jo je dvor sovražil bi njeno negodovanje je rastlo od dne do dne. Rodil se je carjevič in materi ni moglo ostati prikrito trpljenje, ki je spremljalo tega otroka od zibelke. Zakon je postal vedno nesreč-nejši. Nečloveška etiketa je onemogočila vsak prisrčni razgovor. Carica je polagoma postala sentimentalna in celo hudobna. CARJEVA LAHKOMISELNOST. Eno leto po izbruhu svetovne vojne je prestrašila carja popularnost velikega kneza Nikolaja. Nekega dne je udaril car s pestjo po mizi ter zakričal: »Tako ne more iti več dalje!« Sklical je v naglici ministrsko sejo. Ko se je podal med ministre, je prosil družabnico carice: »Molite v tej uri zame!« G. Virubova mu je ponudila malo ikono, ki jo je vedno nosila pri sebi. Car jo je sprejel z zaupanjem in spoštljivostjo. Po vrnitvi je bil zelo vesel. Dejal je: »Ostal sem neomajen. Le poglejte, kako se znojim!« Potem ji je dal sliko ter dodal: »Ves čas sem jo držal v moji levici Ko sem se že naveličal dolgih in ZVONIMIR KOSEM: Ženin. Jtoehljajoč obraz, vedre oči od vSe postave sijoča dobrodušnost. Šel je po cesti med visokimi, v pomladnem vetru pošumevajočimi kostanji. Smehljaj, ki je dihal iz vsakega njegovega pogle. da, ki mu je zdrsnil iz usten z vsakim okretom glave, z vsakim vzgibom rok* je obvisel na belih licih dekleta, sedečega zamišljeno na klopi pod kostanjem. Dekle je sklonilo glavo, on pa je brez obotavljanja pristopil, pahljaje si razgreta lica * žepnim robcem. »Gospodična Anica ----!« Njegova znanka iz mladosti je bila. Se vedno Jc nosila kratko krilce, segajoče ü komaj do kolen, tako, da sta se ljubki obli nožici v tenkih svilenih no-Kavicah in žoltf* čeveljčkih, gesto predmet občudovanja in opevan» od strani nadebudnih mladih pesnikov in študentov, gibali svobodno pod tem ljubim božjem solncem. Odmaknila se je na klopi, da je nar pravila došlecu prostor, to P°d rumenim slamnikom zasenčeno sanjave oči veselo posvetile. )olgo vas že nisem videla, gospod Peter!« »Potujem, potujem,« se je smehljal. «Danes tukaj, jutri tam.,, kakor pote tista stara lepa pesem.., In vi, gospodična Anica?« Skozi vejevje ze kanil na njeno golo laket tiat sotočen žarek, toda njegova pršeča svetloba ni mogla zabrisati sence, ki se je zarisala tedaj na njenem obrazu. »Samevam, gospod Peter!« »Vi, gospodična Anica?« »Ženin mi je umrl.« »O!« »Pred letom dm.« »Moje iskreno sožalje, gospodična!« »Tako dober je bil — blažjega človeka ne bo nikoli na svetu. In zdaj sem sama, sama.,.« »To ni lepo, to ni estetično!« ji je požugal s prstom. »Ker samevate namreč, hočem reči... Tako mlada, v cvetju življenja takorekoČ (gospod Peter se je zamaknil pri tem v njeni izzivajoče dražestni, s klopi bingljajoči nožici) in... in.., Ali me poslušate, gospodična Anica?« »Poslušam, gospod Peter!« »Dajte samevanju slovo, gospodična!« »Kako to mislite?« »Stvar je popolnoma enostavna, ljuba gospodična. Saj niste sovražnica mladih moških?« »Jaz?« »Nekobko neestetiSno sem vprašal.., oprostite! Samo to mi povejte, kakšni občutki vas obdajajo, ko sedite takole sama na klopici, ko takole samevate, mimo vas pa šumi množica, vesela, živahna, sami lepi, mladi kavalirji, in se obračajo na vas pogledi, vroči, vabe-či-----« «Gospod Peteri« ( »Zopet aeestetično vprašal ?ji »Nič, nič, nič! Hotela sem le reči, da mi ni do tistih kavalirjev prav nič. Samo eden je bil na svetu, samo eden zame — ali zdaj ga ni več. Kaj mislite, gospod Peter, da je samevanje nekaj tako strašnega?« »Ali, ljuba gospodična------« Ulovil jo je za roko, alabastrovo-belo, mehko kakor svila, in izpod rumenega slamnika so se tajinstveno ozrle nanj sanjave oči. »Kaj ste hoteli povedati, gospod Peter?« »Da takšno stanje, v kakršnem se nahajate sedaj, draga moja, ni za vas, ni vredno vaše kipeče mladosti.., da potrebujete takorekoČ — —« »— česa?« »Zdravnika!« Glasno se je zasmejala — vez obraz ji je sijal v smehu, pod slamnikom okrog zlatih las ji je puhtel smeh, na polnih prsih se ji je zibal, po oblih bingljajočih nožicah ji je podrhteval, skakljal ji po golih svetlih lakteh. »Vi ste pre... poreden, gospod Peter!« »Ne smete me napačno razumeti ljuba moja*« se primaknil k njej to fte-snlca mu je neopaženo ušla ljubkujoč za njen hrbet, do šumeče svile njenega krilca. »Kaj tista množica, gizdalini, kavalirji — imate popolnoma prav! Ali da bi iz množice stopil pred vas znanec iz mladosti ... drag znanec, vesel, smejoč,«* in bi prisedel------g L »—S« sedili bombastičnih govorov mojih minisffüv, sem jim zaklical približno sledeče: »Gospodje, moja volja je neomajna. V dveh dneh odpotujem v vrhovno komando.« Tistega dne je moral odložiti veliki knez Nikolaj vrhovno komando. Skopuštvo carice je bilo prislov-niško. Nikolaj je dobil mesečno štiri šestrubeljske srebrnike za nedeljsko darovanje v cerkvi. Ga. Virubova se je morala obrniti do brata carice velikega kneza Hesenskega, da je po njegovem prizadevanju dobila nekaj denarja. S svinčnikom v roki je carica izračunala, koliko približno potrebuje njena dru- ŽaEnica mesečno. Dobila je 370 nfitfev na mesec. Rasputina je vzela v svojo zaščito, njegov vpliv pa je bil baje le verskega značaja. Potem pa zadnje dejanje tragedije: abdikacija. Carica je sama s svojimi bolnimi otroci v Carskojem Selu. Oso-bje je zbežalo. Pošiljala je eno brzojavko za drugo carju, vsaka pa je prišla nazaj z označbo: »Naslov sprejemnika neznan«. 8. marca je prišel Nikolaj. Rdeči vojaki namesto garde. Zapuščen od Boga in ljudi se je vrgel zadnji car Rusije v naročje svoje soproge in ihtel je kakor otrok... Začetek ruske revolucije. Sir George Buchanan, bivši poslanik Velike Britanije v Rusiji, objavlja v zadnji številki »Revue de Paris« potek dogodkov v Rusiji na predvečer revolucije v letih 1916 in 1917. V svojem članku razlaga intrige, ki so jih pletli germanofili na carskem dvoru v prvih vojnih letih in dogodke pred veliko revolucijo. Ko je bil poleti 1916 germanofil Stürmer imenovan zunanjim ministrom na mesto Sazonova, je sir G. Buchanan spoznal, kako zelo nevaren je postal položaj. Poročal je o tem britanskemu zunanjemu ministrstvu, a obrnil se je tudi do carja in mu svetoval, naj da kako kompenzacijo Japonski, na pr. severni del otoka Sahalina, in jo s tem pripravi do tega, da pošlje del svojih čet ruski armadi na pomoč zoper Nemce in Avstrijce. Nikolaj II. pa ni hotel o tem ničesar vedeti in izjavil, da mu je nemogoče, odstopiti tudi samo ped ruske zemlje. Dogodki so si pa sledili silno naglo drug za drugim. Car je napravil kraitek obisk carici Mariji v Kijevu in ta mu je prikazala položaj v tako resni luči, da se je koncem novembra, ko se je vrnil v Stavko, odločil, da odpusti Stiirmerja. Carica Aleksandra, katero je prosil Stürmer za intervencijo, ga je zastonj poskusila rešiti. Vendai se ji je pa posrečilo, da je preprečila radikalne spremembe v politiki. K nesreči je živela carica v iden, da je poslana, rešiti Rusijo. Bila je mnenja — in v principu so dogodki, ki so sledili, pokazali, da je imela v marsikaterem oziru prav — da je avtokracija edina možna vlada, ki bi bila v stanu držati Rusijo. Vedela je, da je car slabič, zato je bila za ostro postopanje. Ponavljala mu je neprestano, da bi moral biti avtokrat v dejanjih in v svoji notranjosti. V želji mu pomagati in mu lajšati breme, ki mu ga je nalagala dvojna vloga avtokrata in vrhovnega poveljnika, se je aktivno udeleževala državne vlade. S tem, da je podpirala ekstremno politiko, je bila iskreno prepričana, da deluje v interesu Rusije. Živela je v ideji, da se avtokraitski princip ne sme oslabiti. Zato je bila nasprotnica vsake koncesije. Vplivala je na carja, da si je izbiral minister bolj po njih političnem naziranju, kot po njih zmožnostih. Car . slabič je bil popolnoma pod njenim uplivom. Vkljub žalostnim zmotam so vodile carico pri tem zgolj vzvišeni cilji: ljubezen do njenega soproga in ljubezen do njene domovine. To se pa seveda nikakor ne da reči o mali tolpi egoističnih in brezobzirnih pustolovcev, ki so vplivali na carico in jo izrabljali v svoje politične in zasebne namene, ne da bi si ona bila tega svesta. Predvsem je spraševala za svet Razputina, predno-je govorila s svojim soprogom. Prihajala je vedno bolj pod njegov upliv, ko je začela bolehati na živcih. Ta bolezen je bila posledic^, duševnega razpoloženja, ki je nastalo vsled vojne, bolezni carjeviča in dolgih, utrudljivih obiskov v bolnišnicah. 3. decembra je imela duma zelo burno sejo. Judi državni svet, ki je bil sicer zelo reakcijoaaren, je protestiral skoraj ravno tako kategorično kot duma zoper skrivnostne uplive, ki so se pojavljali na najvišjem mestu. Več članov carske družine je zastonj skušalo prepričati carja o pravem značaju Rasputina in o nevarnosti položaja. Vse je bito zastonj. Nikolaj II. je še vedno vse gledal skozi oči svoje soproge. Tej je pa notranji minister Frotopopov neprestano kazal ponarejene brzojavke z udanostnimi izjavami iz vseh koncev Rusije. Tako je carica do zadnjega trenutka verjela, da more računati na podporo vojske in kmetov. Sledil je umor Razputina, a ta umor je bil, čeravno se je izvršil iz domoljubja, fatalna zmota. Radi njega je postala carica še bolj svojeglavna, a njeno postopanje je tako razdražilo ljudstvo, da je prešlo od idej do dejanj. In carju je postalo še težje, dajati koncesije, čfri ravno je bil za to razpoložen. Lahk» bi sumili, da jih je hotel dati samo zato, ker se je bal da ga umorijo. Revolucijonama misel je dobivala vedno več privržencev. Vprašanje, ki so si ga stavili revolucijonarci je bilo sledeče: »Ali naj ubijemo carja to carico, ali pa samo carico?« Buchanan je zvedel, da se priprav* Ija vojaška revolta začetkom 1. 1917 to sicer še pred veliko nočjo, a ne zato, da se odstavi car, temveč samo, da 2« prisilijo, da da konstitucijo. Ä ljudska revolucija je izbruhnila prej in prinesla neznosno gorje carski družini in slednjič narodu samemu in pokopala nade antante, ki je tako zelo računala na ruski odpor. —žn— , Iz boljševiške Rusije. USODA PATRIJARHA TIHONA. Z imenom patrijarha Tiho na se Je začela zagonetna igra. Zanesljive vesti povedo, da je bil zastrupljen v ječi in da je umrl 16. junija. Ko je ta vest prišla preko Rige v Evropo, so boljševik! takoj lansirali v svet vest, da je bil Tihon oproščen In so tudi obelodanili njegovo dozdevno prošnjo In njegove besede. Toda vsakdo, ki pozna ruski jezik in običajno govorico ruske duhovščine, ve, da navedene besede niso bile besede patrijarha, ker tako govorijo le agitatorji na zborovanjih, ne pa patrijarh. Misli, ki so navedene v prošnji, se tudi ne ujemajo s preteklostjo. Patrijarh Tihon ni bil nikdar politik, niti ni bil v zvezi z belo gardo. Nasprotno. On je obsojal resolucijo karlovackega koncila o monarhiji, kajti to vprašanje po njegovem mnenju ne spada v, oblast cerkve. Vse vesti o Tihonu so oči-, vidno boljševiške izmišljotine. Nobena vlada ne pogine drugače kakor po lastni krivdi. Joseph de Maistre. »Recimo, da že sedi... in bi vas videl takole osamljeno, in vi bi se mu potožila, kako samevate, da pa drugače ne morete, ker njega ni več, on je umrl in tako blagega človeka ni in ne bo nikoli več na svetu — on, znanec iz mladosti, pa bi vam rekel: Glejte, gospodična, v to vašo samoto vam polagam svoje srce, srce, ki hrepeni po vas, srce, ki vas bo ozdravilo — kaj bi rekli na to vi, gospodična Anica, ljuba, ljuba gospodična Anica?« »Rekla bi: Samo enega sem ljubila v življenju, samo eden je bil moj ženin. In ni ga več pod solncem, ki bi se mogla z njim združiti za vse življenje I« »To bi rekli, vi, gospodična Anica?« Prebledel je, ali samo za hip; »trpela bi olika, ako bi se ne smejal tudi zdaj, v tem kritičnem trenutku,« si je mislil; in se je zasmejal široko, krohotale. Začudeno ga je pogledala. »To bi rekla, da!------A vi se sme- jete, gospod Peter?« Samo smejal se je. Njej pa ni bilo nič več do smeha, ugasnil ji je na obrazu, na prsih, lakteh, nožicah. »Tako bi rekla, vsakemu, to tudi ■— vam, gospod Peter!« Ni se prenehal smejati. Jezno je topotnila z nožico ob tla, rumeni slamnik pa se je nagnil prav do njegovega ušesa. »Vam bi tako rekla, gospod Peter, vam, vam, vami« Skoraj kričala ja. Ne, gospod Peter je bil iz železa. Kakor železen zvon je brnel njegov smeh, njegov strašni smeh, in ji kljuboval. »Prepovedujem vam, da bi se smejali, gospod Peter... Vem, zakaj se smejete. Vi mi nečesa ne verjamete —« Nenadoma je prestrašeno planila s klopi — po beli poti izza kostanjev je prihitel vitek gospodek, s čepico na glavi, v roki srebrnookovano palčico, in obstal pred obedvema. »Anica, Anica — tukaj si? Prost sem danes, Anica, vse popoldne prost!« Gospodična Anica pa je bleda predstavljala: »Moj znanec Iz mladosti, gospod Peter — moj novi ženin, Edmundi!« — A gospod Peter se ni še nikoli v življenju toliko smejal kakor tisto popoldne. _____ 'Rusi so najplemenitelši, mjnežneiU narod na vsem svetu. S kako brezdanjo ljubeznijo lahko ljubiš Rusijo, kakšen čar je v ruski dobrodušnosti, v njih milini, v odsotnosti vsega tega, kar dela Nemce lesena bitja, Angleže kovinska, Francoze pa begotna bitja. Konstantin Balmont, Solnčn! prividi, 1906. Štirih neprijateljskih novin se je bati bolj nego stotisoč bajonetov. Napokon I J* Revolucije triumfirajo edino n&t vladavinami, Id popuščajo. 1 Mi ymem JSisiLjSft. Iz kulturnega sveta A. EM Leposlovni prvenci Vinka Vršaka. Uroš Lah, dijak ljubljanske realke, mi je izročil v pregled slovstveno zapuščino Gršakovo, kolikor je mladi moj prijatelj ni požgal v svojem nepreudar-nem ognju. Hrani pač še nekaj cerkvenih govorov. V naglici nisem mogel ugotoviti, ali se je ta mož kedaj udejstvoval na literarnem poprišču. Toliko pa sem s pomočjo dveh znancev dognal, da se je Vincencij Gršak (po tedanjem pravopisu Gžršak) rodil 14. oktobra (shematizem duhovščine v lavantinski škofiji pravi dvakrat: 14. decembra) 1839. v Sv. Lovrencu na Bizeljskem. Najstarejša humoreska »Kako rada raste« ima na prvi strani odzgoraj nemški pripis: Juli 1860, 8. Schule. Druga, datirana burka »Graničar na Dunaju« pa vsebuje opazko: Dezember 1860, I. Tbeolog. Tretja zgodba »Kdaj se tiči ženijo«, ki je bolj razvlečena in manj duhovita, nosi pod naslovom zgolj slovenski datum: 22. pros. 1861. Poleg tega leži pred mano 32 strani nedovršenega rokopisa »P t u j k i n j a«, ki je po vsem videzu iz nemščine preložena povest, kajti med besedilom se je našel listič, na katerem so tolmačena imena nastopajočih oseb, n. pr. GĐtlbauer = Pirhar, Schernbauer ==* Pavlič itd. Z rokopisnimi podatki se strinja »Personalstand des Bisthumes Lavant«, imenujoč V. Gršaka med bogoslovci v Mariboru (1860). čez štiri leta je postal duhoven, 1877. je bil n. pr. kaplan v Te-harjih, 1900 župnik na Vranskem, kjer je umrl 22. julija 1906. Dva dni pozneje poroča Slovenec: V nedeljo zjutraj ob 6. url nam je izdihnil svojo blago dušo povsod znani blagi g. župnik Vinko Gršak. Dva dni pozneje pa govori isti dnevnik o veličastnem pogrebu, katerega se Je udeležilo 43 svečenikov, med njimi 3 dekani in 2 kanonika. Ker utegne slovstveni zgodovinar kedaj naleteti na Gršakovo osebnost, izročam tiskarskemu črnilu dvoje najkrajših sestavkov v prikrojenem pravopisu. Tudi širje občinstvo se ne bo dolgočasijo ob teh pavlihovskih šalah, ki po vsej pravici slone na ljudskem ustnem izročilu. * Vinko Gršak: Graničar na Dunaju. Leta 1849. se neki graničar napoti na Dunaj, da bi vendar videl, kakovo je slavno mesto Avstrije, kjer cesar prebiva. Zapreže tedaj svojega Zelenka za lestveni voz In se odpelje proti severu. Po dolgem in težkem potu je dospel v svoj »Beč«. Rekel sem po težkem potu. Bil je res težek. Največ ga je spotoma jezilo, da ni smel, niti ni mogel nikjer svojega Zelenka za plot privezati Ko tedaj pride v Beč, se mu Je tudi taka zgodlia. Vozi se po mestu, pa nikjer ne zapazi plota, da bi svojega konja privezal. Kar se pripelja do železnice in vidi da je stražar cesto zaprl, da ne bi šel kdo čez ali se peljal. »Fala Bogu, vozio sam se dosta dugo; sada očeš jesti, dragi moj Zelenko.« Voz zapelja tja in priveže kljuse za drevo, ki je pot zapiralo. Ko stražnik to zapazi, priteče k njemu ter ga začne prav grdo zmerjati. Graničar ga gleda in posluša, pa nič ne razume. Videč, da mora oditi, se jezno nad stražarjem za- dere: »Nego kam ću svoja konja privezati!« Stražar mu ni mogel odgovoriti Zapreže tedaj nazaj in se pelja po mestu, da sam ne ve kam. V neki ko-larnici zagleda voz. Brž krene tja in spravi konja v hlev. K sreči je zadel na gostilnico. Ogleduje se, če ga bo kdo nagovoril. Nič ni Stopi v hišo, da bi popil polič vina. »He, puca!« zakriči nad natakarico, »polič vina.« Natakarica se prestraši rusastega človeka in zbeži. Nato se prikaže gospodar in vpraša »bos er bil« (česa želi). Ko ga graničar ugleda, mu zavpije, naj prinese vina. »Možaku se blede,« pravi gospodar po svoje. Dolgo sta se pogovarjala, razumela se pa nista. Nejevoljen se graničar odpravi In gre. da si drugod poišče uiti in jesti. Ko hodi po mestu, vidi vsakovrstne reči po prodavnicah, ali »borovice« nikjer ne zapazi. »Kakav mi je taj varoš, da niti oštarije nema!« si misli siromak, ki bi že bil rad jedel. Nenadoma zagleda na nekih vratih obešen pladnik. Bila je brivnica, »Fala Bogu, evu oštariju! Ovde ču sigurno pečenke dobiti.« Odpravi se notri, sede na stol In zapove brivcu prav moško, naj mu prinese piti in jesti. Brivec prinese »žajf-nico« in ga hoče namazati, da bi ga bril. »Šta očeš?« se zadere nad njim, »ja si ne dam bradu briti Donesi mi pečenke i vina.« Vsi brivski pomagavci se snide ju in povprašujejo, kaj hoče. »Ham, kam,« jim veli z roko proti ustom mahaje, ko vidi da ga drugače ne razumejo. »Aha, fikerment! Zob mu je treba izdreti,« veli brivski mešter in odhiti po klešče. »Kateri pa boli?« ga vpraša po svoje, s kleščami v rokah. »Ham, ham,« mu pokaže graničar. »Auf!« mu zapove mešter. Možak zine in brivec mu izpuli čisto zdrav zob iz ust. »A Ježuš! ham, ham!« udeluje graničar, z roko proti ustom mahaje. »Noch an?« (še enega?) Graničar odpre usta in brivec mu izdere še enega. »Kuća na bregu! ja si ne dam zube pipati,« jezno zagodrnja, skoči s stola in zbeži. »He, zohlen!« (plačaj) ga brivec nazaj. zove. »E, vrag te dal, ako boš sada solil, pa si sam jć,« mu odvrne graničar, ki mu z eno roko grozi, z drugo pa se za brado drži, ter odide k svojemu Zelenku. »Još jedan put Idem u hižu pitat, imaju li nešta, da jedem.« Vstopi v hišo, pri kateri je imel voz in konja, vpraša, kaže, pa nič ne dobi. Ves razkačen in žalosten vzdihne gredoč iz hiše: »Haj, ha j! Blažena moja banjska zemlja! Ti mi sve daš, što gom očem.« »Aha, ta hoče H e u (seno) za svojega konjiča. Bein (kost) je tudi rekel, pa Sem el (žemlja): gotovo je lačen. Prinesejo mu vina in žemlje. Pa od jeze ne more ne jesti ne piti; vzame si pipo iz torbe in zažge, da bi si potolažil bolečino v zobeh, zapreže svojega Zelenka in se odpelje iz Beča, rekoč: »Prvi 1 zadnji put si me videl,« Kdor ljubi naravo, ne more Uti popolnoma nesrečen, Janez Trdina. Najmlajši Hostand. Za ono, kar se ne da definirati in kar je ravnokar »ležalo v zraku«, so Imeli Rostan-dovi vedno zelo dober nos. Cyrano de Ber-gerac g. Edmcmda, znamenitega očeta najboljše delo, Je bil pač pravi izraz tistega Fin-de-siecle razpoloženja, ki hrepeni po izgubljeni romantiki Njegov Chantecler je naznanil z donečimi fanfarami novo desetletje, polno dejanj in fraz. Danes prihaja njegov najmiajši sin, Jean Rostand, kot drugi La Bruyčre: napravil je inventar družbe, kl hoče ravnokar sestaviti duhovno-umetniško bilanco svojega udejstvovanja. Potek je simptomatičen; nikjer na svetu ni tako izrazit, kakor v Parizu: Na predvečer usodnega dne, ko bi se imela vršiti politična in gospodarska likvidacija vojne, nam odkrije pogumni duh prerez današnje družbe, ki že' davno ni več to, kar bi morala biti. Družba, ki se ]e odvadila stremiti za visokimi cilji in ki je v kratkovidni zaslepljenosti prikroiila sredstva kot svrho namenom. Hočete vidnih primerov? Nekaj let že pisatelj ne piše svojih del za oder, temveč za določenega Igralca moškega ah ženskega spola: ne on in ne niegova kreacija ne stojita v ospredju, marveč igralec. Njegovo ime se blesti v mastnih črkah na vseh lepakih. Sredstvo lp smoter, postalo je vseukazujočl tiran. Jean Rostanđ nam slika današnjega pisatelja. Pierre Mlile si je pod slično zastavo priredil enako nalogo. Toda njegov tip ni časovno vezan, ravno toliko, kakor Molie-rov »Skopuh«. Bolj specijalen le Jean Rostand, On nam podaja literata, ki ga leta 1918. še ni bilo In ki ga 1. 1930. ne bo več. To je pisatelj Iz 1. 1923. To Je »Ignace«, vizija od danes. Nič časovno pogojnega, temveč ono, kar Je splošno in človeško. »Ignacija« ne poganja kak veliki demon. On ni Verlaine, Flaubert ali Hebbel. V njegovi duši ni Boga, ne hudiča. Na zunaj ga tudi ne tarejo materijelne skrbi Ni tudi pretresujočih dogodkov, ki bi ga silile. da s peresom v roki »odreagira« svojo bol. On ima vse, kkr si želi povprečen človek: ženo in otroka, denar in blago, relativno mladost in solidno zdravje. Poleg tega še vilo. Toda on občuti »vaguement« — to je njegov najljubši izraz — da v našem nenavadnem stoletju vsakdanjosti niso za njega, čeprav so še tako lepe. Vojni junak ne mara postati ker je to preveč nevarno. Deloma tudi zastarelo. Znanost je zopet v velikih časteh, ali njen izkupiček je malenkosten, trud pa prevelik. Preostane še literatura. Tu lahko postaneš z enim samim skokom papež, ne da bi trebalo prehoditi hierarhičnih stopnic in sprejeti nižih redov. Ignace postane literat Posla se kiti kakor kak. pravcati »mercanti« trgovine z rižom ali 'oledenelim mesom. V velikem, z rizikom potrebnih sredstev in sil. On sl domišlja, da je spoznal znamenja naše dobe, »d etre 1’ homme de son temps«, kakor povdarja neumorno dan za dnevom. Kaj mu mar za tradicije! On ne mara prednikov, ker je to preveč ponižujoče in nečastno. On vesla s krepkimi komolci naprej. Prototip »arivi-stov«. In vendar ne tak, kakor je bil poprej. Brutalen, neduhovit izkoriščajoč moderna sredstva. Veliki verižnik v literaturi Brez najmanjše sledi kake veličine. Jean Rostand Je stal pri analiziranju »pisatelja« preveč pod vtisom La Bru-yerea. Njegov »Ignace« Je tako grčast, da ne prenaša finega raztelesovanja. Rokoko-človeka ne najdete na njem. Toda vse literarne intrige, s katerimi skuša doumeti svoje tekmovalce in jih izriniti, so tako karakteristične i zaostale umetniške »branše«, da smo Rostandu hvaležni za njegova fina razkritja. Tu sta se srečno združila pogum in bistroumnost. Njegov »Ignace« je več kot navaden značaj. To je literarna slika nravnosti v naši dobi. Natančneje: Slika literarne nravnosti na velikih boulevardih. V tem delu se morda zrcalijo še drugi centri umetnosti O tem pa ne morem soditi,.. A. P. (Pariz.) — Posnemanja vredno. Markiza Ar-conati Visconti, rojena Alphonse Pey-rat, je ostavila okoli 12 milj. frankov Za glavnega dediča je postavila pariško vseučilišče, ki naj odpravi nekaj manjših zasebnih volil. Markiza je prepovedala dotikati se glavnice; dohodki naj se enakomerno razdele med slovstveno in znanstveno fakulteto. Razen tega volila je bila zapustnica že zaživa poklonila univerzi milijon za geografski zavod in dva milijona za umetnostnozgodovinski institut Dr. Christian Fr. Sam. Hahnemann. C* 10. 4. 1755, t 2. 7, 1843.) Hahnemann, Chr. Friedr. Samuel, ustanovitelj homeopatije,* rojen 10. aprila 1755 v Meissnu, je študiral medicino v Lipskem. L. 1777 je šel na Dunaj, 1. 1778 je sprejel mesto hišnega zdravnika v Sibinju. L, 1779 se je zopet lotil medic, študij in bil istega leta promoviran za doktorja medicine. Nato je deset let izvrševal prakso po raznih mestih Nemčije. Z rezultati notranje medicine nezadovoljen, začel se je vedno bolj baviti s proučevanjem kemije. Prestavil je 12 večjih in manjših del medic, in kem. vsebine iz angleščine in francoščine, napisal pa 18 samostojnih del in razprav iz kemije, mineralogije in metalurgije. Pri prestavi dela Angleža Cullen-a: »Materia medicina« dozori v njem misel novega načina zdravljenja. Posvetil se je zopet medic, praksi in prišel do zaključka, da močna doza China povzroči i vročico i zimnico (Wechselfieber — febris recurrens) nato je postavil dva principa zdravljenja: Similia similibus in temu nasprotni princip »Contraria con-trariis curantur (slično se s sličnim, nasprotno z nasprotnim zdravi).« In način zdravljenja na teh dveh principih se imenuje po njem: homeopatič-no in veda sama na sebi: homeopatija. Za način zdravljenja po njegovih najnovejših predpisih nedostajalo je v lekarnah primernih zdravil, začel jih je torej sam pripravljati, ali prišel je v konflikt z lekarnarji, ki so ga preganjali in ga krstili za šarlatana. To je škodovalo njegovi praksi in gladujoč se je moral potikati po raznih mestih Nemčije in boreč se za svoj kruh. Medtem je priobčil l 1810 v svojem »Organu racionelnega zdravilstva« svoj zdravilni sistem kot celoto, na kar je na novo vzplamtela borba proti homeopatiji — Habilitiral se je 1. 1812 v Leipzigu in ostal tam do 1. 1821. Zopet so ga začeli preganjati lekarnarji in vlada mu je celo odrekla dispens njegovih zdravil. L. 1835 se je vdrugič oženil z neko Francozinjo Mile S’ Hervilly-Gohier, ki jo je bil po svojem načinu zdravljenja' ozdravil, se preselil v Pariz, kjer je izvajal dobičkanosno prakso in umrl 2. jul. 1. 1843. Torej ravno že osemdeset let počiva ta slavni in za ves svet znameniti mož v francoski zemlji predhodnik in boritelj vseh sistemov in načinov naravnega zdravljenja, ki so se pozneje razvili na principih njegovega -zdravljenja (Jäger, Priessnitz, Kneip, Bilz i. dr.) Danes šteje število njegovih privržencev na tisoče in tisoče ne samo med lajiki, ampak tudi med gradui-ranimi zdravniki. Vsakemu lajiku, ko se zdravi po njegovem načinu, -mora hvaležnosti utripati srce in vsakemu zdravniku in lekarnarju je znan njegov preparat: Mercurius solubilis Hahne-manni. Napisal je ogromne folijante deloma v nemškem, deloma v latinskem jeziku. Eno izmed teh del se glasi: Fragmenta de viribus medicamento-rum positivis tive in corpore homano observatis.** Krasne spomenike so mu postavili v Lipskem, v Kvethnu, 1. 1900 v Wa-shingtonu in istega leta tudi v Parizu na groblju Montmartre, kamor so prenesli njegove kosti iz groblja Pere-La-chaise, * Iz grških besed: hömoivs = sličen in päthos = bolezen. ** Odlomki o pozitivnih močeh zdravil ali v človeškem telesu opazovanih. AL. PETERLIN - BATOG: Obesil se jel Dr. Peter Mrak, odvetnik v malem provincijalnein mestu, se ja zaprl v svojo sobo. Parkrat že je prišla njegova soproga, Še vedno lepa Štefka, pred vrata, ter jih poskušala odpreti, toda zaman. Zmajala je % glavo in zopet odšla. Ko pa je že zdavnaj odzvonilo poldne in je stala juha na krožnikih že skoro mrzla, postala je skrbna gospa svojo služkinjo, naj pokliče gospoda. Stara Urša se je vrnila, češ, da ji gospod še odgovoril ni ko ga je klicala. Zato je šla gospa sama klicat svojega moža. »Pridi vendar in ne bodi tak! — Kosilo bo ž'e postano,« mu je rekla... v sobi je bilo vse tiho... Stala je pred vrati in čakala. Slednjič Je le čula korake fn odprla so se vrata. »Stopi notri!« pozval jo je mož z Basnim obrazom. M se ustavljala. Ko pa sta si stala drug drugemu Naproti, začel je on: »No, ali si se izpametovala sedal fco nje ni več doma?« »To ni bilo prav od tebe,« ga je zavrnila, »da si jo meni nič tebi nič zapodil iz hiše«. »Zapodil!« zasmejal se je cinično odvetnik. »Ali se pravi to zapoditi, ako san ji ukazal naj gre za nekaj tednov jjjftti ca deželo?/ »Gotovo se v takem tonu, kakoršen je bil tvoj, ne govori mlademu dekletu. Še mene, M sem vendar vajena tvojih muh, bi tako ravnanje zadelo globoko v srce,« mu je ugovarjala ona. »Beži, beži!« branil se je on. »Torej naj bi bil mirno prenašal in trpel vse to, kar se je že tedne in tedne dogajalo v moji hiši? Enkrat je moralo temu biti konec.« »No, ali je bilo to kaj tako hudega, ona nedolžna ljubezen med njo in njim? Ali nisi še izpoznal svojega koncipijenta za pametnega in vse časti vrednega človeka, kateremu bi smel brez obotavljanja zaupati svojo hčer?« silila je soproga v svojega moža. »Ne rečem, kasneje enkrat — Ali | sedaj?... Ne, ne! Premlada sta še,« zmajal je z glavo odvetnik in storil par korakov po sobi A soproga njegova se ni dala ugnati. »Pomisli vendar malce nazaj! Ali nisva bila tudi midva v baš istih letih, ko sva se vzela? In ne moreš trditi, da bi bila zato nesrečna. Niti sporekla se nisva nikdar do danes. Ali ni res tako?« gostolela je ona in bi še, da rti mož z besedami: »Saj pravim, ve ženske morate imeti vedno prav,« zapustil svoje sobe ter odšel pred njo v obednico. Kakor sta tiho posedla k obedu, tako sta tudi tiho poobedovala... Silno se je čudila Urša, ki ni bila vajena takih prizorov, in se Je skoraj boječe sukala okrog mize, pri tem pa od časa do časa pogledovala zdaj gospoda zdaj gospa »Urša!« jo je naenkrat poklical gospod, ko je bil vstal od mize in odhajal v svojo sobo. »Mojega koncipijenta niste videla nikjer?« »Ne, gospod, danes še ne,« odgovorila mu je služkinja. »Čudno!... Veste kaj, stopite v gostilno »pri črni raci« in vprašajte po njem! Ako ga ne najdete tam, pa poglejte še v njegovo stanovanje hi mu recite, da ga pričakujem!« naročil ji je odvetnik in odšel--------- Gospa Štefka pa je sama pospravila z mize, odšla v kuhinjo, ter z globokim vzdihom: »še tega je bilo treba« omahnila na stol ob štedilniku... Zamislila se je... A v spomin ji niso prihajala njena leta s svojimi lepimi spomini; mislila je bolj na svojo hčer Emo in njenega zaročenca, koncipijenta Živka Vesela. Ljubila je svojo Emico nadvse, saj ji pa ta tudi iti prikrivala ničesar. O, kolikokrat ji je govorila o svoji ljubezni tako nedolžni in čisti! In nekega dne ji je razkrila ime onega, kateremu je posvečena ta ljubezen: Živica Vesela... Ona si ni upala niti posvariti je, ker je preveč spoštovala gospoda koncipijenta in vedela ceniti njegove možke vrline. Zato je molče privolila v to razmerje, podpirala celo njune sestanke — seve vedno v svoji navzočnosti — a možu je molčala o vsem tem. Vedlela je, da bo Živko sam storil v svojem času potrebne korake pri svojem šefu. Niti z daleka ni dvomila o dobrem izidu... Pa zd&jl,«* Kdo U si mislil!... Živko je prestal odvetniški izpit z odličnim vspehom. Njegov namen je bil, da odpre pisarno v glavnem mestu ter tja povede za svojo ženo njeno Emico. In ona si je že v duhu predstavljala- tiste dneve, ko bo ob strani svoje hčerke in njenega soproga obiskavala razna zabavališča in veselice in plese in vse druge prijetnosti katerih ji malo mestece toliko časa ni moglo nuditi... Včeraj pa je stopil Živko pred svojega šefa, njenega moža, ne kot njegov uradnik, ampak kot prosilec za roko njegove in njene hčerke... Niti misliti si ne more, da bi bilo res, kar se je zgodilo. Mož ga je zavrnil, odrekel mu roko svoje hčerke, to samo pa pognal z doma k teti na kmete!... Tako in jednako je mislila gospa Štefka, pri tem pa si često brisala solze z oči. — In še dolgo bi sedela in premišljevala, da ni vsa prestrašena in razburjena prihitela v kuhinjo stara Urša. »O, gospa 1« izbruhnila je in lovila sapo. »Kaj tacega?« začudila se je gospa in skoro prestrašila. »Gospoda koncipijenta ni še bilo k obedu in ga danes ni videl še sploh nihče. Tudi na stanovanju ga nisem našla. Gospodinja njegova ga je videla zadnjikrat sinoči ko je Ves zamišljen odhajal nekam... Da si le ne bi storil česa!« hitela je Urša. »No, kaj pa mislite! Saj je vendar pameten mož!« ugovarjala ji je gospa odvetnikova, a na njenem obrazu se je zrcalil nek rahel strah. Vse naše slov. mamice in žene so, kadar nam kuhajo gomilice, tavžentro-že, pelin, preslico, lipov in bezgov cvet, majaron, brinjeve jagode, letno vijolico in celo lase od koruze — v vrelem kropu — homcopatke — vsa ostala zdravila, ki nam jih zapisujejo zdravniki so pa allopatična — ker so pripravljena od drugega vrela — lekarniškega. Tudi pri njem, kakor pri večini slavnih mož, se je uresničil rek: Nemo propheta in patria. — Za življenja so mu Nemci dali kamen-gladu, po smrti kamen slave. Nikjer v svetovnem časopisju nisem zasledil ob osemdesetletnici njegove smrti kak člančič. Naj mu torej bodo te vrstice skromen spomin zahvale slov. homeopata. x. — Leposlovno sodelovanje. V Sloveniji je- ta pojav domala neznan. Koliko najdete del, ki bi jih bila podpisala dva avtorja? Kvečjemu pet. Pri drugih, večjih narodih naletite pogostoma na slično vzajemnost. Da se omejim na znana imena, navedem samo Dumasa staršega, ki je imel pravcato fabriko za svoje romane, katerim je tu pa tam dal golo idejo; potem brata Margueritta, Goncourta, Wolfa in Vebesa in druge. Dne 11. julija pa je izšel Le Roman des Quatre, na katerem so soudeleženi najuglednejši sodobni slovstve-niki literarne Francije: Paul, Bourget, Henri Ducemois, Pierre Benoit in gospa Gerard d’Houville. — Baffove pesnitve. Lord Pembro-ke je glavni činitelj, da je Baffo dosegel evropsko slavo. Na lastne stroške je izdal 1789 prekrasno knjigo v štirih | zvezkih: Raccolta universale delle opere di Giorgio Baffo, Venet o; Cosmopoll Ako le površno pogledaš naslove teh 600 kratkih pesmic, bi mislil, da je zbirka veseljaškega Baffa sila dolgočasna. Toda temu ni taka Poet se ni niti enkrat ponovil v presenetljivih variacijah o isti tvarini. Tako priapska domišljija se ni pokazala izlepa s tolikšno duhovitostjo in s tolikšno odkritostjo. Baffo opeva razkošno Venero, kakor da je najbolj prirodna stvar na svetu: pripoveduje njena doživetja, samotna ali deljena, opisuje umišljene razbrzdanosti ali resnične samopašnosti z nedosežnim cinizmom’ Opolzke sanje venomer nadlegujejo njegove možgane: zdaj si predstavlja poneizmerjene rimske orgije, zdaj si predočuje neznanske templje, kjer rajajo in vorčajo razpašne, razuzdane okroglice vse do besne razjar-jenosti; potlej pa ustanovi samostan, kateremu se v misli postavi za priorja: lahko si mislite, kake knjige dobivajo v roke njegovi menihi in njegove nune. Vse te blaznosti mu ne zamerite, ker je. ovita v duhovite obrate, v dobroveljsko ubranost, v komično burkavost, celo .v milino. Razen tega so te poezije zanimiv dokument o Benetkah v 18, stoletju, vsaj tako kakor »Spomini« tehle piscev: Casanova, Alfieri, Lorenze da Ponte, Gozzi in kot Goldonijevi igrokazi. — Ostra ženska sodba. Znana pisateljica gospa Rachilde pravi v svojem zadnjem romanu Le Chäteau des d e u x amants, Grad obeh ljubimcev, ki je izšel junija 1923 pri Flamma-rionu: »Nikdar nisem verjela v nobeno žensko nedolžnost. Petnajstletno dekle, ki je zaljubljeno, ve toliko kolikor Itak-šna hotnica (kurtizana).« Karikatura je orožje razoroženlh. Jules Vallžs. Medtem je pristopil, neopazen od obeh. Dr. Mrak, ter slišal v ozadji! Uršine besede: »No, saj ne trdim ničesar. Povedati vam pa moram, da se bojim resnično za gospoda koncipijenta. Ko je včeraj odhajal iz gospodove sobe ves potrt, sem stda baš na spodnjih stopnjicah in brisala okno. Nekaj je mrmral sam s seboj, česar nisem mogla razumeti. Koj nato Pa je rekel kratko in polglasno, da sem prav čula: »Ej, ako ne bo drugače, se pa kar obesim...« Več nisem slišala, ker je bliskoma odhitel mimo mene.« »Prepričan sem, da tega ni storil«, oglasi se gospod Dr. Mrak od zadaj. »Inteligenten človek — pa obesil!... Brr!« In pri tej priči je zapustil kuhinjo. Gospa dr. Mrakova in služkinja Uršika pa sta še dolgo ostale v pogovoru ... Naslednjega jutra pa je rekel odvet-1 nik svoji soprogi: »Moram vendar pogledati za svojo hčerko. Prenaglil sem se in uvidim, da je najboljše, če je doma.« »A o gospodu Veselu ji ne povej ničesar, da je ne zbegaš!« je svetovala odhajajočemu žena, v srcu vesela, da seje mož spreobrnil tako naglo------------ Dobro uro je trajala vožnja po železnici, a Dr. Mraku se je zdela dolga večnost. Nikakor ni mogel pričakati konca. Ko je slednjič izstopil, jo je ubral kar po poljskih poteh proti svojemu rojstnemu domu, ki se je belil v jutranjem solncu tam pod zaraslimi planinami NI se menil niti za visoko žitno: Gospodarska politika. £etev tobaka v naši državi Tobak je ena najrentabilneiših industrijskih rastlin. Tobak, ki ga pridelujemo v naši državi, zlasti v nekaterih krajih, uživa svetovni sloves. Zato je umevno postopanje države, da produkcijo tobaka kolikor mod dvigne, da krijemo lastni konsum in da nam ostane le del produkcije za izvoz. Po vojni je pridelovanje tobaka v uaši državi silno nazadovalo. Odkupna eena, ki jo je plačevala država producentom, je bila v primeri z ostalimi ce-a®mi zelo majhna, kar na producente Sptovo ni moglo vplivati vzpodbudno. Tudi ostale, socijalno politične in go-*bodarske razmere v državi, ki so bile skrajno neurejene, niso ugodno vpliva-'e na producente. Te neurejene razbere pa so še izrabljali gotovi elementi, ki so producente naravnost nagovarjali, da naj opuščajo pridelovanje tobaka. Radi tega je morala naša država nukupiti velike količine tobaka v ino-Setnstvu, ter ga drago plačati. Prizadevanje države, da dvigne pridelovanje tobaka, ni ostalo brezuspeš-s*». Ureditev perečih odnošajev med državo in producenti je vplivala na te tako ugodno, da je bilo letos prijav-Ueno dvojno število lanskih producentov tobaka. Letina bo letos dobra, zlasti še, ker so se producenti loüli svojega posla z veliko vnemo. Lansko leto je odkupila država od producentov v celoti 9 milj. 781.443 kg tobaka. Letošnji pridelek pa bo znašal po dosedanjih podatkih več kot Še enkrat toliko, namreč 20 milj. 757.209 kg. Največ tobaka se bo pride-Udo v Južni Srbiji (preko 6 milj. kg), kjer raste tudi najboljši (macedonski) tobak, ki uživa zelo dober sloves tudi ®a vseh inozemskih tobačnih tržiščih. Južno Srbijo pride po velikosti pridelka Vojvodina (skoro 4 in pol milj. *£), nato Hercegovina, severna Srbija, Dalmacija, Hrvatska in Slavonija, črna P°ra in na zadnjem mestu Slovenija z «5^98 kg tobaka. .Celokupen konzum tobaka v naši znaša na leto približno 12 milj. f** torej bo preostalo od letošnje žetve Približno 8 milj. kg za izvoz, kar bo ugodno vplivalo na našo trgovin-bilanco. Nakup tobaka v inozemnu bo potreben letos samo v toliko, «a se nabavi nekaj vrst finega tobaka Primes gotovim specijalitetam. Češkoslovaška carinska politika. , Pred kratkim je poročalo časopisje, da Je nastal med Čehoslovaško in Belgijo carinski spor, čigar posledica je carinska vojna med obema' državama. Češkoslovaška carinska politika je postavljena sedaj pred težko alternativo: 8Ü hoče vlada omogočiti češkemu bla-gu dostop in konkurenčno možnost na toozemskih tržiščih, oziroma mu to modnost vsaj, povečati ali pa z nadaljevanem svoje dosedanje carinske politike *apreti izhod češki industriji ter jo na to način omejiti na domači konzum. Za JtoJ se bo odločila vlada, še ni jasno, Nti njen položaj je nad vse kočljiv. Vlasti še sedaj, ko je nastalo skoro 'Jtoako razmerje, kakršno obstoja med Češkoslovaško in Belgijo, tudi med pr-Jto in Francijo ter grozi nastati tudi z Ntoozemsko. Pogajanja za sklenitev trgovinske Zgodbe med Češkoslovaško in Fran-tojo so se namreč razbila. Radi tega bo nastalo s 15. julijem med obema državama brezpogodbeno stanje. Krivda za to leži na obeh straneh, tako na strani češkoslovaške, kakor tudi na strani Francije. Gospodarske razmere obeh držav so pač take, da nobena ne more dovoljevati svojemu protikontrahentu prevelikih ugodnosti na svojo škodo. Češkoslovaška je dovoljevala vsem državam, s katerimi je bila v trgovinskih odnošajih, klavzulo o največjih ugodnostih. Nasprotno je pa Francija radi svojih gospodarskih razmer to klavzulo odpravila. Ker je Češkoslovaška uporabljala to klavzulo za vsako blago, kakršnekoli provenience, je izgubila za Francijo vso svojo vrednost Največ-dobička so imele od te klavzule pač države s slabo valuto in nizkimi produkcijskimi stroški. Blago takih držav je torej najlažje konkuriralo z drugim blagom. Ta ugodni položaj je uživala predvsem Nemčija. Nasprotno pa ni imela Francija, kakor omenjeno, ta-korekoč nobene koristi od te klavzule. Ker pa je Češkoslovaška v Francijo mnogo več uvažala, kakor pa Francija v Češkoslovaško. V normalnih časih bi bila klavzula o največji ugodnosti na mestu, kajti tedaj so bile valute približno enako močne in produkcijski stroški precej enaki Sedaj pa služi ta klavzula državam z nizko valuto, dočim onemogoča konkurenco državam z trdno valuto. Francija je skušala raditega doseči za svoje produkte, vsaj za nekatere, neke posebne ugodnosti, da si omogoči konkurenco s tujim blagom. Na to pa Češkoslovaška ni pristala, morda tudi ne radi tega, ker Francija ne dovoljuje nobeni državi največjih ugodnosti, torej tudi Češkoslovaški. Spora med obema državama, ki bo najbolj uzrokoval trgovinsko pogodbo med obema državama, ne bo težko poravnati. Obe stranki bosta morali uvideti obojestranski težavni položaj in pristati na gotove koncesije. Res je sicer, da Franciji in Belgiji to stanje v sedanjih razmerah ne more dosti škodovati, ker mora dovoliti Češkoslovaška v smislu mirovne pogodbe zavezniškim državam vsaj pet let ravno iste ugodnosti kakor katerikoli državi, ki so se v svetovni vojni borile proti antanti. Zaenkrat se torej" položaj za Francijo ne bo poslabšal. Kako bo s Češkoslovaško, se še ne da reči. Toda gotovo pa za njo ni koristno, da se nahaja v takih sporih, — kakor tudi ne za kako drugo državo. Kakor so se izjalovila trgovinska pogajanja med Francijo in Češkoslovaško, tako se grozijo izjaloviti tudi med Češkoslovaško in Nizozemsko. Vse to resno kaže, da bo morala Češkoslovaška usmeriti svojo carinsko politiko na druga pota, če noče svoji industriji popolnoma zapreti dostopa na mednarodna tržišča. X Potreba premoga v Jugoslaviji. Jugoslavija potrebuje v celoti 430.000 vagonov premoga in 4000 vagonov koksa. Od te količine Je odtegniti potrebo za vojno koma-rico, za obrtno porabo in za kurjavo ter ostane potem za industrijo in trgovsko mornarico 150.000 vagonov premoga in\1550 vagonov koksa. Jugoslavija sama producira 253.000 vagonov premoga. Leta 1922 se Je uvozilo razven reoaracijskega premoga še 31.000 vagonov premoga, v vrednosti 202 milijonov' dinarjev. Premog je uvažala naša država iz Češkoslovaške (v glavnem koks), iz Romunije in iz Anglije. X Zabrana Izvoza kož iz Poljske. Poljska vlada Je na zahtevo poljskih usnjam in tovarn za čevlje zabranila izvoz surovih govejih in ovčjih kož. Finančna ofenziva proti Franciji. Dne 7. julija je dosegel francoski frank v prostem prometu svoj najnižji položaj od 9. novembra 1918 angleški funt je stal 79.75 frankov, dolar 16.50 frankov. Ljubitelji prispodob povdarja-jo, da je stal funt pri nastopu vlade Poincareja pred 18 meseci komaj na 50, dolar na 10. Pogajanja v Londonu so došla na mrtvo točko. Oživela se ne bodo tudi sedaj, ko sta povabljena na pogajanja tudi ostala dva zaveznika* Italija in Belgija. Nekje v francoskem tisku, celo v nekem vladnem listu, je najti zdrav predlog, da se prenese vsa zadeva s teoretičnega na praktično stališče: če bi prišli enkrat tako daleč, potem bi se moglo pritegniti tudi nevtralne, to je neinteresirane strokovnjake. »Nemčija In Francija sta danes podobni dvema potapljajočima, ki ne moreta odkloniti pomoči, pa naj pride od katerekoli strani.« V večini držav na svetu pomeni večje nazadovanje valute čisto finančni problem, ki ga je navadno tudi mogoče razvozlati s čisto finančnimi odredbami. V Franciji pa povzroča padanje franka moralično krizo, ki more voditi k najhujšim političnim posledicam. Odpo-močM gospodarske narave so navadno brez moči V trenutku, ko trgovinska bilanca države ni neugodna, ko tudi v državnem gospodarstvu ni opažati kakih nepravilnosti, ko ima država v davkih od meseca do meseca večje dohodke, ki proračun celo prekašajo v veliki meri, in ko je dosegel frank kljub temu do-sedaj nepoznano nizko stališče, v tem trenutku nočemo govoriti o gospodarskih vzrokih, ki so ravno povzročili omajan je valute. Za karakteristiko položaja naj povdarimo samo sledeče: Vsi krogi od ravnatelja »Crddit Lyonnais« pa tja do malega rentnlka, vsi so prepričani, da je napravila Anglija udarec proti Franciji. Predstojnik enega največjih francoskih institutov je dejal: »Vsak dan se pri nas ojačuje gotovost, da Ima silni pritisk na naš frank svoj izvor v Londonu. To manevriranje lahko natančno zasledujemo, smo pa zaenkrat proti njem brez moči. Povdarjam pa- zaenkrat. V rokah londonske visoke finance je relativno majhen del francoskih vrednotnic. S spretnim izrabljanjem more s njimi dneve ali tedne neugodno vplivati na francoski frank. Dejalo se je: Oni, ki hočejo baisso franka, bodo našli pomagače tudi na nevtralnih tržiščih, kakor n. pr. v Zti-rlchu in Amsterdamu. Nasproti temu pa je pripomniti, da ni nihče drug na svetu interesiran na padanju ali celo na katastrofi franka. Nevtralci vedo, da bi imela propast Francije nepreračunljive posledice za celo Evropo. Gotovo je torej, da bo nazadovanje francoske va- j lute, ki vsled finančnega položaja Francije ni upravičeno, samo začasno in ozko omejeno. Proti Franciji se je pričela finančna ofenziva. Odbili pa jo bomo, kakor smo odbili vojaško med vojno in politično po vojni.« Beseda »finančna ofenziva« je v ustih vseh. Navadni možakar, povprečni obiskovalec borze, je seveda določnejši, on se izraža drastičneje: Anglija uporablja proti nam vojna sredstva. Z vsako točko, ki jo izgubi frank, se uniči najmanj ravno toliko človeških življenj. Po natančni statistiki živi okroglo šest milijonov Francozov od donosa svojih rentnih naslovov. Vsled splošnega naza- dovanja valute je večina pritisnjena na striktni eksistenčni minimum. Vsak na-daljni padec franka pomeni za te ljudi stopnjevanje njihove stiske, pomeni zanje lakoto in bedo. K temu pride še to, da Francija ne more po vzoru Nemčije dvigniti z vsakim padcem valute plač delavstva in uradništva. Kajti to bi pomenilo omajanje vnanjih financ, 'in tega se hoče Francija na vsak način izogniti. 2e dolgo pomenijo uradniške plače eksistenčni minimum. Vsled ponovnega padca franka in takoj narasle draginje so prišle uradniške družine v materijel-ne stiske. Vse delavno prebivalstvo mora radi tega prestati preskušnjo, ki je vsaj tako težka, kakor mobilizacija. Samo prepričanju, da sedanja kriza ne bo trajala dolgo, se je zahvaliti, da ne zavlada pesimistično razpoloženje med delavstvom. Bolj kakor kdaj poprej silijo dogodki k odločitvi, ne samo v NemčijL Lok je prenapet. Tudi najbolj leni duhovi bdijo in skušajo jasno spoznati vzroke. Ni dneva, da ne bi predlagali ugledni in uplivnl možje pota k zboljšanju. Ce je Anglija res podvzela ofenzivo proti francoskemu franku, kakor trdi v Parizu malo in veliko, potem je imelo to vsaj to dobro posledico, da so se zbudile mase in da so bile opozorjene na nevarnost S tem pa je napravljen prvi korak k izboljšanju. Bolj in bolj se uživlja prepričanje, da more rešiti evropske narode samo širokogrudna solidarnost »Tetnps« razvija gospodarski sistem nemško-francoskega skupnega dela, pravic na principu ravnopravnosti. Napredek je prijemljivo viden. In tako je pač nastal izredni in vendar tako dobro razumljiv fenomen, da teži stvar narodov k ugodnemu koncu, medtem, ko je obsojen zbor diplomatov in državnikov bolj ko kdaj poprej k neplodnosti. „Industrijska obrtna vzorčna izložba" v Mariboru, združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo. Od 15. do 26. avgusta 1923.) S polno paro se vrše priprave za to razstavo, ki obeta, tako glede raznoličnosti, kakor tudi glede obsega postati najboljša in največja industrijsko obrtna razstava v naši državi. 2e na dosedanjih dveh razstavah so mariborski in okoliški obrtniki pokazali, da stoje na višku in lahko z mirno vestjo sprejmejo vsako' inozemsko konkurenco. K letošnji razstavi pa je potegnjena tudi industrija, ki je že doslej uspešno izpodrivala tuje izdelke. Poleg Industrije in obrti pa se bo vršila tudi vrtnarska razstava. Vrtnarstvo predstavlja v našem gospodarskem življenju važno panogo, ki pa pri nas še ni dovolj razvita, dasi ima za to vse predpogoje. Že lanska vrtnarska razstava — prva v naši državi — je zbujala vsestransko pozornost. Letošnja vrtnarska razstava je zamišljena v mnogo večjem obsegu. Poleg cvetic, zelenjave in sadja bo obsegala tudi drevesnico, kar bo zanimalo zlasti sadjarske kroge. Posebno pozornost posveča razstavni odbor letos tudi gradbeni razstavi Gradbeno gibanje je zlasti v severnem delu naše države na čisto mrtvi točki. Razen nekaterih malenkostnih izjem se skoraj v cel Sloveniji ni ničesar gradilo, dasi vlada povsod velikansko pomanjkanje stanovanj. Mnogo je seveda temu krivo pomanjkanje kapitala, često pa tudi strah pred velikimi stroški. Na gradbeni razstavi bodo razstavljeni vsi najmodernejši in nai-novejši vzorčki stavb ki način zidanja, ki je mnogo cenejše in omogoča tudi revnejšim slojem, ki ne razpolagajo z velikim kapitalom zgradbe lastnih domov. Zato je prireditev te razstave našla tudi vsestransko odobravanje in je upati, da se Je udeleže vsi domači stavbeni podjetniki In vsa v stavbeno stroko spadajoča podjetja. Pa tudi na polju umetnosti bo nudila razstava lep užitek Mariborski umetnišld klub »Grohar« bo tudi letos priredil razstavo slik svojih članov. Bilo bi nepotrebno o tej razstavi mnogo govoriti, ker bodo razstavljena dela povedala več, kakor pa zamore še tako dolg članek. Kakor za razstavijalce, je preskrbljeno tudi za obiskovalce v vsakem oziru, na vseh železniških progah naše države 50 odstotkov popusta, ako se izkažejo z legitimacijo, ki se dobi pri vseh denarnih zavodih. Legitimacija, ki velja za zunanje obiskovalce ob enem, kot permanentna vstopnica, stane z vstopnino vred samo 20 D. Poseben odsek bo skrbel za prenočišča na željo tudi za prehrano, zlasti pri korporativnih posetih razstave, kar toplo priporočamo vsem društvom in korporacijam. Za časa razstave bo odprt tudi mestni muzej, ki vsebuje mnogo zanimivosti. Že doslej se je pojavilo toliko razstav-Ijalcev iz vseh Jerajev širom naše države, da je bil prvotno namenjen razstavljen prostor premajhen. Razstavnemu odboru pa se je posrečilo pridobiti še nekaj prostora, tako, da lahko ustreže vsestranskim željam in sprejema še nadalje prijave, toda najkasneje do 20. julija. Po tem roku se prijave pod nobenim pogojem ne bodo več sprejemale, na kar opozarjamo zlasti vse one, ki se še niso prijavili. Omenjamo še, da bodo najboljša dela tudi letos odlikovana. Zato naj nikdo ne zamudi te prilike in se razstave zanesljivo vdeleži. Razstava vajeniških del. Velikanski pomen razstave vajeniških del se je pokazal že na lanski razstavi Razstava podvžlga vajence k vztrajnosti in pridnosti in je zato zelo važno vzgojno sredstvo. Razstavni odbor je dal tudi letos brezplačno na razpolago razstavni prostor. Vsem mojstrom svetujemo naj dajo svojim vajencem priliko, da se z kakšnim majhnim delom vdeleže te razstave s čemur ob enem dokumentirajo sposobnost mojstra. Opozarjamo na to, da se bodo najboljša vajeniška dela nagradila. Gospodarske vesti. INDUSTRIJA. X Razširjenje sladkorne tovarne v Belem monastim. Sladkorna tovarna v Belem Monastiru je izdelala v pretečenem letu 400 vagonov sladkorja. V letošnji kampanji upajo dvigniti sladkorno produkcijo te tovarne na 700 vagonov. Tovarni bo priključena tudi rafinerija. X Produkcija premoga na Madžarskem. V drugi polovici 1. 1922 je bilo producirano na Madžarskem 3,163.000 ton premoga. X Nazadovanje brezposelnosti v Avstriji Brezposelnost v Avstriji je nazadovala tudi v juniju. Koncem maja Je bil v Avstriji 109.001 brezposelnih, dočim jih je 15. junija samo še 100.732. X Produkcija sladkorja na Poljskem. Letošnja sladkorna kampanja bo dala po računih strokovnjakov 9000 vagonov sladkorja več kakor lanska. Višek bp Poljska izvozila. X Razvoj naše premogovne industrije. Novi rudnik v Majevid v Bosni je sedaj popolnoma razvil svoj obrat. Premog tega rudnika je Izborne kvalitete (okrog 8000 kalorij) ter se nahaja v ogromnih množinah, tako da je upati, da postane Majevlca eden najbogatejših rudnikov v naši državi, TRGOVINA. X Kriza v bolgarski tobačni trgovini Na bolgarskem tobačnem trgu je nastala stagnacija. Velike količine tobaka od lanskoletne zelo ugodne tobačne žetve ležijo še vedno neprodane deloma v skladiščih veletrgovcev in izvoznikov, deloma pa še pri producentih. Stagnacijo je povzročila odredba o trgovini s tobakom in glede nesigurnih valutarističnih razmer. X Kriza na madžarskem vinskem trgu. Zadnji teden so vinske cene na Madžarskem nekoliko poskočile, vendar so še vedno daleč pod pravo vrednostjo, ker so vsi industrijski produkti mnogo bolj porasti! v cenah. Producenti se skušajo Iznebiti starih zalog, da Izpraznijo in pripravijo posodo za letošnji pridelek, ki bo na Madžarskem nadvse obilen. Nakup sodov je popolnoma nemogoč, ker so ti dražji, kakor vfno samo. V Tokajskem-Hagyalskem vinskem okrožju znašajo lanskoletne zaloge še 70.000 hi. tako da je nemogoče shraniti letošnji pridelek. X Poljska zunanja trgovina. Vrednost izvoza v aprilu je znašala po Izkazu varšavskega statističnega urada 937.7 milijard poljskih mark in vrednost uvoza 848.5 milijard poljskih mark. DOBAVE. X Dobava latev in desk iz mehkega lesa. V pisarni upravnika državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 11. avgusta t 1. ob II. uri dopoldne licitacija za dobavo 310 m 3 latev (lajšt), ter 424.000 kom. desk raznih dimenzij iz mehkega lesa. Natančnejši podatki s predpisanimi pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. toiljo, niti za žvrgolenje škrjančkov, kj to vstajali z njiv prati solncu. Neka tojna sila ga jo gnala naprej. Ko pa se je iđiiai domu, pričel se je ^^toratL Vse okrog njega lepo pisano in prostrani travniki. Okrog nje-rojstne hiše, kjer je po smrti očetovi gospodinjila sestra mu Meta, lep todni vrt, katerega so proti gozdu ome-tovaJa gospodarska poslopja. Nekoliko 'v *tran pa so čepele vaške hiše okrog j^koliko vzvišene cerkvice kakor piš četo zbrana ob koklji Božji mir je vladal tovsod. Res, košček paradiža, iz kate-I® Pozabil angelj izpoditi ljudi. Nad rajem pa nebo, nikjer na svetu tako Prozorno kot tukaj. Take modre /jtov® iščeš drugod zastonj, ako je ne v modrih očeh tvoje ljubice, ka-^r se tl vdate smehlja. Skoraj bi mogel v nebesa videti. mJ[n res je gledal v nebesa, v tiste T^re oči svoje ljube Eme baš ob istem ko se Je bližal rojstni hiši edvet-Mrak, njegov kondpiient Živko in w Ko le fcvedd, da je odšla Ema .^kam je odšla, ni mogel vstrpeti doma IW 23 nio- Teta Meta, ki je uGUa Emo kot svojega otroka, njima ^ubranila sestankov v mali utici na hoa+’ a s® to to šetala »radi var-kakor je dejala, pred vrtnimi .^^toatoč je zagledala svojega jw • Ne da bi opozorila mlada zaljub-nanj, hitela mu je nasproti. Posta k*la *« prav prisrčno In kmalu . *j»3R*a soBoroim, približala utici in obstala nekoliko oddaljena po ljubeSh. Ta dva sta se živo pomenkovala med seboj; in 2ivko se je Prav v istem hipu oklenil z obema rokama Eminega deviškega vratu, ter jo vroče poljubil, ko je zadonel za njim glas njegovega šefa: »Ej, ejl Tako se obešate vi mladi!« Prestrašena sta odskočila zaljubljenca in sramežljivo pogledala v tla. A tetine besede: »In mi stari vas rešujemo!« in pa nasmeh na obrazu Dr. Mraka, katerega je bila že pripravila teta na to, sta1 ju ojunačila zopet, da sta pristopila in pozdravila prišleca. Po par veselih urah, prežitih skupno Pri zgovorni in postrežljivi teti Meti, so se odpravili domov. Gospa Dr. Mrakova je bila vsa iz sebe od prevelikega veselja, ko jih je vsprejela na domu. Tudi stara Urša skoraj ni hotela verjeti svojim očem in je vskliknila: »Bog bodi zahvaljen in Devica Marija, da se le niste obesili, gospod koncipijent!« Gospa jo je opominjevalno pogledala, a gospod odvetnik je pristavil smehljaje: »Obesil se je, a je bil rešen!« Gospa in Urša sta se čudno spogledali in obe naenkrat vprašali: »Kako tor« Dr. Mrak pa je še enkrat zatrdil: »Da, obesil se je res; pa kako!« — In smejali so se vsj, ko njima je do to po-jfcsojU** L) Lćon Fraptt: Črna in rdeča. (Iz francoščine prevel P. V. B.) Neko jutro so bili našli lovskega čuvaja grajščine Garcourt ustreljenega na polju, daleč od posestva, ki ga je čuval. Tako je dobivala njegova vdova od grajščaka le malo podporo. Javno mnenje je takoj sumilo, kdo je krivec. Pred kakim dobrim letom so se naselili cigani, moški in. ženska z dvema otročičkoma izven vasi v gozdu. Izrabili so jamo v nekem griču in sezidali kočo iz vej, kamnov in ilovice. Mesto klopi so privlekli dve suhi debli na desno in levo stran koče, kjer je bilo nekako dvorišče, kajti drevje je bilo tam v polkrogu posekano. Mimoidoči soi videli, kako je možak, ki se je imenoval Giquel, izrezaval predmete iz lesa ali jih pa pletel iz vrbja. Njegova žena hh je prodajala na sejmih. Ponoči je pa gotovo hodil na lov: imel je pse in srečali so ga že s puško. Zasačili so ga, vendar nru niso mogli ničesar slabega dokazati —. Vdova, ki je zelo slabo živela s svojima dvema otrokoma, je šla večkrat prosit v grad. V svoji nerodnosti pa ni znala pravilno izraziti svojih zahtev; v resnici si ni bila popolnoma svesta, da je v svojem pravu in gospod de Garcourt je bil človek čisto drugega roda, čisto drugega sloja, tako da se iri mosSs U»sta0iti aa siališ&s imforma «taovor- nosti in ni čutila, da bi mogla nanj upli-vati. Še isti dan, ko so izpustili Giquela, je tekla v jaso in v blaznem pogumu začela pretiti divjemu lovcu, ki je sedel pred svojo kočo, in ga glasno preklinjala. Bila je visoka, temna, koščata ženska z zelenkastorjavo kožo. Ni še imela trideset let, a bila je že grda. Ker Giquel ni bil gospod, ga je lahko sovražila, lahko napadala, nista bila ločena po stanu: bila je revna in čutila je v svojem mesu, da ga reveža lahko zadene. Kregala se je pa od daleč, radi psov, ki jih je zadrževala zelo dolga vrv in ki so renčali. Giquel je za trenutek vdovo temno pogledal; nato je pa pustil, da je izlila nanj vso svojo gnjev in je naprej pletel vrbje, ne da bi trenil z očesom, kot da bi bil popolnoma gluh. Njegova mala, rdečkasta žena je bila stopila na prag koče. Njene silno živahne zelene oči so pogledovale moža in vdovo. Izraz nemira in podložnosti na njenem licu se je še poglobil: saj še sama ni vedela, kdo je bil ubil grajskega lovca. Dva otroka v starosti petnajstih in šestindvajsetih mesecev, rdečkasta in slabotna kot njih mati, sta divje gledala na vsaki strani izza njenega krilai. M K U čez mesec dni... Neko nedeljo je divji aprilski veter sunkoma šumel v iiHacPMnt £Soaä i« dolsooS&snl *«*4*3«. Psi so poskočili in začeli renčati, da se je priduši!: — Vraga, že spet ta nora! In zares se je trenutek pozneje pokazala vdova. To pot je privedla seix)j svoja dva mala dečka v starosti enega in dveh let En meter pred psi je sklenila roke obeh dečkov in jima rekla: — Vsedita se tam na drevo. Imela sta rjave lase in oblečena sta bila v temne oblekce. V svoji nesreči je morala z njima prav čudno ravnati, kajti bila sta pasivna in molčala sta. Ubogala sta in šla brez nevarnosti mimo psov. Kljubovalno je vzdihnila »A-a!« in pokazala svoje dolge rumene zobe začudenim Giquelovim in njih dvema dečkoma, ki sta sedela na tleh. In nagnjena, tiščeč pesti ob boke, je začela govoriti: — Grajščak je odpotoval v Pariz, nimam ničesar, služit bom šla, moja malčka sta ravnokar snedla zadnjo skorjico. Dam vam oba v rejo. A—a, to je še malo — saj si jima ti zločinec ubil očeta! Tukaj sta! dam Jih tukaj v rejo, plačevala ne bom ničesar — tako je prav! Giguelova sta gledala nemo in bedasto in premišljevala, kaj bo s tem. ^ena je na tihem vprašala moža: »Ali je to res?« V solnčnem siju je videla Potne kapljice na čelu divjega lovca, obledela je, obraz se ji je zožil in z gjrao to začela strmeti v otroka, ki sta Zanimivosti. Podaljšanje žuljenja za deset let. Povprečna dolgost človeškega živ-Ijena ni povsod enaka. Zavarovalne družbe morajo v svrho svojih poslov voditi natančen račun o tem, koliko let se sme pričakovati, da bo kdo živel. Povprečnost človeškega življenja se naslanja na natančne statistike, iz katerih se izračunajo lestvice o pričakovani dolgosti zavarovančevega življenja. Povprečno najdalje na svetu živijo ženske v Novi Zelandiji. Statistike tam izkazujejo, da se od vsake novorojenke sme pričakovati, da bo živela povprečno 61 let in skoraj 10 mesecev. Najmanj-Sa povprečna dolgost življenja prevladuje v Indiji, kjer se od vsakega novorojenčka moškega spola sme pričakovati, da bo povprečno živel le 22 let in nekaj čez 7 mesecev. To nizko razmerje seveda ne pomenja, da ni starih ljudi v Indiji, ampak je pripisovati večinoma visokemu številu otrok, ki umirajo v rani mladosti. V Zedinjenih Državah znaša povprečna dolgost življenja pri moških 54 let Da je to razmerje tako različno po svetu, je posledica socijalnih in gospodarskih razmer, obstoječih v raznih deželah. Tekom zadnjega stoletja se je povprečna življenska doba podaljšala v vseh civiliziranih državah na svetu, kar je najboljši dokaz, da se je gmotno stanje širokih mas ljudstva zboljšalo. Na Angleškem in Velškem se je tekom zadnjih sedmih desetletij dolgost človeškega življenja podaljšala za dvanajst let In pol. Na Švedskem, ki ima tozadevno na razpolago najboljše zgodovinske podatke na kontinentu, znaša povišek tekom zadnjih osemdesetih let nič manj kot štirinajst in četrt leta. V Zedinjenih Državah ima država Massachusetts najstarejše podatke; tekom zadnjih 65 let se je povprečna dolgost življenja podaljšala za 15 let. Po navedbah dr. Dublina, statistl-čarja velike zavarovalne družbe Metropolitan Life Insurance Company, je za časa, ko so na Angleškem prvič sestavili lestvico o pričakovani dolgosti človeškega živlienja. le 20.5 odst. izmed moških in 32.4 odst. izmed ženskih dosegalo starost 65 let, dočim po zadnji lestvici 43.5 odst. izmed moških in 51.2 odst. izmed ženskih dosega to >starost. V Novi Zelandiji, kjer ljudje povprečno živijo najdalje, je tekom let 1906 — 1910 izmed moških 55.9 odst. dosegalo to starost in izmed ženskih kar 60.5 odst. V Zedinjenih Državah — kakor rečeno — se sme od vsakega novorojenčka pričakovati, da bo povprečno živel 55 let. To razmerje bi se prav lahko povišalo na 65 let. Umrljivost v dobi od rojstva do petega leta starosti bi se lahko znižala za približno dve tretjini, od petega do desetega leta za dve tretjini in pol, od 10, do 60. leta za polovico in od 60. do 70. leta za polovico oziroma manj do ničle. Petnajst odstotkov od vseh ljudi, ki umirajo tekom leta dni, so otroci v prvem letu starosti. Ta precejšnja umrljivost dojenčkov vpliva znatno na povprečno dolgost življenja vsega prebivalstva. Mortaliteta otrok pa se daje preprečiti razmeroma lahko. Kar se tiče n. pr. mortalitete izmed triletnih otrok, je dve tretjini smrti pripisati takim nalezljivim boleznim, kot je legar, driska, ošpice, Škrlatica, oslovski kašelj, difterija, tuberkuloza itd. Kdo bi pa zanikal, da se vse te bolezni dajejo preprečiti in kontrolirati, ako le to hočemo? Da se umrljivost v dobi od 19. do 60. leta zniža na polovico, je treba le, da znižamo mortaliteto, obstoječo sedaj v Novi Zelandiji za dvajset od sto. Izkušnje najboljših zavarovalnih družb dokazujejo, da je to mogče doseči. Dr. Dublin poudarja previsoko umrljivost vsled nezgod na delu in vpliva nekaterih poklicov na zdravje. On trdi, da smo pravzaprav šele komaj začeli borbe proti smrtonosnim vplivom nekaterih poklicev. Posledice strupenih plinov, kvarnih prašin, stik s strupenimi snovmi, predolge ure dela, vse to pospešuje umrljivost, dočim so nezgode na delu odgovorne za kar petnajst tisoč smrti na leto, in to večinoma ljudi v najboljši dobi živlienja. Vsa ta umrljivost se daje preperečiti v velikem obsegu. (F. L. S. S. Jugosl. od New York.) Živ mrlič. V elegantnih salonih francoske kolonije Algier, v mestnih kavarnah in na sprehodih, celo na borznih hodnikih, zveni ime kapitana Veslana. Kdo ie ta oseba, ki je bila dosedai nepoznana in ]e naenkrat postala tako popularna? Vesian ie lahko hvaležen neki pravdi, ki bo še razbijala glave sodnikom. Upokojeni častnik Desnoyer je prodal pred dobrim letom dni večje posestvo junaškemu kapitanu s pridržkom dosmrtnega užitka gotovega dela. Pozneje pa se le Desnoyer skesal. Iskal je vzroka, da bi se sprl s svojim sopogodbenikom in ga nato tožil. Najel je tudi nekaj privatnih detektivov In jim naročil, da poizvedujejo o prejšnjem življenju svojega kupca. Delo je šlo srečno izpod rok in tekom par mesecev je imela detektivska pisarna že vse dokumente v rokah. Toda kaka zmešnjava! Gospod Olivier Vesian je bil rojen leta 1860. in je bil pomorski častnik. Dne 22. aprila 1903 se mu je pripetila težka nesreča, pri kateri je bil zelo poškodovan. Poškodbe so ga tudi spravile v grob, kar je jasno pokazal mrtvaški list. ki so ga dobili detektivi v Parizu. Kakor mrtvaški, tako je bil tudi krstni list uradno potrjen. Leta 1918 pa se je isti Vesian poročil s hčerko nekega bogatega trgovca v Toulusu, o čemur jasno priča overovljen prepis poročnega Usta. Detektivi so bili mnenja, da gre za zmoto. Toda te dni je prišel kapitan Vesian pred sodišče. Brez strahu je izjavil, da so vsi dokumenti pravi in. da predvsem mrtvaški list popolnoma odgovarja resnici. »Priznam,€ je rekel pred sodnim zborom, da se vsi dokumenti nanašajo na mojo osebo. Listine o mojem rojstvu in smrti so avtentične. Toda, kakor vidite gospoda, iaz stojim pred vami. Sem sicer umrl in živim že nekaj let na onem svetu, sem pa kljub temu pristojen v Algier in se navadno mudim v hiši tožitelja. Izjavljam torej, da obstoja samo eden Vesian in ta sem jaz. Ta Vesian je rojen leta 1860. in je umrl 1. 1903 na poškodbah, ki jih je dobil pri neki veliki nesreči. Gospoda jaz sem živ mrlič.« Lahko si predstavljamo zadrego sodnega zbora. Tožitelj zahteva kazen, toda mrtvi se ne smejo klicati na odgovor. Afera postaja vedno bolj zamotana, ker mrlič, ki je preživel svojo smrt, diploma-tično trdovratno molči o svojem življenju na onem svetu. Končno so ga oddali v opazovalnico, da bodo spoznali, da li gre za prebrisanega sleparja ali za pravega norca. — Avtobus na pnevmatiko. Doslej Imajo v Parizu enega na poskušnji, v kratkem denejo v promet še štiri druge, ki bodo opravljali službo na različnih progah. Vdova se je pa nenadoma obrnila m z zaničljivim nasmehom mahala z rokami: — Pa glejte, da ju boste dobro oskrbovali! Okamenela Giguelova sta čakala: gotovo se bo vrnila. Pazila sta na pse, ki so prisluškovali, toda po par minutah so se spet vlegli. Giquel je nadaljeval svoje delo, njegova žena se je vrnila v kočo. Oba vdovina malčka sta nepremično in pridno gledala Giquelova otroka, ki sta smukala storže. Ob navadni uri sta zahtevala vsak svoj kos kruha. Mati je stopila s hlebom iz koče. Tu sta oba tujca vstala, se približala in stegovala ročice, kajti bila sta lačna. Mati je dala kruha svojima otrokoma, počakala in gledala moža. Ta je tudi opazoval, a se delal, kot da premišljuje nad svojim delom. Trenutek je bil tragičen, Nenadoma se je pa Giquel dvignil, poklical pse in odšel z velikimi koraki. Tedaj pa je žena dala tujcema jesti. Giquel se je šele po noči vrnil. V koči je bilo novo ležišče iz praproti, tu sta spala otroka vdove oblečena. In zgodilo se je v resnici tako kot v rodbinah, kjer so otroci v reji. Od naslednjega dne so se Jacques in Guil-lame, Fric in Lili. igrali, kregali in Jedli skupaj In spali drug poleg drugega. Giquel in njegova žena, ki sta bila človeka one vrste, kateri živijo skupaj in se razumejo, ne da bi govorili, nista zinila besedice o čudni zadevi. Samo prve dni se je Giquel umaknil v trenutku, ko ie nn i a ga la niego”a žena tuj- ca spat ali pa jima dajala jesti. Cez teden dni je vsaka razlika izginila, kruh in batine so se razdeljevale vsem štirim enako. « ♦ * Meseca junija je imelo veliko drevje vse svoje listje in gozd je bil skoraj neprodoren. Nekega popoldneva se je naenkrat pokazala vdova. Začudenim pogledom Giquelovih je odgovorila z zaničevalnim smejanjem. — No, če da kdo otroke v rejo, jih pride pogledat. Fric in Lili sta jo spoznala, približala svoja nosova njenemu licu, a nista prosila, da bi ju odvedla. V sovražnem veselju je vdova takoj zaklicala: — Oj, lepa pa sta, rejenčka! Prokleto dobro uspevata! Aha! Crna sta mnogo krepkejša kot rdeča! Njeno zasmehovanje je bilo upravičeno: Fric in Lili sta izgledala kot velikana poleg Jacquesa in Guillaumea. Vsakih štirinajst dni je prihajala in zmagoslavno govorila: — Oj, oj! Oba črna bosta pojedla oba rdeča! Neki dan meseca avgusta je lajanje psov opozorilo Giquela. Poklical je dečka in zginil z njima v gozd, — Kje sta moja? je vprašala vdova. Giquelova žena je pokazala proti gozdu in obvarovana od psov nadaljevala obdelovanje rjavega lončenega lonca. Vdova je postala divja, uganila je, da so ji to storili nalašč. Srepo je pogledala svojo sovražnico, pretila ji je z zobmi, da h bo razgrijd» **“•- Čudna iznajdba. Plesni profesor Rossi iz Rouea ie predlagal na mednarodnem koregraf-skem shodu v Parizu, naj se uvede za ples njegov izum, nekak č ičsčtčočtčnči pas — ki seveda se ne da primerjati z deviškim pasom, kakor ga vidite shranjenega v Clunyjskem muzeju v Parizu — pas, imenovan »princesse Lilly«, ki bo držal pravo razdaljo med plesalcem in plesalko. Na prednjem delu ima, kakor hlapon, tri odbijače, ki ga bodo koj odrinili, če bi se preveč približal svoji družici. Vprašanje pa nastane, hoče li ta plesni mojster odpraviti to družabno navado in s tem samemu sebi izpodre-zati zaslužek. Ta podmena ni kaj verjetna. Zdi se, da Rossi smatra rajanje za nekak šport kot tekanje v stadiju. Ce je temu tako, se je hudo zmotil, kajti ples je salonska naslada, mimo-gredna več ali manj spodobna zabava, kjer si pač iščemo »kratkih stikov«. Ako je plesačici stik pretesen, le treba zgolj enega pogleda, enega pokreta, da se razrahlja. Lokomotivski buhači in hebači so odveč. Ženska, ki potrebuje odbijalne ploče za obrambo svoje kreposti, se bo dobro premislila, preden si opaše ledja s prožnim kovinskim predpasilom. Klavir v metalurgiji. Doslej je glasovir služil zgolj umetnosti, če pozabimo na njegovo trgovsko vrednost, A poslej ga bodo uporabljali, kakor poročajo ameriški znanstveni obzorniki, celo po metalurgičnih delavnicah. Toda ne mislite, da bodo z godbo razveseljevali in bodrili delavce. Gre samo zato, da se zaslede razpoke, mehurci in drugi nedostatki v notrini kovinskih izdelkov, ki lih niso mogli z dosedanjimi pripomčki vselej zaznati. Nova tehnika je kaj preprosta. Vsak kos se udari s kladivom in se ta zvok primerja s klavirskim glasom. Predmet bo veljal kot zanesljiv, ako je soglasje med pianom in kovino popolno. Ce pa je čuti količkaj neubranosti, se izdelek kot neraben zavrže. Za take poskuse bo seveda treba tankega posluha. Vendar pa ne bo treba zamotanih glasbenih vaj za to službo. Za muzikalno metalurgijo bo povsem odveč skala, zoprna vsem onim, ki se uče klavirja. Brezposelnost in stanovanjska stiska se bosta ublažili: marsikakega nevšečnega brenkača soseda se bomo odkrižali, ker poide v tvornico po zaslužek. PETA STOLETNICA PETRA DE LUNA. Na pobudo vseučiliškega rektorja v Saragossi so tam obhajali obsmrtno petstoletnico protipapeža Piedrade Luna, ki si je ob velikem razkolu nadel ime Benedikt XIII. Njegov rojstni kraj je bil Illueca v saragoški pokrajini Bil je zanimiva postava one škofijske aristokracije, ki Je vladala Cerkvi v imenu avignonskega papeštva in ki je dovršila veliko shizmo na zapadu. Ko pa se je Španija in Francija vrnila pod Rim, ga je koncil v Kostnici 1417. odstavil kot razkolnika. Španci trdijo, da so 1. 1810. francoske čete razmetale kosti tega »krivega« papeža v reko Aran-do. Našla se je samo še črepina. — Tronoga raca. Savignac-les-Eglises (Pčrigord) ie srečni kraj, kjer se je nedavno nekemu peku izvalila raca s tremi nogamL Gospodinja namerava skrbno izpitati čudovito ptico, da ]o bo odraslo prodala naravo-slovskemu oddelku muzeja v Pčrigueuzu. Tu je pa prišla do spoznanja, divji krik se ji je izvil iz prsi, kajti Čitala je misel v duši tujke. Od veselja je udarila po svoji obleki: — Kako?... Nemogoče!... Ta je pa dobra! O, le počakaj malo, se bomo še smejali!... O, ta je pa dobra! Prenehala je, da bi imela več učinka, nato je pa kar bruhnilo iz nje: — Dobro, pridem po otroke! Vzamem jih in odvedem. — Ciganka je spustila vrč, ki se je razbil, njena usta sta se čezmerno odprla, nato je pa dejala z nenavadno naglico, da tega niso storili nalašč in da bosta odslej otroka vedno tu. Vdova je zavpila navdušeno: — Hočem jih in odvedla jih bom! Giquelova žena se je naglo pomirila, obraz ji je postal spet trd kot kamen; njene skrivnostne zelene oči so se obrnile v brezkončni gozd, ki se je raztezal po obronkih. Vdova se je obrnila to dodala, da izpopolni svojo osveto: — Jutri pridem iskat svoija malčka, pa z orožniki! In naslednji dan je zares vedla okoli poldne orožnike z rezkimi vskliki in mahala s svojimi dolgimi rokami in koščenim telesom: — Pojdite sem, boste videli! Sicer pa vsakdo ve: dva sta rdeča ta dva črna... oba črna sta moja. Ko pa so prišli na Jaso, so našli kočo zapuščeno, brez orodja, brez vsega. Cigana sta zbežala ponoči s svojimi štirimi otroci, z obema rdečima to obema črnima. Kaj prinaša tehnika novega. Eden Izmed še mnogih nerešenih problemov na polju kinematografije je bil doneči film, t. j. predstavljanje kinematografskih slik z istočasnim spremijevanjem godbe in petja. Pri dosedai znanih sistemih, ki naj bi služili v ta namen, so skušali doseči popolno istočasno delovanje gramofona in filma, skušali so tudi opremiti slike z notami, da bi imel kapelnik ali cel orkester možnost ravnati se natančno po slikah, vendar pa niso mogli doseči zadostnega sinhronizma. Že zaostajanje ali prehitevanje za sekundo predstavo silno motL Upravičeno pozornost vzbuja sedaj način za istočasno predvajanje kinematografske projekcije in spremljanja, katero je izumil fizik Vogt in praktično pokazal javnosti pred vabljenim občinstvom v Berlinu. Po soglasnem mnenju vseh navzočih se je ta sistem tako obnesel, da je smatrati danes ta problem rešenim. Med drugimi filmi je bila tudi sledeča ljubavna scena: Oboževana operna pevka obljubi svojo roko onemu. ki bi jo znal razvedriti z najlepšo glasbo. Nastopajo zaporedoma igralec na harmoniki, flavti, klavirju, nato trobentač in končno čelist. Posebno poslednja točka je glede igre in gibov izzvala največje občudovanje; tudi pevka, ki je nastopila v filmu, je žela obilo priznanja, ker se je gibanje ustnic čudovito skladalo z glasovi. Celo šumi in ropotanje, zaloputanje in škripanje vrat je bilo pri naslednjih predstavah na najnaravnejši način posnemano. Tehniški del Vogtovega izuma se da ta popisati na kratko tako-le: Pri posnetku govorečega in donečega filma se pretvorijo najprej zvočni valovi potom mikrofona v valovanje elektriškega toka, ki služi v to, da vpliva na eiektriško energijo in povzroča potom posebnih aparatov svetlobno valovanje. To valovanje pustimo vplivati ob strani filma, medtem, ko se vrši istočasno posnetek slike. Ce pogledamo tak film, vidimo ob strani nepretrgan trak svetlejših in temnejših prog: fotografično fisksi-rano godbo. Ce pustimo v svrho obnavljanja teči tak film skozi aparat, ki je za to prikrojen, povzročajo temnejše in svetlejše proge svetlobne spremembe, ki se potem zopet pretvorilo v valovanje toka, ki povzroča v glasno govorečem telefonu primerne zvočne pojave. Kakor se čuje, je najimenitnejši del tega čudovitega aparata neka vrsta elektronske cevi, takozvana »kaliumcev«. • Ce bo letalstvo še nadalje napredovalo, bo treba v izdatni meri skrbeti za varnost ponočnih poletov. To se bo dalo doseči le s pomočjo signalnih luči in žarometov, kakor so že v uporabi v svetilnikih na obalah in pristaniščih Za pomorske namene zadostujejo svetilniki z 30—40 milionov sveč, ker je vsled omejenosti obzorja dalekosež-nost svetilnikov vedno vezana na to okolnost in če je svetilo še tako močno. Drugače pa je pri letalstvu. Letalec se nahaja navadno v višini 2500 m In vozi s poprečno brzino 200 do 250 km na uro. Ima torej največje zanimanje na tem, da vidi svetlobne znake že v veliki razdalji. Zanimiv ]e v tem oziru svetilnik, ki so ga pred kratkim zgradili kot signalno napravo za francosko letalno službo Pariz—Alžir, Pariz—Sredozemsko morje, Pariz—Italija, Pariz—Švica, Avstrija, Jugoslavija—Balkan. Zgrajen je v bližini Dijona in ima jakost ene milijarde sveč. Opaziti le ta svetilnik že na daljavo 300 do 400 km. Svetilniki, ki so jih rabili dosedaj, so imeli komaj dalekosežnost 100 km. Kot svetila so služile navadno acitilen-ske luči ali električne žarnice. V novi napravi pa so ogromne obločnice, ki mečejo v noč močne svetlobne trake. m V novejšem času so zapazili, da so se gotove rastline oziroma drevesa pojavila tam, kjer se nahajajo v zemlji rudnine, ki imajo kot znak nahajališča one rastline. Marsikatera važna rudninska ležišča so že našli na ta način. Tako se da sklepati na ležišča železne rude, če Je površina poraščena z brezami. Tako so n. pr. na vestfalskem mestu Siegen daleč naokrog samo bukovi in hrastovi gozdiči. Le na nekaterih mestih so breze in ravnotam so tudi razsežna ležišča železne rude, — Bukev kaže pogosto-ma ležišča apnenca. V Ameriki je rastlina »erigonum ovalifolium« redno ob nahajališčih srebrne rude, v Michiganu Wisconsinu »amorpha camescens« vedno tam, kjer je svinčeni sijajnik in v Španiji neka pleveli z znanstvenim imenom »convulvus althaeci-dens« tam, kjer so ležišča fosfata. Zanimivo bi bilo dognati tudi značilne rastline za naše kraje, ker bi se dalo na ta način dobiti še marsikatere zemeljske zaklade. Šolarska modrost. Na travniku raste nekaj mačic in tudi po drugem grmovju je začelo poganjati brstje. Jurčič je prebival na Dunaju po luknjah. * Rezijanu je glavna hrana tudi polenta. Vendar pa rad sir je. .* Nerad sem se poslovil od uborne koče, kjer je Gregorač prebil svoja rojstna leta. * Možje so odšli na čelu župana nad medveda. Izza Snežnika se prikaže luna to s trm 6 posluša slovenske zdravice to narodne pesmi. * Pogreb se je pomikal proti Sv. Križu, kjer sedaj počivajo duše umrlih mučenikov. Ob deklamaciji Hajdukove oporoke: »Na tla se vkloni sto kolen. Sto rok zavzdigne nos (nož) jeklen.« M Je H dren sam kriv, če je kriv?, :* Kristus se Je rodil štiri leta pred Kr. to je umri L 35 po Kr. Leksikaliia. Kakor čuiemo, pripravlja ugleden konzorcij izdajo novega slovenskega leksikona. Da opozorimo naše občinstvo na ta znameniti pojav; priobčujemo tule nekaj primerov. Fix. Brezverec; človek, ki ne hodi v cerkev, pa mnogo moli. Demokrat; človek, ki deli pravice z bajoneti in z vislicami. Devica; dekle, ki sprejema brez zapisnika. Politika; kupčija brez nadležnih prič. Prijatelj; pomeni bitje, ki te spredaj liže, zadaj grize, na vseh straneh pa skube. Umetnik; človek, ki nima nobenega premoženja, mnogo dolgov in mnogo kredita. Ženij; duševni siromak, ki ne zna na razumljiv način izražati svojih piškavih ml-slL Značaj; človek, ki hoče z glavo skozi zid; pomeni včasih tudi pritlikavce, ki se obešajo kričačem za rep. Žolna; po Sloveniji znači ta beseda bitje, ki mu pravimo s tujim izrazom tudi literat. Drobtine. — Vremenoslovec. Janez Mokranjec je učen človek. Posebno mu štejem v dobro, da zna tako imenitno vreme prorokovati. Sicer bi mu lahko zameril, da nam obeta za to poletje mnogo dežja, osobito moker in pust avgust nam napoveduje. Ob tej priliki pa moram preklicati tisto bajko, ki tako nespoštljivo v nič devlje njegovo meteorologijo. Pravijo namreč, da ima doma v hlevu vremenskega osla. Kadar pride gospodar gledat svojega sivčka in vidi,da ga na neko razdaljo ne vidi, mu to pomeni, da je megla. Ako je živalica po hrbtu mokra, je zunaj deževno. Ce pa je dlaka suha, je po vsej priliki vedro. Kadar pa se pohlevnenfu ži-vinčetu maje rep, je to jasen znak, da piha veter. — Jagode v Berlinu. Drage so, pa vendar se kupujejo. Pol kg stane 5.000 do 6.000 mark. Francoski časnikar je ondan dobil 14-jagod za 2.700 mark. Torej Je ena jagoda 192 mark; za to ceno si se pred vojno lahko štirinajst dni vozil po sredozemskem morju. ^ — Kraljevska beda. Bivša cesarica Žita je baje prodala laškemu industriicu proslulo sveto pismo (Borbo d'Este). Pri vsem svojem siromaštvu pa Je ohranila vladarski ponos. Tako je odklonila predloge ameriških dnevnikov, ki so ji ponujali na tisoče dolarjev za spomine, če bi jih hotela napisati. — Zoper razsipanje. Ker je Amerika »suha«, so tuje paroplovne družbe prisiljene na čudno šego. Poslej bo namreč moral vsak potnik vnaprej sporočiti, koliko namerava popiti na vožnji preko merja. Prekomorski parnik bo namreč vzel samo toliko žganice, vina In piva, kolikor ga n pr potroši med angleško obalo te tri milje pred ameriško, ker v tej razdalji se mora docela »posušiti«. — Fotografije pri dirkah. V pariški okolici (Maisons-Lafitte) delajo poskuse, da bodo posehdob fotografirali konje pri tekmah In sicer na koncu dirke. Doslej so pogosto nastali prepiri zbog otežkočenega raz-redovanja, posebno če je več dirkačev dospelo skoro v istem času. Pri snimki so se dobro izkazali. Upati je na konec talcih sporov. — Preprost duhovnik. Abbč Jot ima sodnika za. vratom, ker ie pred dvema letoma starinarju Marianiiu Iz Meluna prodal umetniški kip Devica z Detetom iz farne cerkve Saint-Sauveur-sur-Ecole za 2500 frankov In ina njegovo mesto postavil ničvreden pona-rejek. Zagovarja se s tem, da od kraja ni vedel za visoko vrednost oddane sohe, da nobeden vernik ni zapazil Izpremembe In da le izkupiček porabil za vzdrževanje božjega hrama. — Mesto naprodaj. Mesto za 500.000 f. sterlingov! Za to ceno se namreč proda Londonderry na Irskem ulsterski vladi. Ta neobična kupčija prihaja odtod, ker je Londonderry naselbina, ki jo je London ustanovil početkom 17. stoletja hoteč poangliti Irsko. Ulstrska vlada napravi konec temu položaju s tem, da kupi mesto. — Vedno Isti. Angleži imajo srečo. — Pravkar so odkrili bogato najdišče zlata med jezeroma Taganjika in Njasa v Living-stonovih hribih, t. J. na meji bivše nemške kolonije Zapadne Afrike, ki Je danes britanska. Vse prebivalstvo se trumoma podi na rodišča, še celo višje uradništvo ostavlja svoje službe ter odhaja za rodosledci. — Rojstvena kriza evropska. Rojstva nazadujejo po vsej Evropi In sicer večinoma bolj naglo nego v Franciji. V Franciji je padlo število porodov v letih 1872—1913 od 267 pri 10.000 na 188, torej se je koeficient znižal za 79 pri 10.000. V isti dobi caeteris paribus na Angleškem od 356 na 251 (torej 115!), v Nemčiji je padec še ob-čutnejšl, namreč od 411 na 283, to je 128 na 10.000. V Italiji znaša ta koeficient samo 61. Vendar pa se v teh treh državah manj čuti zmanjšani napredek prebivalstva. .. *• m THE REX Co, m 16) LJUBLJANA. TELEF. ST. 868 PIT. GRADIŠČE io. Barvne trakove za vse pisalne in računske stroje. "J A Pisalni stroji itd. Mehanična delavnica (popravljalnica) LJUBLJANA Selenburgov« ulica 6/1. L. BARAGA. k France veber: Problenuumske Ä in nasonsKe ;Pameti.^ Kakor sem poivdairjal že na drugih mestih, razpade vse naše temeljno doživljanje v dve veliki polovici, izmed katerih obsega prva celokupno Predstavljanje (gledanje, slišan je, vohanje, tipanje itd.) in mišljenje (vreme je jasno, ni dežja, 2X2 = 4, živim itd.), druga pa celokupno čustvovanje (veselje, žalost, spoštovanje, zaničevanje itd.) in stremljenje (želja, zavračanje, volja, odpor itd.). Temeljna razlika med tema dvema polovicama naše doživljajske duševnosti je ta, da nam golo predstavljanje in mišljenje služi pred vsem za pridobivanje in izpopolnjevanje našega znanja o sebi in vsej naši okolici, dočim Sre samo čustvovanju in stremljenju obenem funk-nija, da nas tira tudi k pristojnim dejanjem in nehanjem. Saj bi bil človek, ki bi mu že načelno nedosta-ialo vsakega čustvovanja in stremljenja, že načelno nezmožen tudi za vsako »dejanje« in sicer tudi tedaj, ko bi se samo s kakim lastnim dejanjem lahko izognil sicer neizogibni smrti. Takemu člo-veku bi namreč celo smrt nujno pomenila nekaj Povsem drugega nego nam, nekaj popolnoma indiferentnega namreč, na kar bi zrl on ne-obhodno z isto hladnostjo, s katero opazujemo tudi nh vse one druge pojave, ki ne vzbujajo v nas uikakega čustvovanja in stremljenja. Takemu človeku bi torej celo njegova lastna smrt pomenila R isto, kar potnenjajo n. pr. prirodoslovcu najraz-ličnejši vnanji dogodki, ki jih pravkar samo teoretično raziskuje. Kakor skuša prirodoslovce v ome-Pjenem položaju te dogodke samo zgolj predstavno R miselno ugotoviti, a mu osebno ni prav nič >>na tem«, da nastajajo ali da izginjajo, takisto bi tudi oni človek mogel v najugodnejšem slučaju sumo zgolj predstavno in miselno ugotoviti, da n- Pr. neha njegovo življenje, ako ne izvrši izvest-nega dejanja; tudi temu človeku bi pa že načelno ^sebno ne moglo biti prav nič »nai tem«, da dlje časa živi ali da umre, s čimer pa je že izrečeno, du bi tak človek se tudi ne mogel povzpeti do ni-Fakega lastnega dejanja, ki bi ga edino otelo sicer neizogibne smrti. Kar velja celo napram lastni smrti, pa velja seveda še v višji meri napram vsem ostalim po-Rvom in dogodkom. Človek, ki bi mu že načelno ^dostajalo vsakega čustvovanja in stremljenja, bi s' vse te pojave in dogodke pač lahko predstavljal Rr jih miselno ugotavljal, toda! z njegove strani R bilo vnaprej izključeno vsako dejanje in n e -nanje, ono dejanje in nehanje, do katerega dnevno in samo ob sebi prihajamo mi, ki si naj-različnejše pojave in dogodke ne le predstavljamo ter jih ne le miselno ugotavljamo, temveč spričo niih obenem čustvujemo in stremimo. Človek brez jakega čustvovanja in stremljenja bi lahko sicer RJ najgenialnejši predstavno' in miselno bitje, ki di objelo vse človeške znanosti in s svojimi razumom prošinilioi vse vesoljstvo ter odkrilo zadnje uiegove tajne, — tak človek bi bil vendar obenem d'tje, nezmožno za vsako lastno praktično dejanje in nehanje, bitje, ki bi se, motreno