Št. 144 (15.588) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi._______________________________ TRST-Ul. Montecchi 6-Tel. (>10/7796630_________ GORICA - Drevored 24 moggb 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ IcnnilB POŠTUNA PLAČANA V GOTOVN I5UULIR SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% tfk CREDITO COOPERATIVO ZADRUŽNI KREDITNE BANKE fURLANIjE-JUUJSKE KRAJINE 'jm ČETRTEK, 4. JULIJA 1996 I Tajnik DSL D'Alema I na obisku v Trstu TRST - Med svojim obiskom na severovzhodu Italije je tajnik DSL Massimo D’Alema bil tudi v raziskovalnem centru pri PadriCah, kjer je poudaril pomen raziskav in vlaganja vanje. Sestal pa se je tudi z drugimi sredinami, ne samo s svetom znanosti. Njegov namen je bil namreč poblize spoznati to območje, njegov svet dela, podjetništva, kulture, in razumeti, zakaj prihaja do tako razširjenega nezadovoljstva. Na 3. strani I Mestni redarji | zračunalniki TRST - Tržaška občina je vCeraj predstavila informatski sistem, ki ga bodo mestni redarji uporabljali za nalaganje glob kršiteljem prometnega zakonika. Mestni redarji bodo s seboj nosili prenosni računalnik, s katerim bodo naglo in jasno izpolnjevali obrazce za plačilo glob. Sedem prenosnih terminalov, s katerimi trenutno razpolagajo, bodo zaceli uporabljati 8. t.m. Na 5. strani R [MINI / KO INGRES CGIL ~ Prodijev prihod je pomagal obnoviti dialog Včeraj na vrsti D 'Antoni in Larizza, danes pa Veltroni RIMINI - Prodi in Cofferati se sicer nista pobotala, nepričakovani prihod premiera na kongres CGIL pa je vendarle omogočil obnovitev dialoga. Predsednik vlade je resda poudaril, da ne mara popustov, da mu ni do prijateljskega sindikata in da noče biti nikogaršnji transmisijski jermen, da pa je mehanizem sprotnega sporazumevanja s socialnimi partnerji za izvršno oblast temeljne važnosti. »V modernem kapitalizmu se gospodarska politika ne oblikuje samo za zaprtimi vrati ministrskega sveta,« je dejal Prodi in dodal, da je prispevek sindikata še zlasti ob zdajšnji zaposlenostni stiski bistvenega pomena. Vodja CGIL je Prodijev prihod ocenil kot izraz spoštovanja do sindikata in njegovo potrditev obveznosti iz julija 1993 pozdravil, glede načrtovane stopnje inflacije pa sta si še da- leč narazen; toda led je bil prebit in besedo ima parlament. Včeraj sta spregovorila tudi EVAntoni in Larizza. Vodja CISL je vztrajal pri tezi, da potlačitev draginje na 2, 5% v letu 1997 ne bo prizadela delovnih pogodb, ampak bo omogočila privarCevanje 30.000 milijard lir, s čimer se bodo okoristili tudi delavci. Tajnik UEL je bil nasprotnega mnenja, oba pa sta se zavzela za združitev vseh treh sindikatov, čeprav Larizza s časovnim pridržkom. Debata znotraj CGIL ni posebno živahna. Cofferati je zadovoljil malone vse, tudi najbolj nepopustijive kovinarje, in izzval razkol v manjšinski struji Sindikalna alternativa, zato bo jutri brez težav potrjen na tajniškem položaju. Trinajsti kongres lahko torej razgiba samo še današnji nastop Wal-terja Veltronija. Na 2. strani ___RUSIJA / PO EXIT POLLIH IN PODATKIH Z DALJNEGA VZHODA_ Jelcin naj bi vodil pred Zjuganovom RIM / PRIZNANJE AMERIŠKE AGENCIJE MOODY'S Vzpon Italije na lestvici (naj) zanesljivejših dfiav RIM - Ameriška agencija Moody’s, ki ocenjuje zanesljivost dolžniških držav, je Italijo spet povzdignila s stopnje Al na AA3, pri čemer je upoštevala tako dolg v tuji valuti kot obveznice v lirah. Apeninski polotok se je tako spet povzpel v pas top quality, nad katerim kraljuje legendami trojni A, ki zajema trenutno devet držav -Avstrijo, Francijo, Nemčijo, Japonsko, Luksemburg, Nizozemsko, Švico, Združene države Amerike in Veliko Britanijo. Italija, ki ima najnižji red v sedmerici najrazvitejših držav, je bila v tej kategoriji zanesljivosti do leta 1991, potem pa trikrat deklasira-na. Do včeraj je bila v istem razredu z Južno Korejo, Malezijo in Portugalsko, pred njo pa so bili Tajvan, Španija, Irska, Singapur, Nova Zelandija in Avstralija. Odločitev agencije je izzvala globoko zadovoljstvo. Predsednik vlade Prodi jo je označil kot važen dogodek, saj gre po njegovem v določenem pogledu tudi za promocijo lire. Zadoščenje so izrazili tudi voditelji sindikatov CGIL Cofferati (»to bi moralo omogočiti bolj umirjeno soočanje med vlado in socialnimi partnerji glede problemov inflacije in zaposlovanja«), CISL D’Antoni (»to je dokaz verodostojnosti naše države, ki nam bo pomagal uveljavljati ambiciozne načrte«) in UIL Larizza (»od tega bomo imeli korist vsi, kajti ob večji zanesljivosti se spremenijo obrestne stopnje, ki bremenijo dolgove«). Kakor je pojasnil analitik omenjene agencije Vincent Tru-glia, je Moody’s utemeljila svoj sk- lep tudi z izidom aprilskih volitev. Ta naj bi dovolil nadaljevanje ukrepov za omejitev deficita, ki so jih sprejele prejšnje vlade, čeprav novo izvršno oblast čakajo še hudi izzivi. Ce bo ostal politični okvir verodostojen in če bodo finančne oblasti vztrajale pri gospodarski strogosti, se bo breme izdatkov na račun obresti srednjeročno ublažilo. Promociji navkljub pa Italije ne bo v skupini držav, ki bodo januarja 1999 prve vstopile v evropsko ekonomsko-monetarno unijo. To je stališče nemške zveze industrijcev BDI. Ta se sicer opredeljuje za unijo, a pod pogojem »dveh hitrosti«. Za vstop v prvo skupino bi morala Italija razmerje med deficitom in domačim bruto proizvodom že leta 1997 znižati s 4,4% na največ 3%. Danes v Primorskem dnevniku Prodi: Italija zadovoljna za delo v EU BRUSELJ - Ministrski predsednik Romano Prodi je včeraj izjavil, da je Italija lahko zmerno zadovoljna z rezultati, ki so bili doseženi med šestmesečnim obdobjem, ko je predsedovala EU. Stran 2 Resolucija SKGZ Na ponedeljkovi seji glavnega sveta SKGZ so sprejeli resolucijo, ki obravnava odnose med našo manjšino in matično domovino ter se posebej zavzema za Primorski dnevnik. Stran 5 Veliko glasbe vseh zvrsti Po zaključku tržaškega festivala z obilico sodobne »resne« glasbe, se v tem mesecu obetajo številni koncerti lahke in etno glasbe. Stran 8 Zaplet procesa Pnebke RIM - Pri vojaškem prizivnem sodišču v Rimu so včeraj razpravljali o zahtevi javnega tožilca Intelisa-na, naj nacističnemu stotniku Priebkeju ne bi sodila predsednik Quistelli in stranski sodnik Ronchi, ker sta bila še pred procesom mnenja, da je treba »ubogega starčka oprostiti«. Stran 9 MOSKVA - Po exit pol-lih treh javnomnenjskih raziskovalnih družb (ruske, ameriške in nemške) naj bi Boris Jelcin prepričljivo vodil pred svojim tekmecem, neoko-munističnim voditeljem Genadijem Zjuganovom. Razkorak naj bi bil skoraj 10-odstotni, medtem ko je v prvem krogu razlika v korist Jelcina znašala samo 3, 24 odstotka. Te podatke potrjujejo tudi exit poli, ki jih je italijanska Rai naročila ruskima raziskovalnima inštitutoma Mitovski in Cesi in ki sta še kar točno napovedala rezultate prvega kroga volitev. Bolj kot ta exit polla pa Jelcinovo zmago napovedujejo prvi dokončni podatki z ruskega Daljnega vzhoda. Tako je v južno-sahalinskem okrožju Jelcina podprlo 60, 37 odstotka volilcev, Zjuganova pa 29, 1 odstotka. V Vladivostoku je Jelcin prejel dvakrat več glasov kot Zjuganov, na Cukotki pa 77 odstotkov. V prvem krogu je Jelcin na Daljnem vzhodu prejel le 29 odstotkov, Zjuganov pa 24 odstotkov. Daljni vzhod s svojim vojnoin-dustrijskim potencialom je torej obrnil hrbet neokomunistu Zjuganovu in podprl Jelcina, ker ob njem sedaj stoji nekdanji general, heroj iz Afganistana in Pridnjestrja, Aleksandr Lebed. Ob teh pa Jelcinovo zmago napoveduje tudi podatki o udeležbi. Pred volitvami so vsi napovedovali skoraj gotov Jelcinov poraz, če bi se volitev udeležilo manj kot 60 odstotkov volilcev. Po zadnjih podatkih pa je ta udeležba višja in naj bi znašala od 63 do 65 odstotkov, v prvem krogu je bila 69,8 odstotka. Na ruske volilce ni torej vplivalo zaskrbljujoče zdravstveno stanje Borisa Jelcina, ki včeraj ni glasoval na svojem običajnem moskovskem volišču, temveč v nekem zdravstvenem domu nedaleč od njegove podeželske rezidence, kakih 30 kilometrov od Moskve. RIMINI / NEPRIČAKOVAN NASTOP PREDSEDNIKA VLADE NA KONGRESU CGIL RIM / PO KONCU LETA Prodi: Naš program ne bo prizadel šibkejših slojev Cofferati ublažil grožnjo s stavko - Stališča D'Antonija in Larizze Ciampi: Možnost novega ukrepa za 22.000 mrd lir Cene pod strožjim nadzorom Treu obljubil mladim več dela H BRUSELJ / ROMANO PRODI h Italija lahko zadovoljna z doseženimi rezultati BRUSELJ - Predsednik ministrskega sveta Romano Prodi je včeraj izjavil, da je »Italija primerno zadovoljna« z rezultati, ki so bili doseženi med njenim šestmesečnim predsedovanjem Evropske unije; obenem je dodal, da pa obstaja nekaj obžalovanja zaradi vprašanj, ki jih ni bilo mogoče »kljub vsem naporom« uresničiti. V svojem posegu v Bruslju med razpravo v evropskem parlamentu, ki je bila namenjena obračunu italijanskega šestme-secja in katere se je udeležil tudi zunanji minister Lamberto Bini, je Prodi tudi podčrtal, da je »treba nadaljevati delo z obnovljenimi moCmi«, tako v državi, kot v okviru komunitarnih institucij; doseči je namreč treba tiste cilje, ki jih ima vlada na prvem mestu svojega programa; ti cilji pa so finančna sanacija za spoštovanje parametrov iz Maastrichta, povrnitev lire v evropski monetarni sistem in popolna integracija Italije v schengenske mehanizme. »Naloge so težavne -je dodal ministrski predsednik- njihovega reševanja pa se lahko lotimo z obnovljeno mero optimizma.« Govorec o glavnih rezultatih italijanskega predsedovanja se je ministrski predsednik Prodi zaustavil predvsem na začetku del konference za revizijo maastrichtske pogodbe, na rezultatih florentinskega vrha za boj proti brezposelnosti in opravljenem delu (ki ga bo treba vsekakor še nadaljevati) za skupno denarno enoto. Omenil je tudi sporazum za ustanovitev Europola -prvega odseka bodoče evropske Fbi- in izrazil veliko zadovoljstvo za premostitev krize norih krav. RIMINI - Drugi dan kongresa CGIL bi moral označevati predvsem odgovor voditeljev CISL Sergia D'Antonija in UIL Pietra Larizze na Coffe-ratijevo poročilo, v resnici pa ga je še bolj nepričakovani prihod ministrskega predsednika. Romano Prodi se je za ta korak odločil prav zadnji trenutek, sicer ne bi poprej poslal kongresnikom pisnega sporočila (kot je storil tudi državni poglavar Oscar Luigi Scalfaro), v katerem potrjuje odločenost vlade, da programsko listino uresniči dosledno, a tudi pravično, ne da bi oškodovali šibkejše sloje prebivalstva. Se bolj nepričakovana je bila okošCina, da je premier pred delegati spregovoril, za kar so ga nagradili s ploskanjem, Čeprav jih ni navdušil. Izrazil je sicer pripravljenost na nekatere popravke v finančni listini, a šele po opredelitvi temeljnih ciljev, ki jih je treba doseči za vstop v Evropo; med temi je kajpak potlačitev inflacije na 2, 5% v letu 1997, ki jo Cofferati in Larizza zavračata, D'Antoni pa zagovarja. »Toda zagotavljam vam, da deflacijska politika ne bo priza- dela sporazuma o ceni dela iz leta 1993,« je dodal Prodi in nadaljeval: »Vlada ne prosi nikogar za popust, ni ji do prijateljskega sindikata, kot se tudi sindikatu ne splača prijateljska vlada, od katere tudi sicer ne bi ničesar vnovčil, paC pa poudarja metodo sporazumevanja s socialnimi partnerji kot edino možno sredstvo za izgradnjo nove Italije.« Cofferati je med odmorom izjavil, da niti CGIL ne bo dajala nikomur popustov in da sindikat ne nasprotuje eko-nomsko-financni politiki vlade kot taki, temveč načinu, kako jo speljati, Ceš da tudi po mnenju računskega dvora ni prav oklestiti izdatke za skrbstvo, zdrav- GORICA - Letošnji redni občni zbor deželne zveze zadružnih bank je bil na goriškem gradu. V lepi »grofovi dvorani »so se zbrali predsedniki vseh 19 zadružnih bank iz naše dežele. Navzoči so bili tudi številni odborniki in nadzorniki omenjenih kreditnih zšvodov. Med Častnimi povabljenci sta bila predsednik Vsedržavne zveze in holdinga IC-CREA, Azzi ter goriski župan Valenti. Glavna točka na obenem zboru je seveda bilo stvo in javne uslužbence. Grožnjo s stavko je vodja CGIL ublažil in izrazil mnenje, da se bo znala izvršna oblast odkrito in lojalno soočiti s sindikatom. Larizza je potrdil soglasje s Cofferatijem rekoč, da mora vlada spoštovati sporazum izpred treh let. »Plačni parametri so in taki ostanejo, ni pa nobenih omejitev za cene blaga in storitev, katerim gre prišteti še stanarine,« je poudaril tajnik UIL. D’Antoni je soglašal, a vztrajal pri trditvi, da je načrtovana stopnja inflacije 2, 5% v letu 1996 pravilna, ker da bo kljub vsemu omogočila obnovitev delovnih pogodb po količniku 3%. Kako, tega ni pojasnil. branje bilance in njena odobritev. Najpomembnejše podatke o 19 zadružnih bankah v naši deželi lahko strnemo takole: število elanov se je povzpelo na 21.000; v 113 podružnicah dela 1050 nAmešCencev; skupno so te banke zbrale 5.700 milijard, posodile pa 2.000 milijard; njihovo premoženje presega 500 milijard. Na obenem zboru so tudi izvolili nov upravni svet, v katerem je zastopanih vseh 19 bank. Slo- RIM - Ge bo uradna obrestna mera do konca leta vidno padla in če se bo evropsko gospodarstvo popravilo, bo Prodijeva vlada morda sprejela še dodatne ekonomsko-finanCne ukrepe za pridobitev novih 22.000 milijard lir. To je povedal zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi pred združenima finančnima komisijama poslanske zbornice in senata. Politiko izvršne oblasti je obrazložil rekoč, da je trifazna: nedavno sprejeti ukrepi za 16.000 milijard naj bi izzvali zaupanje trgov in pomagali k znižanju obrestnih mer, tem sledi 32.000 milijard lir svežega prihodka po finančnem zakonu za leto 1997, dodatni poseg pa naj bi venske zadružne bankke bodo zastopali Pavel Milic (predsednik Zadružn-ne kraške banke), Andrej Gergolet (predsednik Do-berdobske zadružne banke) in Miro Hmeljak (predsednik Sovodenjske zadružne banke). Med nadomestnimi nadzorniki je tudi Liciana Tomšič iz sovodenjske posojilnice. Poleg pozdravnih besed goriškega župana je imel odmevni nastop tudi predsednik Vsedržavne zveze Alessandro Azzi, ki je izrecna omenil prisotnost in pomen slovenskih zadružnih bank v naših krajih. V poročilu upravnega sveta pa med drugim piše, da je zaradi »geografske lege naše dežele vzdolž severovzhodne meje potrebno sožitje različnih narodov z lastno bogato kulturo in tradicijami, ki jih je treba ovrednotiti in ohraniti. Zadružništvo namreč povezuje narode, jih vodi v dialog in pospešuje njihovo sožitje v krajevni skupnosti«. (mab) bil potreben, kot rečeno, samo pod navedenimi pogoji. »Ge obrestne mere ne bodo medtem opazno zdrknile in Ce ne bo ponovnega gospodarskega zagona na evropski ravni, potem iz vsega tega ne bo nic, ker bodo druge države v enakem položaju kakor Italija,« je pojasnil Ciampi. Ministru (a ne samo njemu) je do tega, da se razmerje med državnim primanjkljajem in domačim bruto proizvodom, ki znaša zdaj 4, 4%, ublaži, kajti samo na ta naCin se bo mogoče prilagoditi maastrichtskim določilom; cilj pa je mogoče doseči edinole s pocenitvijo denarja, za kar je seveda pristojna, kot je priznal Ciampi, Banka Italije. Vladno politiko je pred kritikami evrokomi-sarja Maria Montija in drugih branil tako: »Na podlagi lanske programske listine bi nam bil za omejitev potrebnega priliva v državno blagajno na 88.000 milijard lir v letu 1997 zdaj zadosten 30.000-milijardni "manever", v resnici pa nam manjka veC kot 50.000 milijard lir; ko bi hotela vlada že prihodnje leto doseči 3-odstotno razmerje med deficitom in DBF, bi morala doseCi vrednost njenih zdajšnjih ukrepov nic manj kot 74.000 milijard. Kako bi ljudje reagirali na to?« Ciampi je (v pismu kongresnikom CGIL) tudi obljubil spoštovanje dogovorov o ceni dela iz leta 1993. Kako? S strogim nadzorom cen za javne storitve in tovarniških oz. maloprodajnih cen ter z namembo izdatnejših sredstev zaposlovanju. Minister za delo Tiziane Treu ga je dopolnil z napovedjo, da bo vlada še pred koncem julija predložila sveženj ukrepov za pospešitev poklicnega izobraževanja in odpiranja delovnih mest. Med drugim naj bi znižali prispevek za zdravstvo za 5% in predložili zakonski osnutek o skrbstvenem prispevku 10%. Um ČET PET PON TOR SRE 1534 5 1534 5 1535 9 1537 7 H- - D: ta 083 1007,4 1007,6 10 D53 100 57 rH ■ ______GORICA / OBČNI ZBOR_____ Zadružne banke uspešne Izvolili upravni svet deželne zveze zadružnih bank 3. JULU 1996 v LIRAH 5 s valuta nakupni prodajni 1 ameriški dolar 1515,00 1555,00 ? nemška marka 994,00 1020,00 | francoski frank 293,00 302,00 sf holandski gulden 883,00 909,00 5 8 belgijski frank 47,90 49,80 gf funt šterling 2357,00 2429,00 #5 B) irski šterling 2416,00 2489,00 E ž danska krona 257,00 265,00 grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1112,00 1146,00 japonski jen 13,60 14,20 ii švicarski frank avstrjski šiling 1208,00 140,60 1245,00 144,90 sl norveška krona 232,00 239,00 it švedska krona 226,00 233,00 x 8> < portugalski escudo 9,60 10,00 ZZ španska pezeta 11,70 12,30 1 avstralski dolar 1184,00 1220,00 9 madžarski florint 11,00 14,00 1 slovenski tolar 11,00 11,60 2 hrvaška kuna 265,00 290,00 ] 3. JULIJ 1996 v LIRAH 3. JULIJ 1996 v LIRAH 12. APRIL 1995 v DEM valuta nakupni prodajni valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1520.00 998.00 292.00 880.00 47,93 2349.00 2408.00 256,00 6,21 1110.00 1211,00 140,34 11,00 1550.00 1016.00 302.00 905.00 49,73 2429.00 2503.00 266.00 6,81 1145.00 1236.00 144,84 11,35 ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling non/eška krona švedska krona finska marka - 1537,760 1908,050 1005,730 297,550 2393,980 896,860 48,857 11,958 261,040 2453,190 6,406 9,788 1130,120 13,901 1224,820 142,900 235,830 229,700 328,200 - ameriški dolar funt šterling irski funt kanadski dolar nizozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka 1.5007 2.2676 2.3436 1.1055 89.387 23.120 4.8587 29.375 25.850 23.078 22.345 0.9534 14.200 1.1912 0.9700 1.3805 31,940 1.5047 2.2746 2.3506 1.1095 89.497 123.220 4.8687 29435 25.910 23.138 22405 0.9574 14.220 1.1952 0.9730 1.3820 32.020 1.5087 22816 2.3576 1.1135 89.607 23320 4.8787 29.495 25.970 23.198 22.405 0.9614 14.240 1.1992 0.9760 1.3835 32.100 J TRST / OBISKAL JE TUDI CENTER PRI PADRIČAH Tajnik DSL D’Alema hoče pobliže spoznati severovzhod Srečal seje s svetom znanosti, s predstavniki industrije, z župani TRST - Vsedržavni tajnik DSL Massimo D’Alema je včerajšnji sestanek z vodstvi tržaških raziskovalnih struktur ocenil pozitivno, saj gre za pomembne mednarodne institucije, »ki bodo lahko tudi koristile pri Sirjenju vpliva italijanske kulture proti Vzhodni in Srednji Evropi ter tretjemu svetu,« je dejal med drugim. Po mnenju predsednika Raziskovalnega središča Domenica Romea dna D’Alema zelo jasno vizijo o tem, kaj mora država narediti na poti svoje modernizacije in doprinosu, ki ga k temu procesu lahko nudijo znanstvene ustanove v Trstu. D Alema je v našo deželo prišel z namenom, da se seznani s tukajšnjimi razmerami, da bi bolje razumel pojav Severne lige. »Ligo poznam,« je dejal, »a bolj kot politični pojavi me zanimajo tukajšnja družba, svet dela, podjetništvo, kulturo tega severovzhoda, tega razvitega in ustvarjalnega področja, ker hočem razumeti razloge nezadovoljstva in ugotoviti, katere odgovore je mogoče nuditi preko vlade in preko reform.« V tem smislu se je srečal z vodstvi raziskovalnih struktur, z malimi industrijci v Man-zanu, z drugimi industrijci v Pordenonu, z župani severovzhoda itd. V Trstu je D’Alema obi-skal raziskovalni center pri Padričah, kjer so se zbrali razni znanstveniki, srečanja pa so se udeležih tudi deželni predsednik Sergio Cecotti, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro, župan Riccardo Illy. Tajnik DSL je med drugim tudi omenil reformo države, pri čemer je dejal, da ne smemo nasesti secesionistič-nim poskusom, ki bi naposled škodovali tudi samim pobudnikom. D'Alema je po srečanju na Padričah tudi omenil načrt o novi veliki levičarski stranki, glede katerega pa je zlasti socialistična baza izrazila pomisleke. »Mi smo dali pobudo za velik načrt, ustanovitev levičarske demokratične, evropske, vladne sile,« je pojasnil tajnik DSL, »in kdor se hoče pridružitzi, se lahko pridruži. Kdor hoče narediti kaj drugega, to lahko naredi, smo svobodna država. Oljka je zavezništvo med levico in centrom, ki je na vladi v Italiji, in se bo samo okrepilo, če bo v levica v njegovi notranjosti enotnejša.« NOVICE Avstrijska taboriščna skupnost Mauthausen odlikovala Zematta CELOVEC - Avstrijska taboriščna skupnost Mauthausen je te dni odlikovala koroškega deželnega glavarja za njegova prizadevanja, da trpljenje in žrtve v koncentracijskih taboriščih tretjega rajha, še posebej na avstrijskih tleh, ne bi sle v pozabo. Vodstvo taboriščne skupnosti je ob predaji odlikovanja še posebej izpostavila podporo Zer-natta za postavitev spominskih tabel za koncentracijsko taborišče Ljubelj sever, ki je bil na Koroškem skoraj 50 let zamolčan. V svoji utemeljitvi za odlikovanje taboriščna skupnost nadalje poudarja, da se je Zematto tudi aktivno prizadeval za izvedbo spominskih proslav ob lanskoletni 50. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom v Avstriji in Evropi. (I.L.) Tajnik DSL D'Alema med obiskom v raziskovalnem centru pri Padričah (foto KROMA) SKGZ za pospešitev postopka za pomoč Primorskemu dnevniku LJUBLJANA - Delegacija SKGZ, ki jo je vodil predsednik Klavdij Palčič, je v torek v Ljubljani obiskala Sefa urada za informiranje slovenske vlade Boruta Sukljeta in se zavzela za pospešitev postopka za pomoč Primorskemu dnevniku, ki jo je že zagotovila slovenska vlada. Predstavniki SKGZ so o položaju dnevnika govorili tudi na srečanju s predsednikom slovenskega parlametna Jožefom Školčem, ki se je v parlamentarni razpravi pred nekaj dnevi odločno zavzel tudi za pomoč Slovenije ogroženim slovenskim podjetjem v Beneški Sloveniji. Delegacija SKGZ je predsedniku parlamenta izrazila zeljo, da bi parlament čimprej izglasoval zakon o pomoči manjšinam, finančne postavke za dejavnosti manjšin pa naj bi bile izvzete iz restriktivnih ukrepov. VIDEM / PO JUNIJSKIH POPLAVAH Odobren dtiavni prispevek Za najnujnejše posege je država namenila 17,5 milijarde lir RIM - Občinam in posameznim družinam v Furlaniji-Julijski krajini, ki so jih 22. junija letos prizadele poplave, je država namenila prispevek v višini 17, 5 milijarde lir. V Uradnem vestniku je bila namreč objavljena odločba notranjega ministra, ki je omenjeni znesek dodelil za najnujnejše posege, za katere lahko zaprosijo v 50 občinah (47 v videmski in 3 v pordenonski pokrajini). Sedaj mora deželna uprava na podlagi ugotovljene škode izdelati načrt za posege, za katere bodo tudi potrosili večji del denarja (14, 5 milijarde lir). Najbolj prizadetim družinam bo Dežela izplačala izredni prispevek v višini 1 milijarde lir (vsaka družina bo prejela največ 20 milijonov lir, pri čemer bodo upoštevali škodo, ki jo je utrpela), za nastanitev družin, ki so jih evakui- rali, bo mesečni prispevek znašal največ 600 tisoč lir. Za obnovo produktivnih dejavnosti bo izredni prispevek znašal poldrugo milijardo lir, za stroSke, ki so jih imela voluntaristič-na združenja in za prvo pomoč bodo izplačali nadaljnjih 500 milijonov lir. Ministrski prispevek je treba prišteti 6 milijardam lir, ki jih je že odobrila Dežela. . ly Oster protest je včeraj izrazila videmska Coldiretti, ki pravi, da ni predvidenih deželnih in državnih prispevkov za poljedelstvo: »Denar za poplavljence in poljedelce potrebujemo takoj,« je izjavil predsednik Rigonat. Do protesta je prišlo, ko so ugotovili, da Dežela nima denarja za kmetijstvo, denar iz državnih fondov pa bo na razpolago čez dve ali tri leta, ko od njega ne bo več nobene koristi. ŠPETER / OBUDITEV TRADICIJE" Velika sosednja KZ CELOVEC / KOROŠKI SLOVENCI Deljene ocene v manjšini o Resoluciji o Slovencih v zamejstvu NSKS izrazil zadovoljstvo, ZSO pa obžaluje, da ni bilo konsenzualne rešitve CELOVEC - Končno - čeprav z večdnevno zamudo -so tudi koroški Slovenci zavzeli stališle do prejšnji četrtek v državnem zboru R. Slovenije sprejete »Resolucije o položaju slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije«. Stališče obeh osrednjih političnih organizaciji je izpadlo dokaj diferencirano. Medtem ko Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) izrecno in »z velikim zadovoljstvom« pozdravlja besedilo resolucije v celoti, Zveza slovenskih organizacij (ZSO) po seji Izvršnega odbora svoje stališče do resolucije deli v tri glavne točke. Prvič: ZSO »obžaluje, da v tako pomembnem vprašanju, v kate- rem država matice v resoluciji določa svoj odnos do svojih manjšin, ni prišlo do konsenzualne rešitve z vsemi segmenti manjšinskih organizacij« (predsednik Marjan Sturm: »Tak državni dokument bi moral stremeti po konsenzualni rešitvi«); drugič: ZSO »pozdravlja vse tiste elemente, sprejete v resoluciji, ki bodo prispevali h krepitvi in ohranitvi slovenskega jezika in kulture v zamejstvu«; in tretjič: v zvezi s osporavano formulacijo glede notranje organiziranosti manjšine ZSO »izhaja iz tega, da gre za izredno pomembno vprašanje subjektivitete manjšine«. ZSO pri tem poudarja, da je »v skladu z avstrijsko pravno državo demokratično organizirana organizacija in je zato pri- pomba glede skupnega demokratičnega zastopstva v resoluciji nepotrebna« (Sturm: »Slovenska manjšina na Koroškem že 50 let živi v demokraciji in ve, kaj je demokratična organiziranost«). Nadvse zadovoljen z resolucijo je Narodni svet koroških Slovencev: njen predsednik Nanti Olip je dejal, da je državni zbor R. Slovenije s sprejetjem resolucije »v dopolnilo k slovenski ustavi določil jasne smernice, po katerih naj bi se odslej ravnala politika Republike Slovenije in njenih pristojnih organov v zadevah slovenskih manjšin v zamejstvu«. V izjavi za javnost pa NSKS nadalje poudarja, »da se koroškim Slovencem zdi pomembno, da Slovenija izjaha iz veljavnosti Avstrij- ske državne pogodbe iz leta 1955 in se v skladu z načeli sukcesije pojmuje kot zasebnica koroških in štajerskih Slovencev v Avstriji«. »Veseli nas pa tudi podpora Slovenije prizadevanjem za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo manjšine in zajamčeno zastopstvo manjšine v zakonodajnih telesih in drugih političnih ter upravnih telesih«, je še napisano v izjavi Narodnega sveta, ki v tem vidi »potrditev naših naporov za vzpostavitev resnično demokratičnih struktur in mehanizmov znotraj manjšine in za enakopravno vključevanje slovenske narodnostne skupnosti v javna zastopstvena telesa na občinski, deželni in zvezni ravni«. Ivan Lukan SPETER - Obujati zgodovino pomeni ostati zvesti svojemu bistvu, svojim narodnostnim koreninam in zagotavljati dostojanstvo neki skupnosti. To obenem pomeni potrditi voljo po avtonomiji, ki jo je Benečija uresničevala veliko let dokler ni v te kraje prišla avstro-ogrška monarhija. Tako je podčrtal predsednik gorske skupnosti Firmino Marinič na nedeljski Veliki sosednji, uprizoritvi zasedanja beneškega parlamenta, ki so ga Benečani umestili že takrat, ko so se zgodovinsko priselili v te kraje. Svojo avtonomijo so ohranili tudi v Času Oglejskega patriarhata in Beneške republike. Občinski možje iz Nadiških dolin, pred katerimi so korakali mladi fantje s prapori vseh občin, so pred cerkvico sv. Kvirina obnovili stari običaj, ko so se takratni zastopniki vseh treh dolin zbirali ob kamniti mizi in pod starodavnimi slovenskimi lipami razpravljali v svojem parlamentu o deželnih stvareh, sodili prestopnike in hudodel- ce, ukrepali o javnem redu. Vsaka vas je izdala svojega dekana, ki je predsedoval »sosednji«, to je skupščini vseh hišnih gospodarjev. Vse vasi pa so bile podrejene dvema glavnima dekanatoma: landarske-mu za Nadiško in Sovodenj sko dolino (landar-ska banka), merskemu za Sentlenarsko (merska banka). Pred samo slovesnostjo so pripravili mimohod po vaških ulicah, na čelu katerega je stal špetrski dekan, msgr. Dionisio Ma-teučič, ki je v roki držal sv. pismo iz 18. stoletja. Za njim so korakali župani in občinski odborniki, prisotni sta bili tudi delegaciji iz Livka in Breginja. Osrednjo prireditev, na kateri so izpostavili avtonomijo Benečije, sta povezovala »zapisnikar« Giorgio Bankic in Luciano Chiabudini, ki je radovednim prisotnim razlagal vsebino Velike sosednje in dejavnost »beneškega parlamenta«. Rudi Pavšič Na sliki: Mimohod beneških občinskih mož na Veliki sosednji O G L E D A L O Ko slab jezik označuje oddaljenost Ace Mermoua To je Cas, ko se Čutim oddaljen od Slovenije. V občutku ni nic političnega in sploh nic takega, kar bi lahko spominjalo na nostalgijo po preteklosti. Organizacija slovenske države, tržni sistemi, veliko dela, ki ga ima Slovenija sama s sabo, dejstvo, da je Ljubljana moCan center z manjšimi sateliti in vrsta drugih okoliščin ustvarjajo med nami »zamejci« in Slovenijo vedno večje razdalje. Očitne so še razlike v miselnosti, v načinu življenja, v vsakodnevnih pravilih in skrbeh. Nobena formula, niti tista o skupnem slovenskem kulturnem prostoru, ne more prikriti dejstva, da si v osrednji Sloveniji malo ljudi beli glavo z »zamejci« in da tudi nas spremlja v odnosu do Slovenije občutek oddaljenosti. Ta proces se je zaCel že, ko je bila Jugoslavija, in daljavo smo beležili že pred drugo vojno, ko je bilo pod Italijo več Slovencev, kot jih je danes. Oddaljenost nosi v sebi kar nekaj nevarnosti, pričnejo se že pri jeziku. Z jezikom načenjam star problem in to v Času, ko ima manjšina toliko skrbi, da vprašanja ne postavlja v ospredje. Ko pišem o jeziku, mislim na naše obvladovanje knjižne slovenščine in ne na njeno uporabo v javnosti. Knjižna slovenščina ostaja bistveni združevalni element, lepilo, ki nas združuje v narod. Problem občutim kar sam, veča se, ko komuniciram z bližnjim in daljnim okoljem, ko berem naše Časopise, poslušam radio, gledam televizijo itd. Jezikovnega vprašanja ne bomo reših zgolj z marljivostjo in osebnim prizadevanjem, ki je važno. Večkrat sem bil deležen kritik, da delam napake v pisanju in da mi tudi pri urejanju revije zbeži precej napak. Tu pa tam se je kdo ponudil, da mi pomaga, vendar vidim veC razsežnosti problema. S pisanjem se ukvarjam poklicno, sodim med tiste pisatelje, ki potrebujejo lektorja (teh ni malo), vendar je v našem zamejstvu lektorst-vo luksuz. Lektorstvo in korektorstvo sta poklica in to zahtevna poklica. Množična občila, kulturne in druge ustanove bi potrebovale lektorje, ki so«pri roki«, a jih ni. Mi nimamo redno zaposlenih lektorjev, to pa bi bil edini način, da bi bilo v časopisih, revijah, na radiu in televiziji manj napak. Gledališče in založbe se lahko obrnejo do lektorja in mu ponudijo honorar, pri množičnih občilih mora biti lektor na »mestu«, to je v službi. Ko Dnevnik ni- ma denarja za izhajanje, ko se morajo na slovenski televiziji boriti za snemalno ekipo in ko niti na radiu ni dovolj ljudi, so lektorji postranska skrb. Večina ustanov si pomaga, kot ve in zna in zato so v sporočilih, pismih in vabilih napake. Karati grešnike je neučinkovito. Res je, da bi moral na primer novinar zadovoljivo obvladati jezik, napake pa so večkrat kot drobne ribice, ki zbežijo mreži; drugače bi tudi v Sloveniji odpravili lektorje, a ni tako. Najpogosteje postavljamo zaradi slabe slovenščine na zatožno klop šolo. Ustvarjamo si iluzijo, da je današnja šola močnejša od okolja, ni tako. Dobra šola se sooča z okoljem, italijanska, katere del je tudi slovenska, ga ne dohaja in živi z drugačnimi ritmi. To vpliva na jezikovno vzgojo. Nemogoče je, da bi profesor slovenščine povsem spremenil to, kar si je dijak pridobil v družini, v krogu sorodnikov in prijateljev, v vasi ah mestu, skratka, v okolju, ki je prežeto z italijanščino in s slabimi narečji. Sola lahko bistveno izboljša jezik, vendar so redki tisti, ki ga po šolanju dobro obvladajo. Deloma moramo sprejeti slovenščino, ki je nekoliko različna od tiste, ki jo govorijo v osrednji Sloveniji. Odmik naj bi pomenil le stilno in krajevno obarvanost. Košare napak in govorica, ki je ne razumejo niti v Kopru, niso sprejemljive. Mladi bi potrebovali živ stik z okoljem, kjer slovenščina ni pod tolikšnim pritiskom italijan-sšCine in slabih narečij. Takšnih živih vezi in stikov s Slovenijo je vse manj. Naš sistem ustanov, medijev, prireditev in družabnih srečanj, ki naj bi dopolnjeval Solo, je jezikovno šibak. Rojeva se začaran krog, ki slabi naše izrazne možnosti. Jezikovni problem pa nas osamlja in ustvarja dodatno razdaljo s Slovenijo. Med mladimi in najmlajšimi ima jezikovna razlika pomen splošne razlike in oddaljenosti. Slišal sem dekleta in fante, kako so označevali drugačnost Ljubljane in Postojne prav glede na uporabo jezika. »V Ljubljani se pačijo«, »govori kakor v Jugo« sta stavka, ki potrjujeta razliko v govoru, jezik pa je tu simbol širših daljav. Pomembno je, da je prav jezik tisto, kar označuje razdaljo, saj sta v njegovi naravi tudi bližina in sorodnost. Na drugem bregu, to je v odnosu z italijansko večino, je prav jezik temeljno jabolko spora. Prisotnost slovenščine pomeni prisotnost Slo- vencev, njena potlačenost pomeni, da so Slovenci vsaj neuradna prisotnost, Ce že ne tujek, ki se tu pa tam oglasi. Jezik je zato znak dvojne oddaljenosti, skratka, naše izolacije. Nisem purist, ki bere Časopise in posluša radio z rdečim svinčnikom v roki. Vem pa, da pomenijo napake, nepravilnosti in sploh slab jezik psihološko breme. Ko pristanemo na šibkost tukajšnjega (tržaškega, goriškega in tudi beneškega) knjižnega jezika, se dejansko sprijaznimo z dejstvom, da smo vedno bolj etnična skupina in vedno manj narod. Vedno veC je Slovencev, ki omejuje svojo domovino na Kras, Brda in nekatere mestne predele. ReCejo: »jaz sem tu doma« in v Sloveniji ni veC niti sentimentalnega delčka mojega doma. Dom je ves na Krasu ali v kakem drugem kraju rojstva in bivanja. Zato je tudi materin jezik tisti, ki ga govorijo v določenem kraju. Knjižni jezik je že nekaj drugega: nekaj, kar označuje mojo oddaljenost od Ljubljančana ali Postojnčana. V tem mišljenju in čutenju pridejo do izraza predvsem etnične korenine, manjši pa je posluh za vse to, kar pomeni narod in torej tudi za knjižni jezik, ki je nastal, ko se je eth-nos začel organizirati v narod. Naš jezikovni problem je zato kompleksen in se ne omejuje zgolj na vprašanje o pravilnosti ali nepravilnosti slovenščine. Napake in nerodnosti, slabo izražanje in pomanjkljivo jezikovno orodje spreminjajo našo zavest, naš naCin bivanja kot narod. Zato bi bilo pomembno, da se stiske lotimo tudi praktično in pragmatično. Napori za izboljšanje ali vsaj za ohranjevanje jezika so v bistvu napori za to, da ohranimo narodno razsežnost in se ne zadovoljimo z etničnim predznakom. Lektorji, šolski sistem in vse izvenšol-ske dejavnosti, ki lahko pomagajo k boljši slovenščini, vezi s Slovenijo in drugi praktični načini bi lahko postali Čvrstejši varovalni sistem, kot so danes. Potrebne bi bile naknadne investicije, sredstev pa je premalo že za to, kar imamo. Prepričan pa sem, da nam bo pomenila majhna skrb za jezik korak nazaj in tisti korak, ko bomo vedno manj narod in vedno bolj etnična skupina, skratka, Kraševec, Dolinčan, Goričan, Bric, Benečan itd. Redkeje bomo Slovenci s svojim enotnim jezikom. ŽIVLJENJSKI JUBILEJ / ALBERT KLUN 70-LETNIK Z žarom v očeh in bistrino duha Albert Klun je 21. t.m. slavil 70-letnico rojstva. Slavil jo je tiho v okviru svoje družine na Semedelski rebri. Oglasili so se mu seveda njegovi bojni tovariši, prijatelji in znanci, ki so vedeli za njegov jubilej, veseli, da je s svojo uporno življenjsko silo premagal posledice prometne nesreče in da je po dolgem zdravljenju in rehabilitaciji še vedno on - Albert Klun s svojim živim žarom v očeh in bistrino duha. Ne vem, če mu bo prav a vendar, kako ne napisati nekaj besed o človeku, ki se je ves razdal za svobodo svojih primorskih rojakov, za njihovo združitev z matico in ki je naredil več, kot se sploh zdi mogoče, da bo zgodovina prekomorskih partizanskih enot in njihovih borcev ostala raziskana, zapisana in ovekovečena v vsej svoji veličasnosti, v vsem svojem neizmernem patriotizmu, izpričanem in potrjenem s trpljenjem, samoodpo-vedovanjem in s krvjo. Petnajst let mu je bilo, ko se je leta 1941 v rodni Brezovici pri Hrpeljah vključil v narodnoosvobodilno gibanje, šestnajst, ko ga je italijanska policija aretirala in odgnala v taborišče, sedemnajst, ko se je po kapitulaciji Italije v Južni Italiji pridružil nastajajočim prekomorskim brigadam v Carbonari in Gravini. Postal je boreč 3. prekomorske brigade "Bratstva in enotnosti”, kot se je pozneje poimenovala zaradi svoje večnarodnost-ne sestave. Z njo je prehodil vso dolgo bojno pot preko Visa skozi Dalmacijo, Hercegovino, hrvaško Primorje, Bosno, Liko in Slovenijo do zaključnih bojev pri Ilirski Bistrici. Na čelu svojega bataljona je videl jurišati soborce in soborke na sovražne položaje na Belajuši pod Promino, videl je padati najpogumnejše, na stotine jih je bilo. Ob vsakem grobu se mu je stiskalo srce, vsakega je poznal in vse je imel rad, za vsakim je žaloval, a divji čas ni dovoljeval postanka. Grobovi so ostajali, živi so sli naprej proti cilju. Vojno je končal kot komandant bataljona, kapetan, po njej je ostal v JLA in po obiskovanju specializiranih tečajev in akademij dosegel Cin polkovnika in se kot tak po preboleli težki bolezni leta 1968 upokojil. Kako čudna beseda - upokojitev za človeka, ki ga je Se mladega, komaj dobro Stiridesetletnika, bila sama energija. Prostovoljni si je naložil nova bremena. Z vsem srcem se je lotil organiziranja in povezovanja preži-velh borcev prekomorcev z ustanavljanjem domicilnih odborov posameznih enot in njih povezovanja v enotno združenje, postavljanja obeležij na krajih najpomembnejših vz- dolž bojne poti in na krajih formiranja prekomorskih enot v Južni Italiji in na otokih, postavljanja spomenikov posameznim borcem in borkam. Prizadeval se je za poimenovanja ulic in raznih, predvsem vzgojnih objektov, po imenih padlih, zbiral je pisano in fotografsko gradivo in organiziral razstave, skrbel je za urejanje socialnih, zdravstvenih in pokojninskih zadev preživelih in njihovih družin, organiziral je, in to Se vedno počne, redna shajanja borcev ob raznih obletnicah in Se in Se. Skratka, bil je in ostaja neglede na posledice težke prometne nesreče, ki ga je doletela na Korziki, kamor se je podal za postavitev obeležja - duša, motor vsega, kar se dogaja okrog prekomorcev in svoj elan je tudi vedno znal spontano prenašati na svoje bližje sodelavce. Naravna nadarjenost, pridobljeno znanje in zavest odgovornosti pred zgodovino, pa so ga spodbudili še posebej k raziskovalni, pisateljski in publicistični dejavnosti, že v času službovanja v vojski, Se z večjo vnemo pa po upokojitvi. Njegova neprecenljiva zasluga je, če je zgodovina prekomorskih brigad in drugih specializiranih enot raziskana, zapisana in ovekovečena kot zgodovina nobene druge slovenske partizanske enote. Naravnost presenetljivo je Število knjig, ki jih je sam ali v sodelovanju z nekaterimi drugimi zgodovinarji, največ pa v sodelovanju s pokojnim Srečkom Vilharjem, napisal in objavil od leta 1965 do danes, da pri vsem tem niti ne navajam člankov, ki jih je na tematiko prekomorstva napisal in objavil v raznih listih in revijah. Naj samo naštejem nekatere naslove. Skupaj z Vilharjem je napisal knjige: Prva in druga prekomorska brigada (1967), Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in Južni Franciji (1969). Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki (1970), Primorci in Istrani od pregnanstva do prekomorskih brigad (1973), Po poteh Sardincev (1973); skupaj s Šmitom, Bordonom in Hočevarjem je napisal knjigo Peta prekomorska brigada (1969); skupaj z Butorivičem je avtor knjige Tretja prekomorska brigada (1967); kot soavtor je naveden pri knjigah: Prekomorci (1965), Letalci prekomor-ci (1968), Artileristi prekomorci (1968), Tankisti prekomorci (1969), Četrta prekomorska brigada (1969). Povsem samostojno pa je objavil Se posebno obsežne knjige: Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni (1976), Iz Afrike v narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije (1978), monografijo o 3. prekomorski brigadi bratstva in enotnosti (1981) in v obliki spomeniškega vodiča knjigo Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni (1980) in gotovo sem Se kaj izpustil. Pri vsem tem ogromnem delu pa ni bil samo avtor ali soavtor besedil, marveč tudi organizacijski motor pri tehnični izpeljavi projektov in kdor se je kdaj s tem poslom ukvarjal ve, kakšen dodaten napor je Se potreben, tudi za zagotovitev sredstev, da knjiga zagleda luč sveta in nastopi pot do bralcev. Nesrečne okoliščine so potem upočasnile njegovo zagnanost, ustavile ne! Brž, ko si je dovolj opomogel, je bil spet v svojem elementu. Zdaj sicer zatrjuje, da je težo bremena že prenesel na svoje najbližje in najbolj požrtvovalne sodelavce, toda kdor Alberta Kluna pozna, ni preveč prepričan, da bo pustil svojo brkinsko kri mirovati. Da bi le Se dolgo let živeli v tem prepričanju, kajti klunov je dosti, Klunov veliko manj, Albert Klun pa je samo eden. Natečaj za oblikovanje prapora ZSKD Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da je podaljšan rok natečaja za oblikovanje Zve-zinega prapora. Natečaja se lahko udeležijo likovni ustvarjalci treh pokrajin Furlanije Julijske krajine. Osnutke lahko avtorji pošljejo na sedeže ZSKD v Gorici (ul. Malta 2, 34170 Gorica) v Trstu (ul. S. Francesco 20 - 34133 Trst) in v Čedad (ul. IX Agosto, 8 - 33043 Čedad) do 31. oktobra 1996. Osnutek ali osnutki (vsakdo lahko pošlje tudi več izdelkov, le da so označeni z drugačnim geslom) morajo odgovarjati na- slednjim pogojem: - prapor naj upošteva zvezin znak; če ga ne, naj zabeleži razpoznavno značilnost našega prostora in manjšinskega življenja; - osnutki naj bodo označeni na hrbtni strani z geslom; - osnutkom naj avtorji priložijo zaprto kuverto z geslom na zunanji strani. Kuverta naj vsebuje osebne podatke avtorja z naslovom in telefonsko številko. Vse osnutke bo pregledala strokovna komisija, ki jo bo imenoval Odbor ZSKD in javil sestavo tisku. PISMO UREDNIŠTVU Odziv na članek Rudija Pavšiča Ce govoriš z Rudijem Pavšičem, imaš vtis, da ga je ena sama širina in mehkoba in da ni sposoben prav nobene podlosti. Ko bereš njegove članke in pamflete, pa ga lahko spoznaš v čisto drugačni luči. Piše, kar si želi brati, in ti naprti vse mogoče, tudi to, česar nisi rekel. Tvoje stavke obrača, spreminja, manipulira popolnoma brez sramu. Tako je bilo tudi njegovo pisanje v Odprti tribuni Primorskega dnevnika 28.6.1996. Preveč počez je udrihal, da bi mu človek na vse odgovarjal. Pustimo ga, naj »razkazuje svoje mišice«, kot nam je zagrozil, da jih bo morda v bodoče njegova Zveza. Najhujša pa je vendarle trditev, ki jo je dal v usta predsedniku parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Lojzeta Pe- terleta in ki terja vsaj kratek odgovor. Rudi Pavšič je zapisal, naj bi Peterle izjavil, »... da Slovenije ne zanima sožitje, marveč pokončni in Italijanom neprodani narodnjaki (beri pripadniki Slovenske skupnosti). Za tiste, ki imajo kratek spomin - je še zapisal -, bi rad spomnil, da ti narodnjaki so veliko let "službovali” v Krasčanski demokraciji...« Ne vem, če bosta Lojze Peterle in stranka SSk odgovorila. Mogoče ne. Toda ker sem sam sodeloval pri omenjeni TV oddaji in sem dobro slišal, kaj je Lojze Peterle izjavil, zato se oglašam. Ni res, da je Peterle izjavil, da Slovenije sožitje ne zanima (kako bi le mogel!), pač pa je izjavil, da prej kot sožitje, ga zanima 2ITJE, kajti če tega žitja, če Slovencev ne bo, tudi sožitje ne bo mogoče. Seveda si je krilatico o »neprodanih narodnjakih« Rudi Pavšič lepo izmislil. O narodnjakih, ki so veliko let »službovali« v Kraščanski demokraciji pa menda ni vredno izgubljati besed. Slovenska skupnost je samostojna slovenska stranka, odprta vsem in ne samo katoličanom. Na njenih listah so bili izvoljeni sedanji urednik Primorskega dnevnika B. Brezigar, Samo Pahor in drugi, ki - kolikor je znano - spadajo v bolj laične kroge. Kot samostojna stranka vseh Slovencev, ki so za samostojno nastopanje in proti vključevanju v italijanske stranke, je vedno sklepala pogodbe in sodelovala z vsemi strankami ustavnega loka, tako kot danes sodeluje v Oljki. Morda pa Rudija Pavščiča moti prav to. Marij Maver TRST Četrtek, 4. julija 1996 5 SKGZ / RESOLUCIJA MATURA / ZAVOD 2. ZOISA Spoštovati načelo o manjšini kot subjektu Zahteva po zagotovitvi pomoči Primorskemu Na seji pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško je bila izglasovana tudi resolucija, ki jo objavljamo: »V zvezi z dogajanji, ki so bila v zadnjih dneh še zlasti pomembna za našo skupnost, želi pokrajinski svet SKGZ izpostaviti nekaj dejstev in ocen. Pomembno je, da je slovenski parlament soglasno sprejel resolucijo o manjšinah, toda hkrati ni mogoče mimo ugotovitve, da mnoge bistvene pripombe in predlogi manjšinskih organizacij niso bili upoštevani, čeprav so se parlamentarni organi ob več priložnostih z manjšinami srečali in posvetovali. Pokrajinski svet SKGZ pa kljub okrnjeni resoluciji pričakuje, da bo slovenska država v najkrajšem času sprejela ustrezne zakonske instrumente in da bo pri tem spoštovala načelo o manjšini kot partnerju in subjektu. Se zlasti je pomembno, da slovenska država v najkrajšem času konkretizira že sprejete sklepe o pomoči ogroženim pomembnim manjšinskim ustanovam. V tem smilsu izraža pokrajinski svet SKGZ veliko zaskrbljenost ob vesti, da ni vršilec dolžnosti predsednika delovne skupine za manjšine med razpravo v slovenskem parlamentu smatral za potrebno, da tudi parlament sprejme sklep o podpori ogroženim podjetjem v Beneški Sloveniji, ki predstavljajo za Slovence videmske pokrajine izredno pomemben del s težavo pridobljenih gospodarskih dejavnosti in zaposlitvenih možnosti. Pokrajinski svet SKGZ pričakuje, da bo slovenska vlada kljub temu konkretizirala pobude za dokapitalizacijo podjetij v Benečiji, kakor je tudi izrednega pomena, da se v najkrajšem času v celoti konkretizira obljubljena pomoč Primorskemu dnevniku. Vendar je za življenje dnevnika prav tako pomembno, da se preneha z izkrivljenimi in pristranskimi ocenami časopisa ter omalovaževanjem profesionalnosti in kompetenc vseh, ki na različnih ravneh pri- spevajo' k njegovem izhajanju. Vsi ti ljudje, od grafičnih delavcev, novinarjev, pomožnega osebja, raznašalcev, do vodilnih v založniški hiši ter strukturi časopisa zaslužijo solidarnost in priznanje za profesionalnost in požrtvovalno, naporno delo, ki poteka že dolgo časa v skrajno neugodnih pogojih. Ta splošna volja po obstanku časopisa je ob široko izraženem razumevanju in solidarnosti bralcev tudi najtrdnejše jamstvo, da bo možno težave premostiti ter obraniti Primorski dnevnik na taki ravni, kot ga manjšina potrebuje. Pokrajinski svet SKGZ pričakuje od strank in drugih političnih dejavnikov pri nas in v matici, da bo možno v manjšini učinkovito reševati konkretne probleme življenjsko pomembnih ustanov brez strankarskih izsiljevanj in netenja sporov ter ob doslednem priznavanju in spoštovanju različnih političnih opcij, ki so za življenje Slovencev v Italiji že vseskozi značilne«. Mestni redarji bodo za svoje delo uporabljali prenosne računalnike V okviru splošne preureditve služb tržaške občinske uprave -z uvajanjem novih računalniških tehnologij - je tokrat na vrsti oddelek mestnih redarjev. Cez nekaj dni (točneje 8. t.m.) bodo mestni redarji imeli na razpolago sedem novih prenosnih računalnikov, v nadaljnjih osmih mesecih pa že 50. Nabava prenosnih računalnikov bo občinsko upravo v celoti stala 300 milijonov lir. Informatski in večnamenski sistem mestne policije so včeraj v občinski palači predstavili poverjeni odbornik Giorgio Zanfa-gnin, komandant mestnih redarjev Giuseppe De Carlo in direktor družbe Mael (iz grupe Olivetti) Giuseppe Acciai, ki je s sistemom oskrbela občinsko upravo. Mestni redarji bodo tako odslej razpolagali s prenosnimi računalniki, s katerim bodo hitro in jasno izpolnjevali obrazce o prekrških prometnega zako- nika. Ta enostavna operacija bo celotnemu oddelku redarjev znatneje olajšala delo, zaradi česar se bo lahko posvetil učinkovitejšemu delu urejanja mestnega prometa. S prenosnimi računalniki bodo redarji lahko opravljali vse operacije, za katere so doslej potrebovali tradicionalni svinčnik in obrazec. Spomin informatskega sistema, na katerega se bo vsakrredar s svojim računalnikom lahko povezal, bo vseboval vse normative, postopke in pravilnike, ki mu bodo služili pri ugotavljanju raznih prekrškov in nalaganju glob. Naj še dodamo, da se istega informatskega sistema že poslužujejo mestni redarji v Tri-dentu, Vicenzi, Padovi, Benetkah, Coneglianu in Bassanu del Grappa. Ne samo skopo preverjanje znanja Po vzporednici A bodo no vrsto prišli »geometri«, nato pa še drugi »trgovci« V teh nevročih poletnih dneh se z ustnim delom zaključnega izpita srednješolskega študija spopadajo tudi dijaki trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa (foto KROMA). Ce vzporednicama A in B zadnjega letnika višje srednje šole, ki ji na kratko še vedno pravimo kar »trgovska«, dodamo še razred »geometrov«, je skupen seštevek kandidatov 44. Letos so najprej prišli na vrsto dijaki, ki so obiskovali 5A »trgovske«, za njimi bodo pred izpitno komisijo prišli »geometri«, nato pa še druga skupina«trgovcev«. Dijaki, ki so bili že izprašani in ki so včeraj bodrili svoje sošolce, so s potekom izpita zadovoljni, saj imajo občutek, da so nalogo dobro ali vsaj zadovoljivo opravili, profesorji, ki seveda podrobnosti in sklepnih ocen še ne morejo dajati, pa so tudi povedali, da je raven priprave kandidatov zaenkrat vsekakor zadovoljiva. Morda je prav zaradi skoraj otipljive medsebojne spoštljive strpnosti bilo ozračje med čakanjem in med spraševanjem dovolj sproščeno, kljub »usodnosti« (vsaj za dijake) trenutka, takšne občutke si je vsaj nabral včerajšnji poročevalec, ki je v okviru svojih raznovrstnih poklicnih obveznosti za kratek čas vpadel tudi v letošnjo areno maturitetnih izpitov. Med šestimi včerajšnjimi dijaki vzporednice A zavoda 2. Zoisa sta pred komisijo sedla tudi Adam in Goran. V potrditev letošnjega pravila, da si polovica med predvidenimi izpitnimi predmeti izbere knjigovodstvo, druga polovica pa gospodarski zemljepis, je Adam izbral prvo, Goran pa drugo možnost. Profesorji pa so nato prvemu dosodili slovenščino, Goranu pa italijanščino, z obema pa so se profesorji na kratko pogovorili še o pisnih nalogah, se pravi o spisu v slovenščini in o »strokovni« nalogi iz trgovinstva. Kandidati so tako imeli možnost, da so ustno popravili kakšno napako ali nerodnost, ki se jim je zapisala zaradi nervoze. Profesorji pa so npr. izkoristili kakšno trditev v slovenskem spisu, da so kandidatu zastavili tudi bolj zasebno vprašanje. Pozanimali pa so se tudi, kaj namerava po maturi - v splošnem upanju seveda, da jo uspešno opravi. Tudi v tem sta Adam in Goran drugače izbrala, prvi, ki je dokazal, da je doslej izbral njemu ustrezajočo usmeritev, bo po vsej verjetnosti nadaljeval študij in trenutno še niha med pravom in ekonomijo, drugi pa bi se rad, po tečaju informatike, zaposlil in morda še naprej gojil priljubljeni konjiček - glasbo. Temu se namreč ni izneveril niti na predvečer izpita, nastopil je in se očitno dovolj sprostil za včerajšnji nastop na zaključnem srednješolskem izpitu. (bip) M POUNA / OBISKALI SMO PODJETNIKA SEVERINA KOZINO V OBRTNI CONI h Vihunski dosežek Brega Pri Fincantieriju je službo-val 38 let - prej kot vajenec, potem kot delavec in zadnjih 22 let kot vodja oddelka za tesarstvo in varjenje - ko pa je nastopil čas upokojitve, se je vprašal: »Zakaj ne bi teh dragocenih izkušenj izkoristil in odprl lastno tvrdko?« Rečeno, storjeno. Novembra 1991 je Severino Kozina s sinom Petrom ustanovil družbo Breg in se lotil manjših popravil na ladjah, leto pozneje pa je zasedel 600 kv. metrov prostorno halo 507/9 znotraj Obrtne cone pod Dolino in posli so se razcveteli. Na civilnem področju se je delokrog raztegnil na velika lokalna podjetja in ustanove kot SIOT, Illycaffe, Park znanosti pri Pa-dričah in Demos, na ladjedel-niškem pa tudi na notranjost Italije ter celo na Združene države Amerike in Mehiko; v zadnjem času je Kozina prodrl še v Slovenijo. Decembra 1994 se je Peter umaknil, Severino-vo individualno podjetje pa je še dalje napredovalo; posebno še lani, ko se je namestila v prvem nadstropju Bregove zgradbe načrtovalska družba Contech, ki' s svojo projektantsko ekipo vsrkava pretežni del proizvajalne zmogljivosti Ko-zinove tvrdke. Skratka, gre za nagel vzpon, ki ga je le za krajše obdobje upočasnila splošna kriza in zaradi katerega zdaj Severinu primanjkuje delovne sile, čeprav zaposluje že devet specializiranih delavcev. »Ko sem se postavil na lastne noge, še zdaleč nisem mislil, da bomo dosegli takšen uspeh,« nam je priznal podjetnik, ko smo ga obiskali v pisarni. Spremljal nas je predsednik nadzornega odbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Marino Pečenik, saj je tudi Severino (kakor vsi drugi obrtniki v Gonil član obrtne sekcije SDGZ. Toda zakaj smo Kozino zmotili pri delu? Zaradi tega, ker ima za bregom adut, ki ga bo skupaj s Contechovimi projektanti povzdignil do mednarodnega slovesa. Že zdaj je v državnem merilu Breg čislan zaradi najsodobnejših bočnih stopnic s platformo v aluminiju in nerjavečem jeklu za potniške in tovorne ladje, ki jih dobavlja holdingu Fincantieri (štiri so šle v Tržič ter dve v Ancono in Savono), januarja 1997 pa bodo nared revolucionarne stopnice, saj bodo povsem avtomatizirane in jih bo upravljal en sam mož. Več nam Severino Kozina ni povedal, ker je konkurenca neizprosno na preži. Dejstvo je, da so njegovi prestižni uspehi v ponos Obrtni coni in celoviti naši narodnostni skupnosti. Kje je skrivnost te uspešnosti? »V tem. da moraš delati tisto, kar znaš,« je zatrdil podjetnik. Drago Gašperlin Na sliki (Balbi/KROMA): Severino Kozina ob svojem podvigu. V INDUSTRIJSKI CONI Ni bil pravi vojaški spopad, temveč igra univerzitetnikov Bili so opremljeni z videokamerami, pištolami-igračami in ustreznimi naboji, žepnimi svetilkami, radiooddajniki, izbrali pa so si opuščeno poslopje bivše cementarne na Nabrežju Giovanni da Verrazza-no v industrijski coni. Na vse so pomislili: imeli so celo tloris celotnega območja, za katerega so se verjetno odločili, ker je precej odmaknjeno in razmeroma mimo, po drugi strani pa spominja na postindustrijsko vzdušje, ki označuje nekatere ameriške filme. In kaj so tam počeli? Sli so se vojake. Kaže, da so take igre precej razširjene, pred časom smo pisali o skupini, ki se »udejstvuje« na področju Naselja sv. Sergija, tokrat pa so skupino, ki jo je zalotila pomorska enota finančne straže, sestavljali kar univerzitetni študentje. Pet jih je bilo, o dogodku so finančni stražniki obvestili kvesturo. Zaradi alarma, ki so ga povzročili, tvegajo aretacijo do 6 mesecev in globo do 1 milijona lir. Skupina se očitno ni zavedala, da je »igra« precej nevarna. Bili so brez ustreznega dovoljenja, nikogar niso o svojem početju obvestili: patrulja, ki jih je ponoči zalotila, bi namreč lahko tudi povsem drugače reagirala, saj ni mogla vedeti, da orožje, ki so ga imeli v rokah, sploh ni nevarno. Poleg tega bi se lahko tudi sami poškodovali, ker je poslopje, v katerem so se šli vojake, delno porušeno in tudi nevarno. Praznik Liberazione v Miljah V okviru praznika komunističnega tiska v Miljah bodo danes ob 18.30 odprli fotografsko razstavo »Proti vojni v Vietnamu: leto 68 v Chicagu«. Ob 20. uri se bo pričel koncert treh skupin: Lijeni Hinko, Why Stekla in Urlaut. NOVICE KLJUB NEUGODNIM VREMENSKIM RAZMERAM PRAZNOVANJE SV. URHA Sporočilo Visoke šole za tolmače in prevajalce Visoka šola modemih jezikov za tolmače in prevajalce v Trstu obvešča maturante, da bodo sprejemni izpiti iz tujih jezikov dne 16., 17. in 18. septembra. Rok za prijavo je od 15. julija do 25. avgusta. Vse, ki jih ta študij zanima, vabimo na pogovor z dekanom in predstavniki oddelka za slovenistiko dne 9. julija ob 11. uri na sedežu Visoke šole. Predstavili vam bomo ustroj fakultete oz. poklicni profil tolmača in prevajalca. Slovenski študentje so vljudno vabljeni. Vinska letina ne kaže slabo Pogovor z vinogradnikom Frankom Starcem Harmonikarski kvintet GM drevi v Samatorci Koncert prireja KD Rdeča zvezda v sodelovanju z župnijo Do 20. t.m. prošnje za telovadnice Športna ali rekreativna združenja imajo do 20. t.m. Cas za predložitev prošenj za uporabo telovadnic, last Pokrajine, v sezoni 1996/97. Prošnje lahko vložijo na sedežu Pokrajine na Trgu Vitto-rio Venet o 4, in sicer v torkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, v ponedeljkih in Četrtkih od 9. do 13. in od 15. do 17. ure. Zainteresirani lahko prošnje pošljejo s priporočenim pismom, podrobnejše informacije pa dobijo vsak delovnik (z izjemo sobote) od od 9. do 13. ure in v ponedeljkih ter Četrtkih tudi od 15. do 17. ure v uradu za kulturo, šport in prosti Cas (oddelek za druzbeno-kultumo promocijo) v Ul. S. Anastasio 3 (3. nadstropje, tel. 3798471, 3798472, 3798469). IACP namenil 15 milijard lir za obnovo naprav za ogrevanje V okviru Četrtletnega programa javnih ljudskih gradenj je upravni svet tržaškega IACP (zavoda za ljudske gradnje) odobril posege, s katerimi bodo ogrevalne naprave v nekaterih poslopjih v Ul. Flavia (od hišne št. 2 do št. 12) prilagodili novim varnostnim predpisom. Pri tem bodo uporabili sredstva za izredna vzdrževanja (skoraj 15 milijard lir) ter milijardo lir za Ul. Flavia. Najbolj dotrajane pa so naprave v Ul. Catalani, kjer prilagoditev zadeva 141 stanovanj. Poleg tega bodo novim določilom prilagodili 47 central, ki oskrbujejo skoraj 2200 stanovanj, naprave za avtonomno ogrevanje pri Rocolu-Melari (648 stanovanj) ter druge naprave, ki oskrbujejo okrog 350 ljudskih stanovanj. Odprtje razstave o Tiepolu V občinski umetnostni dvorani na Trgu Unita bodo danes ob 11. uri ter v muzeju Sartorio na Lar-go Papa Giovanni XXIII ob 18. uri odprli razstavo »Tiepolo. Risbe iz zbirke Sartorio tržaških občinskih muzejev za zgodovino in umetnost« Razstava bo v muzeju Sartorio odprta do 13. oktobra, v občinski umetnostni dvorani pa do 5. septembra. Nova delovna mesta Ravnatelj pokrajinskega urada za delo sporoča, da bodo v ponedeljek 8. in torek 9. na sedežu okrožnega urada v Ul. F. Severa 46 od 8.30 do 12. ure sprejemali prijave za naslednja delovna mesta, ki so jih razpisale: -Občina D-N: 1 mesto socio-skrb-stvenega operaterja za dobo 6 mesecev; potrebna je veljavna zdravstvena knjižica; -Občina Milje: 1 mesto asistenta na domu za dobo 12 mesecev. Neurja in slabo vreme preteklih dni je povzročilo precejšnjo škodo kmetovalcem in vinogradnikom naše dežele. Na srečo je bilo na našem območju hujših posledic, tako da zaenkrat še ni razlogov za Črnogledost glede letošnje letine. Med tistimi, ki še vedno z optimizmom računajo na dober vinski pridelek, je tudi Franko Starec (na spodnji sliki), ki je že pred 18 leti zaCel kot strojnik v tiskarni ZTT, sedaj pa je vodja rotacije (torej tesno povezan z izhajanjem našega dnevnika). Poleg tega, da opravlja tako pomembno delo, je tudi dober vinogradnik. Doma je iz Barko-velj, od »Cijakov«, je elan Kulturnega društva Bar-kovlje in Pomorskega kluba Sirena, v prostem Času pa med drugim prideluje dobro Cmo in belo vino. Od leta 1989 je vedno sodeloval na domačih vinskih razstavah, kjer je prejel kar 7 nagrad za Cmo vino (refošk) pa tudi za merlot. Na lanski razstavi vin v Barkovljah je prejel kar štiri nagrade, in sicer dve kolajni in dva pokala, tako s strani strokovne komisije, kot tudi občinstva. Na letošnji razstavi je prejel prvo nagrado občinstva za Cmo vino in drugo nagrado strokovne žirije, prav tako za Cmo vino. »Do sedaj je bilo tu pri nas vreme za trte ugodno. Cvetele so ob pravem Času in vse bi bilo v redu, ce bi ne bilo sedanjih vremenskih presenečenj. Tu pri nas neurje sicer ni povzročilo zaenkrat večje škode, žal pa mi je za vse vinogradnike, ki jih je ujma oškodovala«, nam je povedal Franko. »Star pregovor pravi, da ni važno zmagati, temveC sodelovati. Pa je vendarle vsakdo izmed nas zadovoljen, Ce zmaga. Pri nas smo vsi udeleženci razstav med seboj zelo povezani. Ko se konca razdeljevanje nagrad, se po navadi zberemo vsi skupaj in proslavimo nagrajence.« Vinogradništvo je v Barkovljah že stara tradicija. S prirejanjem razstav in nastopom strokovne komisije, so se razmere spremenile in tudi proizvod vinogradnikov se je izboljšal. Nasveti in pomoč strokovnjaka inž. Maria Gregorčiča in dragih so bili še kako koristni in potrebni ter so nudili vsakemu vinogradniku možnost, da je svoj pridelek izboljšal. »Seveda moram tudi svoje počitnice pogojevati z delom v vinogradu. VeC kot dva tedna se prav gotovo ne morem oddaljiti. Vsake tri tedne skrbim tudi, da so trte škropljene. Ponosen sem, da sem doma od Cijakov, kjer so bili od vedno dobri vinogradniki ter so odnesli na razstavah vedno kar lepo število nagrad.« Pa prodate kaj vina tudi doma, smo ga vprašali. »Seveda, toda pri nas je fraska na notranji strani poslopja«, je odgovoril Franko. Bolj navdušen je nad svojim Črnim vinom, Čeprav se potrudi, da bi bilo dobro tudi belo vino. Ponosen je na to, da so ostali Barkovljani zvesti vinogradništvu ter je zadovoljen, da se je domaCe društvo odločilo za redne razstave in nagrajevanja domačih vin. Upamo in želimo, da bo nova letina zadovoljila Bakrovljane pa seveda tudi našega sogovornika Franka. NevaLukeš V sklopu Poletnih večerov v zgoniški občini bo drevi v Samatorci praznovanje vaškega zavetnika sv. Urha v skupni organizaciji zgoniške župnije in kulturnega društva RdeCa Zvezda. V starodavni cerkvici s Čudovito lego bo po maši, ki jo bo ob 19. uri daroval župnik Jože Markuža in pri kateri bo pel domači cerkveni pevski zbor, ob 20.30 koncert harmonikarskega kvinteta Glasbene Matice s Proseka, ki ga prireja društvo Rdeča Zvezda. Kvintet je prav letos proslavil desetletnico svojega delovanja s koncertom, ki je bil 22. junija v Kulturnem Domu na Proseku. V preteklih letih je sodeloval na manifestacijah v organizaciji Glasbene Matice na raznih festivalih in državnih tekmovanjih, vseskozi pa uspešno nastopa na koncertih, tako v zamejstvu kot v Sloveniji. Poleg tega je tudi zmagal na številnih natečajih, n.pr. v Bardoli- nu, Folignu in Turinu. Vseh pet mladih harmonikarjev, katerih mentor je prof. Loredana Cocea-ni, študira poleg harmonike še po eno glasbilo. Nocoj se nam bodo mladi izvajalci predstavili z izborom skladb iz svojega obširnega repertoarja. Te skladbe so med najbolj reprezentativnimi od vseh, kar so jih kdaj izvedli v desetih letih svoje dejavnosti. Spored obsega skladbe Carla Maria von We-berja, Huga Hermanna, Gustava Kneipa, Hansa Hausvvirtha in drugih, naslovi kot so »Bretoni-sche Aquarelle«, »Slavi-sche Skizze«, »Irland Suite« pa jasno kažejo na to, da gre za klasično poustvarjanje ljudskih melodij. Kdor ljubi kvalitetno glasbo in ljudsko izročilo iz naših krajev in od drugod, bo danes na praznovanju sv. Urha v Samatorci od 19. ure dalje prav gotovo preživel prijeten večer. (-mia-) H PROSEK-KONTOVEL h V okviru vaškega praznika razstava novoizdelanih noš S spoštljivim in strokovnim pristopom ovrednotiti staro, ki je v tem primera slovenska ljudska noša na Tržaškem. S tem namenom je Adriana Cibic Regent s skupino pridnih pomagaCic (med temi velja še zlasti omeniti Fabio in Martino, ki sta se posebej posvetili moški noši) pripravila razstavo novoizdelanih noš, katerim je dodala nekaj dragocenih originalov škedenjske noše. Razstavo, ki sodi v okvir vaškega praznika na Proseku-Kon-tovelu, bodo odprli jutri ob 20. uri v pro-seškem Kulturnem domu. Z njo pa se bo pravzaprav zaCel tudi vaški praznik. Večdnevno praznovanje s posamičnimi pobudami, ki bodo s kulturnimi utrinki dopolnjevala veselo razpoloženje »šagre«, prirejata Godbeno društ- vo Prosek in moški pevski zbor »Vasilij Mirk«. Z vključitvijo razstave v letošnji program - pravzaprav se z razstavo začenja niz prireditev - so želeli še enkrat potrditi pomen, ki ga ima prikazovanje širši javnosti slovenske tradicionalne kulture na Tržaškem. Po velikem uspehu razstave izpred dveh let bodo ženske, ki se izdelovanju nos pod vodstvom Adriane Cibic Regent posvečajo že veliko let, spet dale na ogled svoje izdelke. Na razstavi bo okrog 50 noš, in sicer ženskih, moških in otroških, nove so izključno manderjerskega tipa, ki je značilen za območje Proseka-Kontovela. Razstava bo odprta do ponedeljka, in sicer v petek od 20. ure dalje, v soboto in ponedeljek od 18., v nedeljo pa ze od 11. ure naprej. DANES NA POBUDO ZDRUŽENJA ARS NOVA Koncert Jožeta Burnika v Zgoniku Glasbeno združenje Ars Nova nam po krajšem premoru spet pripravlja pester zaljuček tedna. V zgoniški športno kulturni center so danes ob 20. uri povabili znanega narodno-zabavnega glasbenika, harmonikarja Jožeta Burnika, ki bo tam nastopil skupaj z ansamblom Obzorje. Jože Burnik ima za seboj že dolgo in plodno glasbeno pot. Na glasbeni sceni je ze dobrih 30 let, saj je z nastopanjem pričel leta 1966 v takrat priljubljeni TV oddaji »Slovenski ansambli tekmujejo«. V naslednjih 4. letih se je kalil v avstrijski skupini Kitzecker Musicanten. Po povratku v domovino se je priključil populanemu ansamblu Mihe Dovžana. Ker pa je Burnik ustvarjal veliko svoje glasbe, je v treh letih posnel kar tri LP-je, (sodelovala sta Ivanka Kraševec in Miha Dovžan) kar je za njegovo mladost in položaj v 70.letih zavidanja vredna številka. Nato se je kar 12 let udejstvoval v priljubljenem Alpskem kvintetu, leta 1985 je posnel instrumentalno skladbo Polka expres, ki ni ušla avstrijskim producentom. Z njo je nastopil na izred- no priljubljeni oddaji v nemško govorečih deželah »Senik godcev«. S tem .nastopom so mu bila na široko odprta vrata avstrijske glasbene industrije, kar je s pridom izkoristil in sinhroniziral slovenska besedila z slovenskimi pevci. Novo obdobje se je za Jožeta Burnika pričelo leta 1990, ko je posnel uspelo kaseto »Vračam se v Slovenijo«, kjer med drugimi tudi še vendo popularna viža »Vsako jutro«, ki je se danes avizo radijske oddaje Radio Plus. Naslednja kaseta »Sonce sreCe«, s kopico uspešnih skladb, med katerimi Kraška vas, Mlajši več ne bomo, Sonce sreče in Spet v Mengšu, ki je bila dolgo Časa avizo oddaje »Po domaCe« na TV Slovenija, ni izšla pod srečno zvezdo. Ansambel je zapustil Braco Koren (pridružil se je Alpskemu kvintetu), zaradi vojne pa je skoraj celotna naklada obležala v skladiščih. Pri snemanju je sodelovala tudi naša znana operna pevka Nadia Fabris, ki bo v nedeljo kot posebna gostja nastopila v Zgoniku. Ansambel Obzorje, (sestavlja ga 6 fantov in eno dekle), ki bo spremljal harmoniko Jože Burnik, praznuje 15 let delovanja, prihaja pa iz Železnikov pri Škofji Loki. Nastopajo po vsej Sloveniji in v tujini, so stalni gostje TV oddaj, udeležujejo se festivalov v Ste-verjanu in na Ptuju, kjer so lani prejeli nagradno strokovne komisije in priznanje Zlati Orfej. Do sedaj so izdali tri kasete, posebej pa sta uspeli druga in tretja, kjer je glasbo spisal njihov mentor Jože Burnik, besedila pa priznani tekstopisec Ivan Sivec. Nanizali smo dovolj podatkov, da sprejmete povabilo na današnji koncert v športno kulturni center v Zgoniku. Da bo pestro in zabavno, zagotavlja Jože Burnik skupaj z ansamblom Obzorje. VAŠKI IN OBČINSKI ZAVETNIK Dolina bo danes proslavljala sv. Urha Praznovanje vaškega in občinskega zavetnika sv. Urha bo nocoj obeležil tudi koncertni dogodek: nastop dolinske godbe je sicer že običajno srečanje, ki vrsto let spremlja god sv. Urha. Letos pa je prireditev nekoliko bolj razširjena: prirejajo je v sodelovanju Pihalni orkester Breg, dolinska župnijska skupnost in domače KD Valentin Vodnik. Iz običajnega dvorišča dolinskega Mladinskega krožka pa se prireditev tudi seli na prostor ob Kluži, kjer se v zadnjih Časih leta odvijajo poletna glasbena srečanja. Nocojšnji koncert bo torej posvečen vaškemu in občinskemu zavetniku Doline, bo pa obenem priložnost za zaključek lotošnjega šolskega leta gojencev, ki so sledili glasbenemu pouku v okviru dolinske godbe. Pihalni orkester Breg se je namreč pridružil skupni pobudi Glasbene Matice, ki je pred letom dni ustanovila godbeniški oddelek, namenjen prav izboraževanju mladih godbenikov. Nocoj bodo torej poleg orkestra nastopili tudi najmlajši elani sestava, ki so sicer že preizkusili stik z občinstvom na nedavni vaški procesiji. Koncert bo kot rečeno na Kluži, ob dolinskem studencu, začel pa se bo ob 20. uri. (dam) PEVSKI ZBOR VASILIJ MIRK in GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredita Vaški praznik 5., 6., 7. in 8. julija na Proseku jutri, 5. julija, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri otvoritev razstave narodnih noš in ob 20.30 ples z ansamblom Keydea. Delovali bodo dobro založeni kioski Le rujno, rujno, vince pij 30 let ŠD Sokol v Nabrežini Pokušina domačih vin JUTRI, 5. julija: 18.00 odprtje kioskov; 19.00 košarkarska tekma; 20.30 ples z ansamblom "Kvintet MI”. SOBOTA, 6. julija: 8.30 začetek balinarskega turnirja; 18.00 odprtje kioskov; 19.00 nagrajevanje; 19.00 koncert godbe ”La ranocchia” Orentano (Piša); 21.00 ples z ansamblom ’’Keydea’’. NEDELJA, 7. julija: 17.00 odprtje kioskov; 19.30 nastop show dance skupine Saloha iz Trsta; 20.30 ples z ansamblom "Kvintet MI". Praznik bo na igrišču SD Sokol v Nabrežini — Vabljeni! VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 4. julija 1996 UROŠ Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.34 - Luna vzide ob 23.06 in zatone ob 9.30. Jutri, PETEK, 5. julija 1996 CIRIL IN METOD VREME VČERAJ OB 1.2. URI: temperatura zraka 19,3 stopinje, zračni tlak 1015,4 rob narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 38 km na uro burja, vlaga 62-odstotna, Uebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje. Rojstva in smrti RODILI SO SE: Emanuela Vujanovič, Linda Carannan-te, Vittorio Caruso, Giulia Spina, Alessandro Semina-ra. UMRLI SO: 86-letni Antonio Cerovaz, 49-letni Zo-ran Antonijevic, 81-letna jjdaria Majer, 4-letna Lisa Rertinieri in 8-letna Silvia Rertinieri, 95-letna Ida Tara-bocchia. LEKARNE Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za naj-nujnjeSe primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. Od PONEDELJKA, 1. do SOBOTE, 6. JULIJA 1996 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 KINO ARISTON - 18.30, 21.30 »lo ballo da sola«, r. Bernar- OBCINA DOLINA - Trst OBVESTILO O NATEČAJU Občina dolina razpisuje javni natečaj, ki sloni na predložitvi tajnih Ponudb, ki jih bo občinska uprava primerjala s prej določeno osnovno ceno za dodelitev službe spremstva prizadetih otrok v šolskem letu 1996/97. Višina zneska na osnovi dražbe znaša 172.900.000 lir brez davčnih dodatkov. Rok za predložitev ponudb zapade ob 12. uri dne 22.7.1996; ponudbe bodo lahko predložene tudi dne 30.7.1996 (od 11. do 12. ure), ko bo natečaj. V razpisu so navedeni način in značilnosti izvedbe javnega natečaja. , Vse nadaljne informacije lahko zainteresirani dobijo v občinskem tajništvu (tel. 8329244) ob delavnikih od 8.30 do 13.00 ure. Dolina, 2. julija 1996 Zupan (Boris Pangerc) CRTRIESTE M Jr 9 BANCASPA OBVESTILO Bančni zavod ČASA Dl R1SPARMIO Dl TRIESTE - BANCA SPA obvešča svoje cenjene stranke, da zaradi skupščine osebja, bo danes. 4. julija, okence blagajne in zakladnice pri podjetju ACEGA v Ul. Genova 6 zaprto od 8.00 do 10.45. Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporoča-mo’ da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko - vsak dan od 13.00 do 19.00 POLETNI VEČERI V ZGONISKI OBČINI Praznovanje sv. Urha v Samatorei Danes, 4. t.m., ob 19. uri sv. maša; ob 20.30 koncert harmo-nikaSkega kvinteta Glasbene Matice - Prosek. Vabljeni do Bertolucci, i. Jeremy Irons, Liv Tyler. EKCELSIOR - 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »In viag-gio con Pippo«, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA - 18.50, 20.25, 22.00 »Doom generation«, r. Gregg Araki, prepovedan mladini pod 18. letom. AMBASCIATORI 17.00, 19.30, 22.00 »Ragio-ne e sentimente«. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Gli an-ni dei ricordi«, i. VVinona Ryder. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.15, 18.45 »Balto«, risanka; 20.30, 22.15 »Giu le mani dal mio periscopio«. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »L’eser-cito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stovve. NAZIONALE 4-15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Goodbye Mr. Holland«, i. Richard Dreyfuss. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La massaia in calore«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.20, 20.15, 22.10 »Mary Reilly«, i. Juha Roberts, Vohn Malkovich. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Nelly e Mr. Arnaud« r. C. Sautet, i. Emmanuelle Beart, M. Serrault. LUMIERE - 20.30, 22.15 »L’arcano incantatore«, r. Pupi Avati, i. Stefano Dioni-si. M PRIREDITVE SZ GAJA organizira do 7. julija na športnem objektu na Padricah "ŠPORT IN ZABAVO” s turnirjem v odbojki in malem nogometu. Večere bodo popestrili am-sambli Happy Day, Staus Symbol, Long Zlunk ter Alessandra e il quartetto Edera. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem župnije iz Doline in KD V. Vodnik prireja danes, ob 20. uri, na Kluži koncert in nastop gojencev glasbene sole. SZ UNION prireja v Bazovici od 5. do 7. t.m. PRAZNIK ŠPORTA. Igrali lo ansambli Long Zlunk, o Negativo in Gli Assi. SK BRDINA organizira 6., 7. in 8. julija iUCARSKI PRAZNIK, ki v Prosvetnem domu na cinah. Zabavali vas bodo itus Symbol. Happy day in Kraški kvintet z Bracom Korenom, v nedeljo bosta nastopala Tonca in Vanka in pihalni orkester iz Trebč. V soboto in nedeljo bo odprta radioamaterska postaja sekcije A.R.I. iz Trsta. SKD SLAVEC Ricmanje -Log priredi 5.,6.,7. in 8. julija SAGRO V RICMANJIH na ZREBCEVEM. Spred: v petek, S.t.m., ob 18. uri odprtje kioskov, zvečer ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren; v soboto, 6. t.m., zvečer ples zansam-blom Long Slunk; v nedeljo, 7. t.m., ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18.30 koncert godbe na pihala Breg, zvečer ples z ansamblom Long Slunk; v ponedeljek, 8. t.m., ob 18. uri odprtje kioskov, zvečer ples z ansamblom Status Symbol. Delovali bodo dobro založeni kioski. ŽUPNIJA SV. JANEZA KRSTNIKA iz Devina in devinski zbori vabijo na koncert vokalne skupine "Musiča noster amor” iz Trsta, ki bo v novi cerkvi v Stivanu v petek, S.t.m., ob 21. uri. MLADINSKI KROŽEK DOLINA in župnijska skupnost s sodelovanjem KD V. Vodnik, danes, 4. t.m. slavi svojega patrona sv. Urha. Ob 18. uri za ljubitelje po-trkovanja: pridi pokaži kaj znaš; ob 19. uri bo slovesno sv. mašo vodil pater Filip Rupnik , rektor svetišča v Strunjanu; ob 20. uri bo na KTuži koncert pihalnega orkestra Breg in zaključni nastop gojencev Glasbene Sole. Sledi družabnost v Mladinskem krožku. CIRIL METODOVA nedelja bo 7. julija, ob 17.30 na Vejni. Zahvalno maso bodo darovali zlatomašniki g. Stanko Zorko, g. Angel Kosmač, pater jezuit Radko Rudež in novomašnik g. Maks Suard. Pel bo priložnostni zbor pod vodstvom Huberta Mamola in ob br-geljski spremljavi Stefana Bembija. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča da je bil 14. junija objavljen v Uradnem listu natečaj po naslovih za prosta mesta na slovenskih srednjih in višjih Šolah v Gorici in Trstu. Rok za prošnje zapade 13. julija. Podrobnejše informacije in obrazec prošnje dobite pri Sindikatu slovenske Sole, ul. Carducci 8, II. nadstropje v torek in četrtek os 16. ure do 17.30, v sredo od 10. ure do 11.30. GLASBENA MATICA TRST - Sola ”M. Kogoj” vpisuje za Šolsko leto 96/97 do 30. 7., od 9. do 12. ure. Informacije - tel. 418605 vsak dan razen sobote, (ul. R. Manna 29). B_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - Trst sporoča, da je Se nekaj prostih mest za izlet na MaSun v sredo, 10. t.m. Vpis je možen v dopoldanskih urah na sedežu, ul. Ci-cerone 8, tel. 360324. OBVESTILA NADALJUJEJO SE VPISOVANJA v Poletna središča Sklada Mitaj Cuk. 1) Poletno srediSCe v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 15. avgusta od 8.00 do 17.00 ure. 2) Poletno srediSCe v otroškem vrtcu na Opčinah: od 19. do 31. avgusta od 8.00 do 17.00 ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vask dan med 10.00 in 12.00 uro, razen ob sobotah (tel.212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah od 1. julija do 31. avgusta od 8.00 do 13.00 ure (Možno vpisovanje iz tedna v teden do Četrtka). POLETNI CENTER v LONJERJU bo letos, v organizaciji KD Lonjer-Katina-ra, stekel od 22. julija do 2. avgusta z urnikom od 8.00 do 13.00. Za informacije in prijave pokličite na tel. 910178 (Jana). KRUT ponuja svojim elanom posebno promocijo za 10-dnevno zdravljenje v Dolenjskih toplicah od 25. avgusta do 5. septembra. Vpisovanje in informacije na sedežu Krožka v Ul. Ci-cerone 8. Tel. St. 3720062. IMAŠ od 11 do 15 let? Te zanima likovna dejavnost? Bi rad/a spoznal/la nove prijatelje? Vpisi se nan 26. Mednarodno likovno kolonijo mladih, ki bo potekala od 25. do 31. avgusta t.l. v centru Strekelj v Sesljanu. Ce misliS sodelovati na koloniji je potrebno, da sprejmeš na dom vsaj enega so-vrstnika/co iz Slovenije, Koroške ali Porabja. Za po-trebnejse informacije lahko interesenti telefonirajo na ZSKD (tel.: 040/635626) ob uradnih urah. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Trst bo svoj 26. poletni pevski seminar organizirala v Radencih od 11. do 17. avgusta. Vzporedno s pevskim seminarjem bo potekal tečaj za mlade organiste. Pevski seminar bosta vodila Aleksandra Pertot in Ivan Florjac, orgelski pa Hubert Bergant. Vpisovanja sprejemajo odborniki ZCPZ. E ČESTITKE LuCiano Malalan iz Lonjerja z družino Čestita svojemu vaščanu Fabiju Ruzzieru za uspešen nastop na svetovnem prvenstvu v hitri hoji. Danes slavi svoj rojstni dan MARIO SUC. Se mnogo zdravih in srečnih dni v krogu svoje družine ter da bi Se dolgo balinal in pel mu želijo Milan, Verica in Tamara z družino. Nasa JANA danes praznuje. Iskreno ji Čestitamo in ji želimo, da bi z uspehom nadaljevala svojo pot. Vsi njeni. MALI OGLASI tel. 040-361888 IMATE star Šotor, ki sameva nekje na podstrešju in vam je v napoto? Koristno bi ga uporabili otroci za igro v poletnem centru. Tel. 826527 pod nujno v mesecu juliju. V Repnu hiša stoji danes Marijo svojih 60 let slavi. Se veliko, veliko zdravih dni mu želijo njegovi dragi vsi. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo Od 8.30 do 12.30 od ponedel/ka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST- Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 DAJEM v najem stanovanje v Barkovljah 55 kvm. Tel. 410476 od 14.30 do 15.30. MUSIČ BAR "Boca chi-ca" v Sesljanu organizira v soboto, 6. t.m., latinskoameriško živo glasbo od 21. ure dalje. UVOZNO - IZVOZNO tržaško podjetje iSCe urad-nico/ka z italijanskim državljanstvom, vsaj 5-let-no izkušnjo v komercialnem sektorju ter dobrim znanjem slovenščine, srbohrvaščine, angleščine in nemščine. Lastne podatke poslati na Publiest p.p 568 Trst pod šifrp "Komurad-nik”. POHIŠTVO raznovrstno novo in rabljeno po ugodnih cenah dobite v trgovini KorsiC pri sv. Ivanu - Trst, tel. 040/54390-575145. NUJNO iscem gospo za profesionalno likanje, tel. 226561 v jutranjih urah ali 228341. GORILNIK Riello 3000 na metan prodamo. Tel. 575752. KUPIM KNJIGE za prvi razred geometrske. Tel. 413142 ob večernih urah. ISCEM knjige za prvi razred pedagoškega liceja. Tel. 912787 ob večernih urah. PRODAM Golf 1600 GL, letnik 89, bele barve, pet vrat, 103.000 prev. km. Te-lelefon 200783 PRODAM v Križu obširno licenco za drogerijo, parfumerijo in igrače z in-ventarijem. Tel. 040/220308. KUHARICA išCe delo v popoldanskem Času, lahko tudi pri družini. Tel. 0038667-65288. PRODAM stanovanje 108 kvm, VI. nadstropje, z lepim pogledom, v Trstu blizu sejmišča. Tel. 228390 NA OPČINAH prodajamo v mirnem in lepem predelu enostanovanjsko in dvostanovanjsko hišo z zemljiščem v začetni fazi gradnje. Informacije na tel. St. 040/214162 med delovnim Časom. PRODAM voz za frezo Goldoni 144. Tel. 228220. UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE išče komercialnega referenta z znanjem slovenščine, nemščine in angleščine. Oseba mora biti pripravljena na občasna poslovna potovanja v vzhodne države. Pismene ponudbe v slovenščini poslati na Primorski dnevnik Gorica, Ul. XXIV Maggio 1, 34170 Gorica pod šifro "Trgovski potnik". PODJETJE isce čistilko za približno 20 ur tedensko. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik v Gorici pod geslo: »Čistilka«. 17 LETNA ŠTUDENTKA išCe med poletjem delo v jutranjih urah. Tel. 574020 od 19. ure dalje. PREVAJAM iz slovenščine in hrvaščine v italijanski jezik in obratno. Tel. St. 0481/81965. ZA OKREPITEV podjetja iščemo 12 področnih koordinatorjev, do 35.leta starosti, za organizirano delo v kraju bivališča. Dober zaslužek. Nobene investicije. Tel. št. 0421/75468. OSMICO ima v Kalu-drovci Janko Budin. OSMICO je odprl Arnal-do Belota, Tržaška St. 4, Doberdob. Pristno kraško vince. OSMICO ima Košuta Boris v Križu St. 422 OSMICO je odprl Rade-tic Virgilij pri Sabljičih (Jamlje). OSMICO je odrla v Mavhinjah Gabrovec Norma (Angelini). Vabljeni. OSMICO sta odprla Bruno in Marija Zahar v Borštu. KMEČKI TURIZEM je DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. odprl Lupine v Praprotu. OSMICA je v Slivnem na »Kračah«. MAGDA in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a, sta odprla osmico. Vabljeni. PRISPEVKI V spomin na Anico Godina - Ceroni darujeta Ici in Avgusta 50.000 lir z Etnografski muzej v Skednju. Ob 8, obletnici smrti dragega Danila Radoviča se ga spominja žena Zofka ter daruje 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Kiljana Ferlugo darujeta družini Cok in Križnic 150.000 lir za Sklad Mitja Cuk. t Zapustil nas je naš dragi Anton Cerovaz Pogreb bo jutri, 5. t.m., ob 9.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Iskrena hvala za požrtvovalnost dr. Danijelu Žerjalu. Žalostno vest sporočata žena Marija in hči Mirna Trst-Sv. Ivan, 4. 6. 1996 Ob izgubi dragega oCeta oz. moža izrekamo prijateljici Mirni in ženi Mariji iskreno sožalje Bojana, Franka in Vera t Nepričakovano nas je zapustila naša draga Olga Micali vd. Raseni Pogreb bo jutri, 5. julija, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice(ul.Pieta) v cerkev na Pesku. Žalostno vest sporočajo sin Pepi z ženo Pierino, Tončka ter vnuki Damian, Dean, Anita in VVilliam. GroCana, 4. julija 1996 4.7.1994 4.7.1996 Nacijo Jerjan Dve leti je že, odkar si nas zapustil, a v naših srcih so korenine spomina, ki ne sprejemajo ločitve. Vedno si z nami. Žena Milka, hci Rosanna in sin Paolo z družinama Trst, 4. julija 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 SODOBNI TRST / SKLEPNI KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE Slovenska (ne)sodobna glasbena ustvarjalnost Naštejmo nekaj skladateljev, ki spadajo v glasbeno zgodovino našega stoletja! Med imeni, ki nam prihajajo na misel, sta gotovo tudi We-bem in Bartok. Kako je mogoče pa, da zvenijo njihove skladbe sodobneje od današnje sodobne glasbe? Vprašanje si zastavljamo, ker je na zaključnem koncertu letošnjega festivala Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope, ki ga je organiziralo združenje Sodobni Trst, nastopila Slovenska filharmonija s programom, ki je po VVeber-novi in Bartokovi glasbi predstavil tudi praizvedbo Petričevih Štirih letnih časov (foto KROMA). Koncert se je pričel z VVebernovo Passacaglio za orkester iz leta 1908; ne bi se spuščali v podrobnejšo analizo dela, naj poudarimo le, da je v svojem prvencu ta dunajski skladatelj še daleč od ekspresionističnih dosežkov, ki so krepko zasukali potek glasbene zgodovine: kljub značilnostim samosvoje osebnosti se Passacaglia giblje še v tradiciji pozne romantike. Tudi Bartokov Koncert za orkester gotovo ni delo, kjer se izvirna izraznost tega madžarskega skladatelja spoprijema s priljubljenim eksperimentiranjem, ki ga je privedlo do raztrganih svočnosti, sličnih ekspresionizmu. Navdih te umetnine sledi klasičnim vzorcem, potrjuje klavrno etiketo, ki sicer zelo nazorno opredeljuje Bartokovo skladateljsko pot: neok-lasicizem. Ce ob teh dveh delih poslušamo Petričeve letne čase, in koncertnega sporeda ne poznamo, nas gotovo zavede - skladba izpade kot del glasbene zgodovine, saj nas spominja na Richarda Straussa. VVebern je Passacaglio napisal leta 1908, Bartok svoj koncert leta 1948, in deli izzvenita skorajda sodobneje od Petričevih Letnih časov, ki jih je slovenski skladatelj napisal lani. Petrič nas sam opozarja na dejstvo, da je za svoje delo iskal navdih v Groharjevih impresionističnih slikah. Naj to zadostuje kot opravičilo pred vsemi tistimi, ki verjamejo v napredno umetnost? Dejstvo je, da je po eksperimentiranju povojnega obdobja sodobna glasba že zdavnaj na limitni točki, ki je mnogim skladateljem predaleč. Čeprav poznamo Petričeva dela, moramo ugotoviti, da je v tem svojem zadnjem delu blizu poetiki, ki išče svoj navdih v preteklosti. Dovoli si zasanjanih bla-gozvočij, spevnosti, plesnih razpoloženj. Zdi se nam, da je stopil korak nazaj. Vemo pa tudi, da je to storil zavestno. Ce se sprašujemo po vzrokih, ne moremo mimo tega, da se je za podoben korak odločilo veliko ljudi - med temi izstopa sam Penderecki. Z vzhoda veje nov veter, ki pa nov ni. Se manj, če piha v jadra tistih, ki si želijo širšo publiko. Širša publika je danes izgovor le za širše tržišče. S tem pa je obračunal Berg, ko v svojem VVozzecku besedo denar opisuje s C-du-rom. CR H PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL 1 Zelo pester in privlačen program Obiskovalci tretjega Primorskega poletnega festivala so si lahko v torek in sinoči ogledali Pulci-nello in stare napolitanske pesmi avtorja Salvato-reja Gatta (predstava je sporedu še drevi v Izoli). Z otvoritveno predstavo na Titovem trgu v Kopru, ko je Slovensko ljudsko gledališče iz Celja uprizorilo Dunda Mar oj a avtorja Marina Držiča v režiji Ivice Kunčeviča, se je v ponedeljek začel Primorski poletni festival, ki letos poteka na številnih odprtih prizoriščih v Kopru, Piranu in Izoli. Festival si prizadeva povezati zgodovinsko tradicijo večkulturnosti tega prostora s potrebami, ki jih terja vstopanje v novo tisočletje, želi pa biti tudi odprt in v ustvarjalnem dialogu s svetom; skratka, hoče biti prostor, v katerem naj se skozi umetnost povezuje drugačnost. Posebna privlačnost letošnjega festivala je bogat poulični program. V julijskih večerih bo med drugim mogoče videti tudi Reichov Govor malemu človeku v izvedbi Gledališča Ptuj, Horowitzevo delo Indije hoče v Bronx SNG Drame Ljubljana, Slepe miši SMG Ljubljana, Kmeclovega Levstika v režiji Mileta Koruna, predstavo Mastrosimonejevih Skrajnosti v izvedbi igralcev dramske šole Bariče Blenkuš in Feydeaujevega Mačka v Žaklju v izvedbi Gledališča 2 Obraza iz Celja. Ponudili bodo tudi večer z Iztokom Mlakarjem, večer poezije Lili Novy v interpretaciji Barbare Jakopič, plesni večer ameriške skupine Ririe Woodbury Dance Company (Salt Lake City) ter plesni predstavi Tkanje, zamet in samota SOU Ljubljana in premierno Sanjam spomin, a se spominjam sanj v koreografiji Branka Potočana. Premierno bosta uprizorjeni lutkovna predstava Milana Jesiha Zvezda in srce LG Ljubljana ter Savov Dioniz, na ogled bo Sofoklova Antigona Moskovske igralske akademije, MGL Ljubljana bo ponudilo slovensko praizvedbo Singerje vib Norcev iz Helma v režiji Zijaha Sokolovija, gostje iz Vidma (CSS) bodo uprizorili predstavo Sledovi žrtvovanja (Tracce di un sacifificio), ITD Zagreb pa bo gostoval s Fedro Racina in Cvetajeve. Na ogled bosta še izbor iz produkcije Kinektikona in musical Pazi pazi Gilš Kodum. V okviru festivala bodo pripravili tudi 30 pouličnih predstav in nastopov 16 gledališč in posameznih umetnikov z vsega sveta: največ je sicer Italijanov, nastopajoči pa bodo prišli tudi iz Nemčije, Belgije in Rusije ter Argentine, Kolumbije in Mehike. Od Slovencev se bodo predstavila lutkovna gledališča Fru Fru, Glasbene mladine z Jesenic in Papilu. ČEDAD / TRADICIONALNI LIKOVNI NATEČAJ LAHKA GLASBA / FESTIVALI Ponoven uspeh »Podob« Letošnjega natečaja so se udeležili umetniki FJk in Slovenije V Društvu beneških likovnih umetnikov in Beneški galeriji v Spetm so zadovoljni, saj je tudi letos mednarodni slikarski natečaj »Podobe iz Nadiških dolin« dosegel svoj namen. Na njem je sodelovalo 51 umetnikov, približno polovica jih je iz Furlanije-Julijske krajine in polovica iz Slovenije, kar je tudi strokovna žirija pozitivno ocenila, saj potrjuje dejstvo, da se sodelovanje med sosednjimi deželami lepo razvija in utrjuje. Pomen pobude je v tem smislu v svojem pozdravu pozitivno ocenil predsednik Gorske skupnosti Firmino Marinič. Po oceni žirije je bila tudi kvaliteta del dobra, o čemer se lahko osebno prepričajo obiskovalci razstave, ki bo odprta do konca tedna (na sliki). Prva odkupna nagrada, ki jo je podelil deželni odbor F-JK je letos spet šla v Slovenijo, prejel pa jo je Peter Juren iz Tolmina, ki je prvo nagrado osvojil že na lanski izvedbi natečaja. Drugo nagrado je podelila Gorska skupnost Nadiških dolin in jo je prejel Francesco Fattori iz Povoletta, tretjo (dar Tržaške kreditne banke iz Čedada) so podelili Brunu Dariu iz kraja Buie. Komisija je pohvalila še dela Vinka Bogataja, Luciana De Gironcoli, Claudie Raza in Mitje Zonte. Po nogometu val koncertov Po zaključku evropskega nogometnega prvenstva stopa v ospredje glasba. Po dvotedenskem premoru nam prireditelji koncertov ponujajo toliko večerov, da jim je kar težko slediti. V teh prvih julijskih dneh bodo naše kraje obiskali nekateri med najbolj slavnimi imeni glasbene panorame. V Manzanu se z nastopom skupine Mau mau drevi začne festival etnične glasbe Folkest, ki bo do konca meseca s šestdesetimi koncerti obiskal preko trideset krajev naše in sosednjih dežel. Danes in jutri bo živahno tudi v Pordenonu, kjer se bo v parku Gal-vani (v primeru slabega vremena v športni palači) odvijal peti tamkajšnji blues festival. Glavni gost letošnjih večerov je John Mayall, pravi oče belega bluesa. Mayall je že davnega leta 1963 sestavil skupino The Bluesbreakers, v kateri so v letih sodelovali tudi Erič Clapton, Mick Taylor, Peter Green, John Mc-Vie in drugi. John Mayall spada med prve evropske glasbenike, ki so se približali tej značilno »črni« glasbi. Priredil je številne klasike, napisal veliko skladb in nastopal po celem svetu. Pri nas smo ga lahko videli v Gorici pred skoraj dvajsetimi leti, na - po mnenju številnih kritikov -najboljšem koncertu, ki jih je Gorica kdajkoli doživela. Poleg Johna Mayalla bomo drevi v Pordenonu lahko poslušali tudi skupini Frank De Franceschi Group in Blues Heads. Jutrišnji večer pa bo posvečen ameriškim blues pevkam. Linda Young, Be-verly VVatson in Sharon Clark bodo poleg lastnega repertoarja predstavile številne klasike te zanimive glasbene zvrsti. Jutri bosta v FJk še dva znaimiva koncerta: v Miljah bo nastopila italijanska zabavna skupina Casino Royale, v diskoteki Hippodrome v Tržiču pa pevka Ivana Spagna. AW Glasbena karavana poletja, znana kot Festivalbar, se bo po uspelem vikendu v Pulju, (posnetke lahko te dni gledamo na tv postaji Italia Uno) ponovno ustavila v naši bližini. Po že ustaljenem običaju bomo zvezde italijanskega in tujega glasbenega sveta lahko jutri in v soboto videli v areni Alpe Adria v Li-gnanu. »Patron« prireditve Vittorio Salvetti je pred dnevi potrdil, da mu je lignanska etapa zelo pri srcu (sam je doma iz Padove, torej precej blizu), bolj pa lahko verjamemo tehnikom, ki pravijo, da je za televizijske posnetke prav Arena v furlanskem letoviščarskem mestu najbolj primerno prizorišče za take prireditve. Vsekakor je pomembnejša glasba oz. glasbeni miti, saj vsi nastopajoči ravno zaradi televizijskih zahtev pojejo v play-backu. Na zadovljstvo ljubiteljev lahke glasbe pa se bo večina glasbenikov vr- nila v našo deželo s samostojnimi koncerti, tokrat strogo v živo. Seznam nastopajočih je izredno dolg in obsega zveneča imena. V petek, 5. julija bomo lahko sledili nastopom skupin Articolo 31 in Cattivi Pensieri, jamajskga dubberja Shaggyja, pevke Anne Oxa, Luče Carbonija, Micheleja Zarrilla, vokalni skupini Neri p er caso, Ger-rardine Trovato, Ambre, Neka, Massima di Catalda, Federica Sal-vatoreja, skupine VVorld Apart in še emilijanskega rockerja Ligabueja, Gianne Nannini, skupine Gipsy King in kanadske kantavtorke Ala-nis Morissette. Zelo kakovosten je tudi izbor sobotnega večera. Nad vsemi najbolj »blestita« imeni Erosa Ramazzot-tija, ki bo 10. septembra v vili Manin otvoril svetovno turnejo, in kanadskega rockerja Bryana Adamsa, ki bo naslednjega dne pel v Kopru. Gianni Morandi, Spagna, Um-berto Tozzi, skupine Pitura Freska, Soon, Ragazzi Italiani, Elio e le sto-rie teše, Carmen Consoli, Francesco Baccini, Alexia, Ke, Noa, Ringo, Karin, Ice Mc in Dj Dado pa bodo »dopolnili« sobotni večer, ki ga bodo, kot vse ostale etape Festival-barja, povezovali Amadeus, Alessia Marcuzzi in pevka Corona. Koncerti bodo potekali tudi z dežjem, v primeru ploh ali nalivov pa bodo en večer lahko nadoknadili v nedeljo, 7. julija. AW ITALIJA / KER STA PREDSEDNIK IN STRANSKI SODNIK NAKLONJENA PRIEBKEJU NOVICE Sodstvo odloča o Intelisanovi zahtevi Javni tožilec zahteva nov sodni zbor, ki bo bolj objektivno sodil nekdanjemu gestapovcu RIM - Pri vojaškem prizivnem sodišču v Rimu so včeraj za zaprtimi vrati razpravljali o zahtevi javnega tožilca Antonina Intelisana, naj nacističnemu stotniku Priebkeju (na sliki AP) ne bi sodila predsednik Agostino Quistelli in stranski sodnik Ronchi, ker sta bila še Pred procesom mnenja, da je treba »ubogega starčka oprostiti«. Kot razumljivo se včerajšnje razprave nista udeležila ne Intelisano in ne Quistelli. Vojaški sodniki prizivnega sodišča so le preverili dokaze in poslušali odvetnike. Medtem ko so predstavniki zasebnih strank podprli zahtevo javnega tožilca, Pa je Priebkejev odvetnik Veho Di Rezze zavrnil kot neosnovane vse Intelisanove zahteve. Da se je predsednik Quistelli v bistvu Ze odločil za oprostilno razsodbo, naj bi dokazovale izjave upokojenega karabinjerskega generala Mosettija in pričevanje Priebkejeve oboževalke in pisateljice Mary Pace. Stranskega sodnika Ronchija pa obtožuje neki stotnik pehotnih sil, ki je na procesu kot prevajalec. Vojaško prizivno sodišče se bo o Inte- lisanovi zahtevi odločilo v prihodnjih dneh. Svoj sklep mora namreč objaviti v roku petih dni. Ce bodo podprli Intelisa-novo zahtevo, bodo morali imenovati nov sodni zbor, tako da bo prihodnja ra-prava šele septembra. Ce pa jo bodo zavrnili, bo nova razprava procesa Priebke že 10. julija. Kaj bodo storili, ni jasno. Vsekakor pa se vsi zavedajo, da je proces Priebke zašel na skrajno nevarna pota. Med nekaterimi vojaškimi sodniki se kot kaže še ni utrdila demokratična zavest, po kateri so vojaške represalije proti civilistom vojni zločin. Bržkone se ti ljudje zavedajo, da to ni počenjala samo nemška nacistična vojska, da je isto na okupiranih ozemljih počenjala italijanska fašistična vojska. Nenazadnje pa je treba pristaviti, da gestapo ne bi s tako lahkoto lovil antifašiste in Žide, ko jim pri tem ne bi pomagal nekdanji italijanski fašistični aparat. Nekateri bi torej še najraje osvojili Priebkejevo tezo, da so za pokol v Adeatinskih jamah krivi komunistični partizani s svojim atentatom na policijski bataljon Južnih Tirolcev. Sporazum Chaiie&Diana? LONDON - Po pisanju včerajšnjega Daily Mirrorja naj bi britanski prestolonaslednik Charles in princesa Diana dosegla sporazum o pogojih za razvezo njunega zakona. Buckinghamska palača naj bi besedilo sporazuma objavila v roku dveh tednov. Dnevnik je obenem zapisal, da je Diana v bistvu dosegla skoraj vse, kar je zahtevala, in sicer: 15 milijonov funtov (30 milijard Ib) odškodnine, ohranitev naslova vaše vebčanstvo in palačo Kensnigton. Obenem pa bo lahko ob vsakem svojem potovanju v tujino postala posebna odposlanka, če bo zatopa-la človekoljubne organizacije. Ustanovili »Pacciani fans club« BENETKE - Kakih štirideset obiskovalcev bara S. Antonio v Margheri je ustanovilo »Pacciani fans club«, ker so prepričani v nedolžnost kmeta iz Mercataleja. Po njihovem Pacciani ni pošast iz Firenc temveč le grešni kozel. Obdukcija Margaux Hemingway LOS ANGELES - Po obdukciji trupla Margaux He-mingway so zdravniki izjavili, da vnukinja slavnega Ernesta Hemingwayja ni umrla nasilne smrti. Za sedaj pa ne morejo izključiti samomora zaradi prekomerne doze protiepileptičnih zdravil, ker morajo to ugotoviti toksikološke analize. Mladoletniška pornografija postaja mednarodni posel CIUDAD DE MERICO - Mehiški pobciji je uspelo odkriti in baje tudi ugonobiti mednarodno mrežo proizvajalcev in rapečevalcev mladoletniške, ali bolje rečeno oboške pornografije, saj so policisti ugotovili, da so na videoposnetkih celo prizori spolnega nasilja nad dojenčki. Pobcija je aretirala štiri mehiške in dva ameriška državljana, ki jih med drugim dolžijo tudi prekupčevanja z mamik in orožjem. KITAJSKA / MONSUN Katastrofalne poplave terjale več kot sto mrtvih PEKING - Prva letošnja monsunska povodenj je v srednjevzhodnih kitajskih Pokrajinah povzročila ka-tasbofalne poplave, ki so Po nedokončnem obračunu terjale več kot sto mrtvih, 1.490 ranjenih, prizadetih pa je skoraj 14 mikjo-n°v ljudi. Pokrajine Anhui, Zhejiang, Jiangrd in Guizhou, preko katerih tečeta dve reki in so posejane s številnimi jezeri, so med najrevnejšimi območju LR Kitajske. Povsod so na delu reševalne ekipe, ki ob pomoči vojske poskušajo omiliti dramatične razmere preživelih. Po vesteh, ki prihajajo s prizadetega območja, še vedno dežuje, tako da je uničenih več kot 98 tisoč poslopij, 330 tisoč pa jih je poškodovanih. Več kot 700 tisoč ljudi obkoljujejo narasle vode in jih bo treba čimprej evakuirati. Do sedaj se je na varno zateklo skoraj pol mihjona ljudi, ki pa so bik ob vse svoje imetje. Kot so sporočile oblasti, take povodnji ne pomnijo že štirideset let. Ker pa so v zadnjem obdobju zvišati in ubdik vse rečne nasipe in poskrbeti za hitrejši pretok voda, je lahko vsakomur jasno, da Kitajska takih padavin še ni doživela. ZDA / SKRAJNODESNICARSKA TERORISTIČNA SKUPINA »STRUPENJAČ« Načrtovali pravi pokol v arizonskem Phoenbcu Atentati naj bi bili desetkrat bolj krvavi kot lanski v Oklahoma Cityju, ki je terjal 170 človeških življenj NEW YORK - V ponedeljek v Arizoni aretirani pripadniki skrajnode-sničarske skupine »strupenjača« so načrtovali desetkrat bolj krvavi atentat od tistega, ki je lanskega 19. aprila uničil poslopje zvezne vlade v Oklahoma Cityju in terjal življenje 170 oseb. Kot je sporočila ameriška policija, je binajst aretiranih, med katerimi sta biti tudi dve ženski, že dve leti pripravljalo atentate na zvezne, republiške in celo občinske urade v glavnem mestu Arizone Phoenbcu. Pri tem jim je bil za zgled atentat v Oklahoma Cityju. Posneti so celo videokaseto, ki je privržencem prikazovala, kje je beba namestiti razstrelivo, tako da se doseže največji učinek. »Strupenjače« so imele že 200 kilogramov amonijevega nitrata in vse ostalo za pripravo peklenskih strojev ter ogromne količine sbeliva (na sliki AP). V zadnjih šestih mesecih so se marljivo vadile v arizonski puščavi. Trenutno še ni znano, ali so prav »strupenjače« med svojimi generalkami sabotirale neko železniško progo. ZDA / NASA SE JE ODLOČILA ZA POSODOBITEV Video posnetek raketoplana X-33 po pristanku, ki ima precej neobičajno obliko (AP) VVASHINGTON - Na tiskovni konferenci v Pasadeni so novinarjem predstavili videoposnetke novega raketoplana, ki bo v bližnji bodočnosti zamenjal dosedanje vesoljske trajekte Shut-tle. Ameriški podpredsednik Al Gore je povedal, da so načrtovanje in kasnejšo serijsko gradnjo poverili družbi Lockheed Martin. Iz obeh videoposnetkov je razvidno, da je oblika novega raketoplana precej drgačna od sedanjih Shuttlov. Krila so manjša, ker je trup širši in bolj deltaste oblike, raketoplan pa nima repa kot Shuttle temveč posebna krilca v zadnjem delu trupa. X-33, kot se imenuje novi raketoplan, je že pričel s poskusnimi poleti. Ameriška vesoljska ustanova Nasa bo v projekt vložila 940 milijonov dolarjev. Zamenjava je bila nujna, ker imajo vsi Shuttli že častitljivo starost. NOVICE UGOTAVLJANJE ŠKODE PO TOČI POBUDA KULTURNE ZADRUGE MAJA Antonio Devetag koordinator gibanja Forza Itaiia v Gorici Občinski odbornik Antonio Devetag bo opravljal naloge koordinatorja gibanja Forza Itaiia v Gorici, dokler se gibanje, predvidoma v jeseni, ne bo preoblikovalo v stranko. Devetag je ob izvolitvi nakazal nekaj smernic delovanja. Glede vodenja in usklajevanja političnih pobud se bo potegoval za skupinsko delovanje, veliko pozornosti bodo namenjali področju sociale, gospodarskega razvoja in povezovanja Gorice z ožjim in širšim zaledjem. Vrata za dialog in soočanje so odprta vsem, ki si prizadevajo za razvoj in dobrobit goriške skupnosti, ob tem pa se bo seveda najvcja pozornost namenjala strankam in gibanjem takoimenovanega Pola svoboščin. Pesniški in glasbeni večer v parku Ritterjeve vile V parku Ritterjeve vile v Strazicah bo drevi glasbeni in pesniški veCer. Izvajali bodo pesmi Glo-rie Fabbroni, Ingram Hartinger, Maurizia Bene-dettija, Renata Affresca in nekaterih drugih avtorjev. Za glasbeno kuliso bosta poskrbela Roberto Magris in marca Castelli. V primeru slabega vremena bo glasbeno in pesniško srečanje v AlojzijevišCu s pričetkom ob 21. uri.Srečanje namenjeno furlanski poeziji pa bo jutri zvečer in sicer v LoCniku, v prostorih na glavnem trgu. La Goriziana in Look v novem sedežu Na območju ulice Terza Armata bodo jutri ob 17. uri odprli novi sedež dveh goriških podjetij. V ulico Hermada 8 sta se preselili znano avto-prevozniško podjetje La Goriziana, ki je imelo "zgodovinski” sedež v ulici Duca d’Aosta in podjetje Look. V obeh podjetjih je zaposleno preko 30 uslužbencev. Razstavljal je Dimitrij Kodrič V Kulturnem domu se je ob koncu prejšnjega tedna sklenila razstava slik Johna Dimitrija Kodriča, primorskega rojaka, sicer pa izseljenca v Avstraliji. Na rdeCi kontinent se je Kodrič odpravil kot mlad fant, vendar pa je ohranil v sebi spomin na podobe iz stare domovine. Podobe slovenske krajine, znani kraji, tudi na Primorskem, so med najbolj pogostimi motivi slik, ki jih odlikujejo nežne in tople barve. Prihodnji teden končna ocena Največ škode je v vinogradih Bodo možni posebni posegi? Dvajset navdušenih mladih likovnikov na natečaju "Sonce miru 96” V Dijaškem domu - mentor S. Bevčor Osebje kmetijskega nadzorništva si prizadeva, da bi že v prihodnjem tednu v celoti ugotovili obseg škode, ki jo je povzročilo neurje pred štirinajstimi dnevi. Neurje s točo je prizadelo pretežni del Stmavra, Oslavja in deloma Steverjana. ToCa je povzročila škodo tudi v nekaterih drugh občinah na obrobju Brd. Ledena zrna so na najbolj prizadetih območjih unicilam celoten pridelek grozdja, na hudo prizadetih krajih je na trsih ostalo kakih 15 do 20 odstotkov pridelka. Neurje je prizadelo tudi nižinsko območje in zlasti okolico Fossalona, kjer je toča uničila ali močno oklestila poljščine. Toča je okolico Fossalona prizadela kar dvakrat, zadnjič 27. junija. Ravnatelj goriškega kmetijskega nadzorništva dr. Paolo Pascolini nam je v telefonskem pogovoru povedal, da so strokovnjaki kmetijske službe ves čas na terenu, kljub v teh dneh sila neugodnim vremenskim razmeram. Predvidoma v prihodnjem tednu bo končano zbiranje in urejanje dokumentacije, vključno z opredelitvijo področja, ki ga je prizadela vremenska ujma. S tem se bo sprožil postopek, ki bo prizadetim vinogradnikom in kmetovalcem omogočil koriščenje ugodnosti in olajšav, ki jih predvideva zakon o solidarnostnih posegih na področju kmetijstva. Nobenih vesti pa ni- mamo glede predloga, ki je bil iznešen na srečanju v Stmavru, to je, naj bi v prizadevanja za ublažitev posledic naravne ujme skušali vključiti tudi Trgovinsko zbornico, oziroma Goriški sklad. Na Trgovinski zbornici pravijo, da nobene prošnje, oziroma predloga v tem smislu še niso prejeli. "Pripravljeni pa smo vsako pobudo vzeti v poštev in podrobno preučiti možnosti posega, seveda ob spoštovanju zakonov in predpisov”, zagotavlja predsednik zbornice dr. Be-vilacqua. Na srečanju v Stmavru so se dogovorili, da bodo pobudo v tem smislu sprožile občine. Opozicija pisno zahtevala poseg Prefekta na Pokrajini Trije predstavniki opozicije v pokrajinskem svetu, Silvano Buttignon (SKP), Renato Fiorelli (zeleni) in Adriano Zamparo (neodvisni) so Prefektu poslali pisno vlogo v zvezi s potekom seje pokrajinskega sveta z dne 20. junija in zahtevali, da ukrepa v smislu pristojnosti in določil zakona št. 142. Predsednico naj bi predstavnik vlade uradno povabil naj skliče pokrajinski svet za odobritev obračuna za leto 1995, v kolikor pa povabila ne bi izpolnila, naj sam poskrbi za sklic sveta. Pokrajinski svetovalci v pismu navajajo, da je bila odobritev obračuna na dnevnem redu seje 20. junija, ki je bila sklicala ob upoštevanju vseh rokov in določil in da je Predsednica sejo prekinila pred začetkom razprave o obračunu. Po določilu člena št. 55 omenjenega zakona 142 je treba obračun odobriti najkasneje 30. junija. To se v primeru Goriške pokrajine ni zgodilo in to je, navajajo podpisniki, razlog za poseg pri Prefektu. Glede postopka (še bolj pa rezultata) finančnega obračuna Pokrajine za leto 1995 je bilo v zadnjem tednu slišati kar precej polemik. Zaključni račun naj bi namreč izkazoval okrog šest milijard primanjkljaja. Ker je prav v zadnjem času prišlo do zamenjave v vodstvu knjigovodskega oddelka, dosedanjega glavnega knjigovodjo Pellegrinija so zamenjali, oziroma premestili na drugo področje, je slišati namige, da naj bi prav njemu skušali naprtiti odgovornost za ne ravno rožnat finančni položaj. Čudno, ker odločitve o stroških, oziroma o uporabi denarja v vseh ustanovah sprejemajo upravitelji, torej politični organ, in ne funkcionarji. Okrog dvajset mladih in predvsem navdušenih ustvarjalcev se je včeraj zjutraj zbralo na prvem slikarskem ”ex tempere” Sonce miru 1996, ki je, zaradi muhastega vremena, namesto v Kulturnem domu potekal v Dijaškem domu. Udeležence je pozdravil, v imenu organizatorjev (zadruga Maja) Igor Komel, ki je zatem besedo (in mentorsko vlogo) prepustil Silvanu Bevčarju. Ze nekaj minut zatem so bili mladi likovniki na delu. (foto Bumbaca) Izdelke si bomo lahko ogledali na razstavi, ki bo od 6. do 9. avgusta v Kulturnem domu in kjer bodo sodelovali tudi mladi likovniki iz begunskega centra v Škofji Loki. Povedati velja še, da so vsi udeleženci prejeli majico s simbolom "Sonce miru 1996”. Mladi ustvarjalci, ki za pobudo niso vedeli lahko svoje prispevke v prihodnjih dneh izročijo v Kulturnem domu. Mature: v petek prvi izidi Matura na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom je nekako na pol poti. To če seveda računamo v poprečju. Na nekaterih zavodih se je preizkušnja že sklenila, medtem ko se na drugih ( na pedagoškem liceju "Simon Gregorčič”) ustni del izpita začenja šele danes. Sest maturantov liceja "Primož Trubar” je ustni del mature opravilo v torek, z uspehom pa bodo seznanjeni jutri, okrog 12. ure. Predvidoma v soboto okrog poldne bodo objavili izide na zavodu "Ivan Cankar. Na sekciji za zunanjo trgovino omenjenega zavoda pa se matura še ni zaključila. Zadnja dva kandidata bosta stopila pred komisijo šele v ponedeljek, 8. t.m. Rezultati bodo predvidoma znani 10. julija. DOBERDOB / ODOBRILI NAČRT VARSTVA OKOLJA IN RAZVOJA TURIZMA Zaščiteno območje Adrije in jezera Denar, nekaj nad 7 milijard lir, naj bi prejeli iz skladov Evropske skupnosti Občinski svet v Doberdobu je na svoji zadnji seji soglasno odobril predlog občinske uprave da zaprosi za finančni prispevek Evropske skupnosti za varstvo in ureditev dveh območij, zanimivih z naravovarstvenega in kulturno-zgodovinskega vidika. Gre za prispevke iz sklada za pospeševanje turistične dejavnosti. Občinska uprava je pripravila okvirni načrt, ki ga je občinski svet odobril soglasno sočasno s prošnjo za prispevek; podrob-nostni načrt bodo začeli pripravljati le v primeru, da bodo pristojni organi prispevek odobrili, oziroma dodelili. Vrednost različnih posegov so izračunali v znesku 7, 2 milijarde lir. Področji, ki naj bi ju zaščitili, uredili in primerno opremili za obisk, sta pravzaprav dve. Prvo zajema območje nekdanjega kamnoloma Solvay v Adriji, kjer so razpadajoče upravne in druge zgradbe podjetja Solvay, ki je že pred desetletji prenehalo proizvodnjo. Stavbe bi preuredili v nekakšen večnamenski center zaščitenega območja (konferenčna dvorana, različni laboratoriji, sprejemni center, okrepčevalnica itd). Cesta, ki je speljana iz Doberdoba bi ostala zaprta za javni promet. Predvidena je ohranitev in deloma rekonstrukcija dela kamnoloma s prikazom naprav, ki so se jih posluževali v obdobju obratovanja kamnoloma. Celoten postopek lomljenja kamenja, prevažanja s posebno žičnico v Tržič in končne obdelave (pridobivanje sode) pa bi predstavili na primerno urejeni stalni razstavi. Z območja Adrije bi se obiskovalci po obnovljeni stezi (po trasi obstoječe steze, za katero skrbi C Al, lahko sprehodili do Rusega školja in dalje do planinske postojanke, ki bi jo tudi v prihodnje upravljala goriška podružnica GAL Dostop v plezalni vrtec v neposredni bližini zavetišča bi bil, tako kakor zdaj, prost. Predvidena pa je preureditev danes zelo strme in mestoma nevarne steze, ki se spušča proti jezeru. Ta steza bi povezovala zaščiteno območje Adrije z ožjim območjem jezera. Uredili bi sprehajalno, oziroma razgledno potokoli jezera, nekaj razgledišč opremljenih z napisi itd. Na jameljski strani se predvideva ureditev parkirnega prostora, nekaj več posegov pa je predvidenih na doberdobski strani jezera, vendar v glavnem ob preureditvi že obstoječih objektov. V stavbi starega vodovodnega zajetja bi uredili terarij, paludarij in akvarij in manjši sprejemni center za otroke. Rovno bi opremili z mostički in stezami, ob prvem beznu pa bi postavili opazovališCe. Tudi na doberdobski strani jezera je predvidena ureditev parkirišča. Občinska uprava je že pred leti skušala, s financiranjem iz deželnih skladov, urediti ožje območje jezera, vendar se je pri izvajanju načrta zataknilo. Župan dr. Mario Lavrenčič je ob predstavitvi novega načrta dejal, da se s predvidenim financiranjem iz evropskega sklada, ponuja edinstvena priložnost, za zaščito in ovrednotenje okolja, ki je ne kaže zamuditi, čeprav je ob tem opozoril tudi na zelo ozke časovne pogoje. Celoten postopek načrtovanja in pridobivanja soglasij bi morali namreč dokončati, oziroma izpeljati do konca leta. Ni nemogoče, če bo deželna in državna birokracija poslovala s hitrejšim utripom kakor sicer. (MJ) SPD GORICA priredi v nedeljo, 7. t.m. izlet na Rdeči rob. Odhod ob 6. uri s parkirišča pri Rdeči hiši, prevoz lastnimi sredstvi. Izlet je primeren za planince, ki so vajeni zahtevnejše hoje. Zadnjo soboto in nedeljo v juliju bo izlet na Tofano. Obvezne prijave pri Klemšetu, do 20. julija. H3 OBVESTILA URADI V ULICI MALTA 2 so v poletnem času odprti od 8. do 14. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo od 8.7. do 31. 7. zaprta. V avgustu bo v veljavi poseben umik. Od 8.julija bo zaradi dopusta zaprta tudi knjižnica v Doberdobu KINO a ŠOLSKE VESTI V prostorih šole Ivan Trinko Pod kapelo (ul. Cappella) bo v ponedeljek ob 18.30 sestanek staršev, profesorjev in vodstva šole . Razpravljali bodo o predlogu občinske uprave glede dokončnega sedeža šole. Predlog bo predstavil župan Valenti. Sindikat slovenske sole in predstavniki krovnih organizacij vabijo k čim širši udeležbi. Zaradi pomembnosti vprašanja priporočajo udeležbo tudi staršem osnovnošolskih otrok iz mesta in okolice. GORICA CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-20.00-22.00 »Gli anni dei ricordi«. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes, ob 11. uri, Bruno Petrosini, iz mrliške veže glavnega pokopališča. _ ZDRUŽENE DRŽAVE ŽELIJO OKREPITI FEDERACIJO BIH Čakajoč na sprejetje obrambnega zakona Haaški posebni preiskovalec pričal o zločinih v Srebrenici SARAJEVO (Reuter, B.S.) - Ameriški obrambni sekretar William Perry se je včeraj v okviru evropske turneje na kratko pomudil v Sarajevu, kjer se je srečal s predsednikom BiH Alijo Izetbegovičem in predsednikom Federacije BiH Kresimirjem Zubakom. Perry je Hrvate in Muslimane pozval, naj sprejmejo zakon o obrambi in se dogovorijo o delitvi vojaške oblasti. Slednje bi namreč ZDA omogočilo uresničitev pro- grama za usposabljanje in oborožitev pripadnikov vojaških sil muslimansko-hrvaske federacije. Ameriški obrambni sekretar je po pogovorih z Izetbegovičem in ANALIZA Sankcije so rešitev, ki kaže na popoln polom diplomacije SARAJEVO (Reuter, B.S.) - Diplomati, ki z grožnjo o ponovni uvedbi sankcij proti bosanskim Srbom poskušajo z oblasti odstraniti Radovana Kara-clžiča, priznavajo, da omenjeno »zdravilo utegne imeti hujše posledice, kot sama bolezen«. Mednarodnega posrednika Carla Bildta je Zahod v Bosno poslal samo s tem orožjem, Bildt pa že nekaj mesecev opozarja, da je različne učinek sankcij pravzaprav njihova načelna vrednost. Bildt sankcije pogosto primerja z jedrsko bombo, ki jo je prenevarno uporabiti; čeprav namreč le-ta eksplodira z izjemno močjo, je škoda, ki nastane, proti-produktivna. Poleg tega, da Bildt opozarja na dvojno plat sankcij, pa se mednarodni posrednik tudi boji, da bi ponovna uvedba sankcij proti bosanskim Srbom svetovne voditelje odvrnila od drugih, sicer bolj »umazanih«, pa vendar produktivnejših diplomatskih in vojaških pritiskov. »Sankcije so za mednarodno skupnost lahko le zadnji izhod v sili, navadno pa povzročijo toliko težav, kot jih odpravijo, vrh vsega pa izjemno dolgo traja, preden vidmo konkretne učinke,« je izjavil neki diplomat v Sarajevu, ki ni želel biti imenovan. Po njegovem mnenju so zgleden primer za to države, kot so Kuba, Irak, pa tudi Severna Koreja, kjer zaradi sankcij najbolj trpijo navadni ljudje, diktatorji pa so Se vedno na oblasti. »Sankcije, tako kot vojna, kažejo le na nekaj - popoln polom diplomacije,« zatrjuje omenjeni diplomat. Podobno je tudi v Bosni; Karadžič, ki bi po daytonskih določilih že davno moral biti ne le razrešen vseh javnih funkcij, ampak bi moral sedeti na zatožni klopi haaskega sodišča, se trmasto oklepa svojega montažnega objekta na Palah, v katerem je njegovo predsedstvo. Pred dnevi je Karadžič sicer svoji namestnici Biljani PlavSič deloma predal oblast, še naprej pa ostaja predsednik Srbske demokratične stranke (SDS), ki nadzoruje policijo in medije v Republiki Srbski. Carl Bildt ima popolna pooblastila za ponovno uvedbo sankcij proti bosanskim Srbom, to pravico pa ima tudi poveljnik Natovih enot v BiH, admiral Leighton Smith, in sicer v primeru, da katera od nekdaj sprtih strani zavestno krši daytonski mirovni sporazum. Omenjena moža pa za tak korak Potrebujeta resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki pa bi Paket ukrepov moral sprejeti proti bosanskim Srbom m ZR Jugoslaviji. V tem primem ne bi bil kaznovan je Karadžič in njegovi somišljeniki, ampak tudi srbski predsednik Miloševič, ki je eden od podpisnikov mirovnega sporazuma in Karadžiča, s katerim se je že pred časom »skregal«, želi odstraniti z oblasti Vsaj tako goreče kot Bildt, če ne Se bolj. ZR Jugoslavija se z veliki težavami in bolečinami, ki so posledica sankcij, ki si jih je Miloševič »zaslužil« s sodelovanjem v 43 mesecev dolgi vojni v BiH, ponovno postavlja na noge. Zahodni diplomati trdijo, da vnovični ukrepi tej državi ne bi le spodmaknili le majava tla pod nogami, ampak bi hkrati zelo prizadeli tudi jugoslovanske gospodarske partnerje na Balkanu, kot sta Bolgarija in Makedonija, s čimer bi se tradicionalni »sod smodnika« na Balkanu ponovno nevarno pribbžal ognju. Obstaja sicer druga rešitev, in sicer prepričati Miloševiča, naj sam uvede ukrepe proti Republiki Srbski, kar bi po mnenju nekaterih prizadelo Karadžiča in prizaneslo balkanskim sosedam ZR Jugoslavije. Kritiki sankcij zatrjujejo, da bi osamitev srbske republike v Bosni, oziroma grajenje zidu okrog nje, le dodatno naoljilo propagandni stroj SDS, ki že sedaj med Srbi v Bosni tako uspešno ohra-n)a pri življenju preganjavico pred zunanjim svetom. Nasprotniki sankcij namreč v en glas zatrjujejo, da utegnejo sankcije, ne glede na to, kdo jih uvede, le okrepiti Karadžiča in njegovo stranko, ne gre pa spregledati tudi opozoril tistih, ki trdijo, da vzdržnosti mednarodnih enot v BiH, namesto odkritega soočenja le-teh z obtoženimi vojnimi zločinci, obeta še dolgo bitko za to, da bo Karadžič privedel pred roko pravice in srbsko ljudstvo do ozdravitve preganjavice. Zubakom dejal, da je v Sarajevo pripotoval v upanju, da bo zaključil dogovor o dobavi orožja in vojaške opreme muslimansko-hrvaski federaciji v vrednosti 100 milijonov dolarjev. »Predsedniku Izetbegoviču sem obljubil, da bom - v primeru, da bo obrambni zakon sprejet - takoj začel z dejavnosti, ki so predvidene v programu za usposabljanje in opremljanje vojske Federacije BiH,« je v pogovoru z novinarji dejal Perry in izrazil željo, da bi Muslimani in Hrvati obrambni zakon že danes sprejeli in ratificirab. VVashington je namreč prepričan, da bi ure-sničvanje omenjenega programa vojaško okrepilo Federacijo BiH, ki bi se lahko brez strahu postavila ob bok srbski težki oborožitvi. Zahodne države vse bolj glasno priznavajo, da jih je voditelj bosanskih Srbov Karadžič s svojo navidezno predajo oblasti Biljani Plav-šič lepo potegnil za nos, priznavajo pa tudi, da jhn zaenkrat še ni jasno, »kako bo Karadžič izza odra manipuliral pobticno dogajanje«, ki v Repubbki Srbski vse bolj ogroža mirovni proces v BiH. Diplomati menijo, da bodo Karadžičevi načrti jasni v prihodnjih dneh, v tem času pa se svet utegne ponovno odločiti za uvedbo sankcij proti bosanskim Srbom in morda tudi ZR Jugoslaviji. Ce mednarodna skupnost to pot ne bo hitro ukrepala, se očitki o njenem nenehnem ukrivljanju hrbtenice pred bosanskimi Srbi, utegnejo ponovno vrniti. Karadžičeva namestnica Plavsičeva je predvčerajšnjim izjavila, da ne bo izkoristila svoje oblasti, ki naj bi ji omogočila izročitev svojega predhodnika in generala njegove vojske Mladiča haaškemu sodišču za vojne zločine. Slednje je včeraj prisluhnilo pričevanju francoskega policista in posebnega preiskovalca sodišča OZN za vojne zločince z območja nekdanje Jugoslavije Jeana-Reneja Rueza, ki je pripovedoval o zločinih nad civilisti po padcu Srebrenice v srbske roke julija lani, kljub obljubi Ratka Mladiča prestrašenim Muslimanom, da jim nihče ne bo storil nič žalega. Prvi pretres v Netanjahujevi vladi JERUZALEM (Reuter, B.Z.) - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj izrekel nekaj zelo ostrih besed na račun arabskih mirovnih partnerjev. »Minili so časi, ko se je Izrael soočal z zahtevami in popuščal, nasprotna stran pa ni hotela izpolniti svojih obveznosti,« je v govoru parlamentarni skupini svojih podpornikov dejal izraelski premier. Le nekaj minut pozneje pa je zunanji minister David Levi v govoru pred isto skupino poslancev svojega premiera (na sliki, telefoto: Reuter) spravil v nemajhno zadrego. Levi je namreč dejal, da je dal Netanjahuju petdnevni rok, da pred potovanjem na obisk k ameriškemu predsedniku Billu Clintonu v vladi najde mesto tudi za nekdanjega generala in razvpitega ministra za naseljevanje Ari-ela Sarona. »Ce do svojega odhoda stvari ne boste urediti, vam jo bom olajšal -izpraznil bom mesto zanj,« je dejal Levi. Ta nepričakovana izjava, ki jo je Levi izrekel v javnem nastopu in ne denimo v političnem zakulisju, je Netanjahuja, ki si žeti kot prvi neposredno izvoljeni premier svoja pooblastila preoblikovati po ameriškem vzoru, postavila v neprijeten položaj. Izraelski premier je dejal, da si Sarona sicer žeti videti v svoji vladi, vendar o vprašanju ne bo razpravljal pred televizijskimi kamerami. Levi je ze pred sestavo koalicijske vlade dejal, da vanjo ne bo vstopil, če Sarona ne bo v njej. Na koncu je Levi le popustil, ker mu je Netanjahu obljubil, da se bo našlo mesto - najverjetneje novoustanovljeno ministrstvo za infrastrukturo - tudi za nekdanjega generala, ki ima sicer v svetu precej negativen sloves. Leta 1982 je namreč vodil izraelski napad na Libanon, leta 1990 pa se je kot minister za naseljevanje zoperstavil celo Združenim državam, ko je kljub njihovi prepovedi nadaljeval z Zidovskim naseljevanjem Zahodnega brega in Gaze. DILEME HAASKEGA MEDNARODNEGA SODIŠČA ZA VOJNE ZLOČINE Pravica ne gre vštric z naglico Reuter HAAG - Tri leta po ustanovitvi haaško sodišče za vojne zločine Združenih narodov še vedno ni priprlo snovalcev morilske vojne akcije v Bosni. Ostaja pa prepričanje, da bo to v kratkem le storilo. Število priprtih vojnih zločincev je sicer v zadnjem letu naraslo z enega na sedem, vendar najbolj iskana dva, voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžič in vojaški vodja Ratko Mladič, ostajata na prostosti. Sodišče, ki je s prvim sojenjem začelo sedmega maja, je obtožilo oseminpetdeset ljudi - šestinštirideset Srbov, devet Hrvatov in tri Muslimane - različnih grozodejstev, od množičnih pobojev in bombardiranj pa vse do mučenj in pretepanj posameznikov. Enega od srbskih obtožencev so izpustiti, ker je obolel za rakom in je želel umreti doma. Karadžiča in Mladiča je sodišče obtožilo dveh sklopov kaznivih dejanj. Prvi je genocid, ki si je zgodil med obleganjem Sarajeva in je terjal življenja desettisoč civilistov, drugo pa sistematični poboj šesttisočih muslimanskih civilistov, ki so padli pod streti srbskih vojakov po padcu Srebrenice leta 1995. Christian Chartier, predstavnik sodiSča je dejal, da to ni bilo ustanovljeno le zato, da bi sodilo samo tistim, ki so zločine izvrševali, temveč tudi tistim, ki so jih zasnovati in vpeljali kot sestavni del politike. Po drugi svetovni vojni in sojenjih v Nurmbergu ter Tokiu je to prvo mednarodno vojno sodisce. Tu pa se vse podobnosti končajo. Na obeh prejšnjih sojenjih so namreč vse niti v rokah držale zmagovane sile - določile so člane sodišča, nadzorovale ozemlje poražencev in predložile dokaze. Največji težavi za haasko sodišče predstavljata politično mešetarjenje na področju bivše Jugoslavije, do katerega je prišlo po lanskem daytonskem sporazumu, ter dejstvo, da ne more pripreti obtožencev. Chartier pravi, da sodišče v ta namen ne želi mobilizirati posebnih enot. Niti ne kritizira pripadnikov Iforja, ki niso zajeli Kardžiča in Mladiča, čeprav bi biti to, kot kažejo poročila, že večkrat lahko storiti. Prepričan je, da ima Ifor vse pod nadzorom in da v kratkem lahko pričakujemo aretacijo obeh vojnih zločincev. Dodaja pa, da je mednarodna skupnost z ustanovitvijo sodišča brez vseh pooblastil postavila zelo slab zgled, saj v taki obliki ne more izpolnjevati svojih nalog. Od haaskega sodiSča vsi pričakujejo mnogo. Težko pa je razsoditi tako, da ne bodo razočarani niti žrtve niti mednarodni opazovalci. Nedavni šestmesečni pregled izpolnjevanja določil daytonskega sporazuma, ki so ga izvedli v Firencah, je bil velik in odmeven uspeh sodišča. Predstavniki več kot Štiridesetih držav so vložiti zahtevo za Karadžičev pripor, saj ima ta zelo negativen vpliv na volitve, ki bodo v Bosni štirinajstega septembra. Novinarji so celo na neformalnih srečanjih zahtevati pojasnila v zvezi s sodiščem in priprtjem obeh obtožencev, zlasti Karadžiča. Antonio Cassese, predsednik haaskega sodiSča, je seznanil javnost z novim, nekoliko ostrejšim stališčem le-tega do Srbije, saj ji je zagrozil s sankcijami, če ne bo privedla ključnih voditeljev bosanskih Srbov pred sodišče v dogovorjenem času. Srbi naj bi slednje doslej že večkrat zaščititi. »Ce bi biti zločinci za rešetkami, bi bili izpolnjeni vsi pogoji za demokratično izvedbo septemberskih volitev v Bosni,« meni Cassese. V Česa sta obtožena Karadžič in Mladič Prva obtožnica, izdana 25. julija lani, bremeni Radovana Karadžiča in Ratka Mladiča genocida, zločinov proti človeštvu, težkih kršitev vojnega prava in grozodejstev proti civilnemu prebivalstvu Bosne in Hercegovine, pregonov iz verskih, nacionalnih in političnih razlogov, zapiranja, izgonov, obstreljevanja skupin civilistov, umorov, posilstev, spolnega nasilja, mučenja, pretepanja, napadov na politične voditelje, intelektualce in strokovnjake, ropanja, uničevanja domov, poslovnih stavb in svetišč, ostrostrelskih napadov na civilno prebivalstvo Sarajeva med 5. majem 1992 in 31. majem 1995 ter zajetja pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov za talce in človeški ščit med 26. majem in 2. junijem 1995. Druga obtožnica, izdana 16. novembra 1995, Karadžiča in Mladiča bremeni genocida, zločinov proti človeštvu in kršitev vojnega prava ob zavzetju muslimanske enklave Srebrenica julija 1995 ter množičnih pobojev več tisoč prebivalcev Srebrenice. Obtožnica ju bremeni tudi obstreljevanja tega mesta, ki ga je Varnostni svet Združenih narodov razglasil za varovano območje, plenjenja in uničevanja premoženja prebivalcev, izgonov in skupinskih usmrtitev. Firencah pa se je razgalila Se ena slabost sodišča - kako naj pride do zajetja obtožencev, ne da bi to sprožilo nove vojne zločine in izbruhe nasilja? Chartier je dejal, da je pomanjkljivost firenškega sestanka tudi, da so govoriti le o Karadžiču, ne pa o drugih vojnih zločincih, ki so Se naprej nemoteno na oblasti. Vse skupaj ustvarja videz, da ti niso zanimivi. Strokovnjaki so mnenja, da prvi proces, proti bosanskemu Srbu Dušanu Tadiču, traja predolgo in da ima sodišče premalo dokazov za učinkovito sojenje, tudi če bi tega privedli v Haag. Chartier pa odgovarja, da je zamuda posledica zbiranja dokazov, ki naj bi igrali pomembno vlogo tudi v kasnejših sojenjih, zato bodo ta krajša. Zaenkrat sodišču še ni zmanjkalo denarnih sredstev, čeprav je denarna pomoč Generalne skupščine Združenih narodov neredna in nezanesljiva. In vendar je, v primerjavi z drugimi telesi Združenih narodov, izdatna. Medtem ko se sodni račrmovodje trudijo zagotoviti sredstva za razširitev sodne dvorane, tožilstvo ne izgublja časa in pridno zbira obtožnice. Chartier zagotavlja, navajajoč število obtožencev in obtožnic, da je to največ, kar je bilo možno storiti v tem kratkem času. »Ce bi pred letom dni načrtovali kaj takega, nam nihče ne bi verjel,« dodaja Chartier. Haaško sodišče naj bi obsodilo vojne zločine na področju bivše Jugoslavije, ki so se zgodili po letu 1991, ter vse morebitne kršitve daytonskega sporazmna. »Potreben pa je trezen premislek, saj pravica ne prenaša naglice. Treba ji je zagotoviti toliko časa, kolikor ga zahteva,« zaključuje svoje razmišljanje Chartier. NA SEDEŽU TPK SIRENA / PRISRČNA SLOVESNOST PRED ODHODOM NOČNA REGATA YC ČUPA ZA KAJUTNE JADRNICE Arianna Bogateč jutri odpotuje na prizorišče 01 Njeno sodelovanje na največji prireditvi v zgodovini športa je veliko priznanje za ves zamejski šport - Cilj je kolajna V močnem vetru so morali jadralci pokazati vse svoje znanje Na progi Sesjan-Piran-Sesjan prvi C'e l'este Člani, simpatizerji, prijatelji in navadni športniki so se v torek zbrali na društvenem sedežu TPK Sirena. V središču pozornosti je bila kajpak zastavonoša barkovlj anskega društva (in tudi zamejskega športa) Arianna Bogateč, ki bo jutri odpotovala v Atlanto ali točneje Sa-vannah. Razlog: olimpijske igre. Cilj (čeprav iz vraževernosti skrbno prikrit): kolajna. Bolj kot Arianna sama je bil kot struna napet predsednik Sirene Livio Pertot. »Olimpijske igre so dogodek, ki bi nas vseeno priklenil pred televizijske ekrane, tokrat, kot pred štirimi leti, pa bomo imeli še razlog več, da bomo dogajanjem še bolj pazljivo sledili, saj bo na olimpiadi nastopila tudi naša Arianna.« V predstavništvu ZSS-Dl-ja je besedo nato povzel Marij Šušteršič, ki je z nizom številk dokazal, da so tokratne OI sploh največja in najpomebnejša športna prireditev doslej ter izrazil ponos, da bo na takem tekmovanju zastopan tudi naš »majhni« zamejski športni svet. Marino Košuta (YC Cupa) je Arianno označil za »svetilnik« našega jadranja. Bo njeni luči še kdo sledil? Fulvio Moli-nari (SV Barcola Grigna-no) je izrazil željo, da bi še večji praznik bil po Arianninem povratku. Vsem voščilom se seveda pridružuje tudi naš dnevnik v upanju, da bo poročal o... no, saj veste o čem. (dk) V noči s sobote na nedeljo je bila na relaciji Se-sljan-Piran-Sesljan organizirana peta trofeja Cupe za kajutne jadrnice. Močan jugo z jakostjo do 25 vozlov ter oblačno vreme je zredčilo predvideno število vpisanih na 22 posadk iz desetih klubov iz Italije in Slovenije. Tekmovalci so bili porazdeljeni v šest kategorij in natanko ob 21. uri so izpred sesljanskega zaliva premce svojih jadrnic usmerili proti Piranu. Kmalu po startu sta dve posadki klonili vsemogočnemu Bolu ter se regati odpovedali, medtem ko je bil odstop tretje jadrnice Peter Pan neizbežna posledica zloma preobremenjenega jamborja. Ostah jadralci so s skrajšanimi jadri in olimpijskimi floki ubrali v dveh lokih »orco« proti Piranu. Del tekmovalcev se je namreč odločil za krajšo pot po odprtem morju ter se tako izpostavil močnejšemu valovanju, preostala skupina pa je izbrala nekoliko daljšo a bolj umirjeno pot ob obali z obratom v veter v višini miramarskega gradu. Ta izbira se je izkazala za zmagovito, saj je iz skupine »prio-balnikov« prva na piransko bojo natanko ob 23.25 prispela jadrnica C’e Teste (SNPJ). S polurnim zaostankom pa so ji sledili še Radames, Cupina Aletheia in Radio azzurra. Z vetrom v krmo so se jadralci spet usmerih proti Sesljanu in z močnim jugom napolnjeni spinakerji so jadrnicam omogočih, da so celo glisi-rali po dolgih južnih valovih vse do ciljne ravnine, katero je pred Sesljanom kot prva 7 minut čez eno prejadrala C'e Teste. Sledila je Radio azzurra, ki je pridobila dve mesti, na odhč- NOVICE Esposito pri Scavoliniju PESARO - Vincenzo Esposito, prvi italijanski košarkar, ki je igral v NBA, bo v prihodnji sezoni igral za Scavolini iz Pesara, čeprav so se za Esposi-ta potegovah tudi drugi klubi. Igralsko je zrasel v Caserti, nato pa je igral za Fortitudo iz Bologne, medtem ko se je lani preselil čez Atlantik in s Toronto Raptors igral v NBA. Čeprav podrobnosti niso znane, pa naj bi Esposito podpisal štiriletno pogodbo, v kateri je tudi precej ničel. Di Matteo k Chelseaju Triestina kupila Brevija MILAN - Očitno postaja Anglija vabljiva tudi za italijanske nogometaše. Po Vialliju je včeraj uradno prestopil k Chelseaju tudi igralec Lazia in državni reprezentant Di Matteo. Lazio zdaj skuša doseči dogovor s Cehom Nedvedom, Pierlugija Ca-siraghija pa ne namerava pustiti nikamor. Vezni igralec Ezio Brevi, ki je lani igral za Fioren-zuolo v Cl ligi, bo v naslednji sezoni nosil dres Triestine. Dogovor med igralcem in tržaškim tretjeligašem so sklenih včeraj popoldne v Milanu. Brevi je prej tri leta igral za Pro Šesto tudi v Cl ligi. TOUR DE FRANCE / 4. ETAPA Heulot prevzel vodstvo Saugrainu etapa - Peterica kar200 km na begu skupine grdo padel Slovak Jan Svorada. Heulot bi moral rumeno majico obdržati tudi danes, ko bo na sporedu 242 km dolga etapa do Be-sancona. Vsi pa že nestrpno pričakujejo soboto, ko bodo kolesarji začeli vzpone v Alpah. Vrstni red 4. etape (Soissons -Lac de Madtine, 232 km); 1. Sau-grain (Fra) 5 ur 43 minut 50 sekund; 2. Nelissen (Niz), 3. Jaer-mann (Svi), 4. Heulot (Fra), 5. Pic-coli (Ita) vsi v času zmagovalca, 6. Camin (Ita) itd + 4 minute in 33 sekund; skupni vrstni red: 1. Heulot 22 ur 53 minut 55 sekund; 2. Piccoli +22 sekund; 3. Saugrain in Jaermann +34; 5. Nelissen +1:35; 6. Moncassin +3:54; 7. Ziille (Svi) +4:05; 8. Berzin +4:08; 9. Olano (Spa) +4:12: 10: Riis (Dan) +4:16; 11. Indurain (Spa) +4:17 itd. LAC DE MADINE - Četrta etapa To ura bi morala biti po napovedih enaka prejšnjim trem. Toda v nasprotju z napovedmi se ni končala z množičnim Sprintom, temveč je peterica kolesarjev po 200 kilometrih bega prišla na cilj z več kot štirimi minutami in pol prmtu Saugrain pred Nizozemcem Daimyjem Nelisse-nom in Švicarjem Rolfom Jaer-mannom, medtem ko je francoski prvak Stephane Heulot prevzel vodstvo v skupni uvrstitvi. Peti kolesar, ki je prišel na cilj v času zmagovalca, je Italijan Mariano Piccoli, ki pa je imel v sprintu veliko smole. Vsi favoriti za končno zmago od Induraina do Jalaberta so prišli na cilj v skupini Velja Se omeniti, da je v Sprintu velike H TENIS / WIMBLEDONh Nekaj igre, dež in Cliff Richard... LONDON - Teniški turnir v VVimbledonu letos ni bil rojen pod srečno zvezdo. Zaradi dežja včeraj dveh četrtfinalnih dvobojih pri moških sploh niso odigrali, dvoboj med Samprasom in Krajickom so prekinili pri stanju 7:5, 7:6, 1:1 za Krajicka, drugi dvoboj med Ivaniševičem in Stoltenbergom pa pri stanju 6:3, 7:6 (7:3), 6:7 (3:7) za Stol-tenberga. Gledalci pa se kljub temu niso preveč dolgočasili. Na tribunah glavnega igrišča je namreč 55-letni pop pevec Cliff Richard dobro segrel gledalce s svojimi popevkarskimi hiti iz mladih dni. Danes bo na sporedu zenski polfinale, dokončati bodo morali prekinjena dvoboja in odigrati preostali četrtfinalni srečanji med Hen-manom in Martinom ter med Wa-shingtonom in Radulescujem. no tretje mesto pa je z 20-minutnim zaostankom za vodilnim prispel Aleks Bezki z jadrnico Aletheia, ki je sicer tudi zmagal v E kategoriji. Vse do 3.30 je sledilo še 16 vztrajnih posadk, ob burji, ki je zamenjala jugo, pa je končno nastopil nedeljski počitek v sesljan-skem zalivu. Adriano Ferfolja, krmar drugouvrščene jadrnice Chiaro di luna v AB kategoriji je po regati dejal: »Regata je bila izvrstna za temeljito preizkušnjo fizičnih ter tak- ske užitke poskrbelo glisi-ranje s Spinakerjem proti Sesljanu.« Dani Toscano član ekipe drugouvrščene Sciuscia v E kategoriji pa je zaključil: »Veter, ki je pihal z več kot 25 vozli, skrajšana jadra ter voda do roba jadrnice so v oblačni noči poskrbeli za res posebne mornarske užitke.« Izidi po kategorijah AB: 1. Radio Azzurra (Svoc, Michel); 2. Chiaro di Irma (Cupa, Ferfolja); 3. Ma-gica Robi (CDV Muggia, Fischer). C: 1. Alcoholita (Portorož, Antonac); 2. Atman (Cupa, Štolfa); 3. Pollicina (YCH, Jacumin); 4. Ona (Cupa, Cautelli); 5. Planinka Race (Cupa, Bogateč); 6. Jadran (Cupa, Košuta); 7. Archimede. D: 1. Radames (SNPJ, Frison); 2. Ah Baba (Cupa, Canalac); 3. Ice 2 (Cupa, Domeniš) E: 1. Aletheia (Cupa, Be- zin) ; 2. Sciuscia (Cupa, Milič); 3. More and more (Cupa, Vuga); 4. El Raguseo (Cupa, Meucci); 5. Vieni via con me (Cupa, Cherini) F: 1. C’e Teste (SNPJ, Casseler), 2. Flash (STV, Ravinelli), 3. II pošto dehe fragole (YC Lignano, Mara- zio) . A Domeniš tičnih sposobnosti. Predv sem pa je za visoke jadral PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET Vzpon na Km V koci pri Krnskem ježem so že rezervirana skupna ležišča za tržaške planince, ki se bodo v soboto 6. in 7. julija podali na Km. Kot smo že pisali v tej rubriki, bodo SPDT-jevci - skupno jih je okrog 15 - v soboto odpotovali z avtomobih s trga Ober-dan v Trstu ob 14. uri in izpred bencinske črpalke Agip na avtocesti pri Devinu, ob 14.30. Peljali se bodo proti Gorici in po Soški dolini, mimo Bovca, do koče Klementa Juga v Lepeni, od tam pa se bodo v približno treh urah hoje povzpeli do koče pri Krnskem ježem, kjer bodo prespali. Naslednje jutro, nedelja, 7. julija, jih bo pot vodila ua vrh Kma, do katerega bo približno 3 in pol ure hoje. Po obisku v Gomiščkovem zavetišču in lepem razgledu z vrha 2244 metrov visokega Kma - seveda če bo vreme dopuščalo - se bodo po grebenu Batognice in potem po Peskih vračali do koče pri Krnskem ježem in od tam do Lepene. Ves čas jih bo spremljal vodja izleta Stojan Glavina, ki za še morebitne informacije odgovarja na tel. 228967. SPDT želi vsem izletnikom srečno pot in hojo ter obilo planinskih užitkov in razgleda na Krnu. Pohod v zahodne Julijce Po dolgem preučevanju poti in razda-lij, težav in morebitnih ovir je odbor SPDT končno izdelal itinerar bodočega tradicionalnega tedenskega planinskega pohoda v zahodne Julijce v zadnjem tednu avgusta. Ponodniki bodo svoj podvig začeli v Zabnicah in se napotili na Višarje, kjer bo- dolga, z Višanj mimo Lovcev na Prasnigo-vo sedlo, do koce Pellarini in pod Lastovicami do koče Corsi. 28. avgusta je predviden vzpon na Vis in po sestopu se bodo pohodniki podali mimo Krajnega dola (Cregnedul) do koče Brazza pod Mon-tazem. 29. avgusta se bodo povzpeli na Montaž in se ob vračanju mimo Nevejske-ga sedla (V Zlebeh) z žičnico popeljali v kočo Gilberti pod Kaninom. Dan kasneje, 30. avgusta, bodo nadaljevali pot na Preval in Prestreljenik in se v popoldanskih urah vračali v dolino. Podrobnosti o pohodu, ki bo delno potekal po Vertikali SPDT, bomo še javili v tej rubriki. Priporočljivo je, da se intere- nočitev v kočah. (LA.) Goriški planinci obiskali Peco, goro kralja Matjaža Kar lepa skupina članov in prijateljev SPDG se je v soboto, 15. in nedeljo, 16. ju- speljana skozi gozd, se je steza do planinskega zavetišča pod Peco (1665 m) zdela še bolj strma. Nič hudega sicer, saj pravijo, da je kar v redu, če se planinec dodobra "prešvica”. Tako švicanje je trajalo dobri dve uri. Ker je bilo sonce še dovolj visoko, smo se po ureditvi zadev v zvezi s prenočiščem (posebej velja pohvaliti prijazno oskrbnico) podali še do votline kralja Matjaža (kip, delo Marjana Keršiča - Be-lača so namestili v opuščenem začetnem rudarskem rovu, pred vojno pa je bila tu lesena soha, ki pa so jo med vojno požgali) in na Malo a zato nič manj razgledno Peco. Njen travnat vrh je bil ves prekrit s pogačicami. V nedeljo nas je pozdravilo hladno jutro s slano in kar pogrešali smo odvečno vročino prejšnjega dne. Posebej nas je treslo na vrhu Pece (2.125 m), oz. na Kor-deževi glavi, ki se ga je tiščala nadležna megla, čeprav je bilo za njo opaziti sonce, ki se je po dobri uri vendarle pokazalo. Na vrh lepe in zanimive, predvsem pa razgledne gore se je večina podala po zahtevnejši zavarovani poti, sestop pa je bil po običajni. Vzpon ni zahteven, saj je od koče le uro pa pol hoje. Na domačiji Začem pa se je vsem prileglo primemo hladno kislo mleko. Tu se je planinski izlet v prvih popoldanskih urah tudi končal. Čakala nas je še razmeroma dolga pot proti domu. Odločili smo se za pot preko Cme in Slemena v Šoštanj in Mozirje z obiskom Savinjskega gaja. V Gornjem Gradu tako "številčne” skupine najbrž niso pričakovali in smo si zanimivosti kraja, kjer so imeli ljubljanski škofje velike posesti in ki slovi po mogočni ba- pred planinskim domom pod za je seveda tista o kralju Matjažu, ki spi v osrčju gore in čaka na ugodni trenutek, da bo osvobodil narod. No kralja Matjaža smo res videli in to v votlini, dobrih deset minut od doma pod Peco. Na Koroško smo se podali po zanimivi poti preko Gornjega Grada in Savinjske, oziroma Logarske doline ter po kakih dvajset kilometrov dolgi panoramski a temeljito zaprašeni cesti pod Olševo. Starodavna kmetija Mihev (hiša je iz leta 1655) je zaprta in trenutno zapuščena, a smo pri dober kilometer oddaljenem sosedu Zač-mu našli prijaznost in gostoljublje in tudi prostor za varno parkiranje avtomobilov. V popoldanski vročini, čeprav je Peco, preden smo se odpravili v dolino. Proslava 100-letnice Soške podružnice SPD Na planini Razor bo 21. julija proslava 100-letnice Soške podružnice Slovenskega planinskega društva. Prireditev bo v dopoldanskem času pri planinski koči. Ob tej priložnosti bo PD Tolmin razvilo svoj prapor. Slavnostni govornik bo Duško Jelinčič. Za oblikovanje kulturnega sporeda bodo poskrbeli člani folklorne skupine Razor iz Tolminskih Ravni, moški pevski zbor iz Poljubinja in ljudski godci. Dostop na planino Razor je z južne (primorske) strani možen vsaj iz dveh smeri: preko planine Stador, oziroma Lom, do koder je speljana vojaška cesta, ki pa je zelo ozka, ob njej pa zelo malo primernega prostora Z avtom se je mogoče pripeljati do Tolminskih Ravni, od koder je dobra ura hoje do koče na Razor planini. Planinci vajeni hoje pa se na kraj prireditve lahko namenijo pes iz Tolmina. Hoje (v eno smer) je tri ure in pol. V juliju Rdeči rob, Kamniške Alpe m tudi Dolomiti Ze za prejšnjo nedeljo načrtovani izlet na Rdeči rob (načrte je prekrižalo vreme) bodo goriski planinci opravili v nedeljo, 7. t.m. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 6. uri s parkirnega prostora pri Rdeči hiši. Načrtovani izlet je za nekoliko bolj izkušene in utrjene planince. Zadnjo soboto in nedeljo julija bo izlet na Tofane nad Gortino, pred tem pa še obisk (predvidoma Ojstrice) v Kanmiških Alpah. gledališča furlanija-julijska krajina TRSI Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich ednarodni festival operete 1996 9. do 14.7. bo na programu opereta ®Lantando sotto la pioggia«, glasba Nacio . Brovm; od 27.7. do 2.8. opereta »Scu-gmzza« Maria Coste. redprodaja vstopnic za vse predstave je ® v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich ^"12, 18-21) ali 0336/264842). okviru Festivala operete se bodo v raznih krajih Furlanije odvijali koncerti orke-s ra Gledališča Verdi z naslovom »Operetna fantazija«. Prvi koncert bo na sporedu danes, 4. julija to sicer v Castions di Strada - Park San arlo, ob 21. uri. Orkester vodi Guerrinu Gruber, sopranistka Alexandra Reinprecht, tenor Walter Borin. Na programu Strauss, hehar, Kalaman, Benatzkv, Offenbach in Bombardo. Naslednji koncerti bodo: jutri, , 5. julija, °o 21. uri v Villi Manin v Passarianu; v nedeljo, 6. julija, ob 21. uri v Čedadu, Piazza del Duomo; v nedeljo, 21. julija v Morte-glianu - Villa di Varmo; v torek, 23. t. m., ob 21.30 v Sacileju na prireditvi Estate Giovani; v sredo, 24. julija, ob 21. uri v Trstu, na Pomorski postaji; ter v petek, 26. julija, ob 21. uri v Lignanu, Arena Alpe »Adria. Predprodaja vstopnic pred koncertom ali v dvorani Tripcovich. Orkester in zbor gledališča Verdi bosta nastopila tudi danes, 3. julija, ob 21. uri stolnici v PuSji vasi (Venzone). Vstop prost. KOPER 3.Primorski poletni festival Danes, 4. t.m., ob 21.00 - V Izoli - ponovitev S. gatto »Pulcinella« in stare neapeljske pesmi. Jutri, 5. t.m., ob 21.30 - Pretorska palača -W. Reich »Govor malemu cloveku» v izvedbi gledališča Ptuj. Režija S. Strelec. GLEDALIŠČA SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-945 Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: 15. julija, ob 21. uri: F. Mendelssohn: SEN KRESNE NOGI 22. in 26. julija, ob 21. uri: J. Massenet: MANON 24. julija, ob 21. uri: E. d'Albert: MRTVE OCI ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860 A. T. Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Sreda, 10. julija, ob 20. uri, za IZVEN. PREMIERA; Četrtek, 11. julija, ob 20. uri, za IZVEN. Petek, 12. julija, ob 20. uri, za IZVEN. Predstave bodo na Ljubljanskem gradu. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Zaključna predstava sezone 1995/96: Roberto M. Cossa NONA •A* ™ ^ Režiser Osvalde Benet Jutri, 5. julija, ob 20.30 -Dvorec Vogrsko. TITOV TRG KOPER Sobota, 6. julija, ob 21.30: RIRIE & VVOODBURV DANCE COMPANV. Plesna skupina iz ZDA s koreografijami: Ascension, Uinvasion, Fifty Years, Tenmile, Dummy Waltz, In Our Own Image, The Catch. FESTIVAL LENTMARIBOR ŽIVA URA Turn - Narodni dom UliCna gledališča na festivalu Lent: Danes, 4. julija, ob 12. uri: Gledališče Ane Monro (Slovenija). Jutri, 5. julija, ob 12. uri: Plasticiens Volants (Francija). Sobota, 6. julija, ob 12. uri: Irrwisch (Avstrija). Nedelja, 7. julija, ob 12. uri: Gledališče Fourklor (Slovenija). KOROŠKA CANKARJEV DOM RAZSTAVE SiKŠIANJ Grajska arena: Danes, 4. t.m., ob 20.00 -ekštanjski festival - Koncert skupine Flying Pickets.. OSOJE OB OSOJSKEM JEZERU Pred samostanom: Danes, 4.t.m., ob 17.00 -lavnostna otvoritev festivala Carinthischer ommer-Koroško poletje ob prisotnosti pred-sednikov Avstrije in Slovenije T. Klestila in Kučana. Ob 19.30 - Galakoncert Mare Zampiere v samostanski cerkvi. PODKRAJ pri Viterniku: Danes, 4. t.m., ob 20.30 - Kresovanje za Cirila in Metoda. BLEŠČEČA SPD Rož: Jutri, 5. t.m., ob 16.00 - Plesna in bobnarska delavnica s elani skupine Ghorvvane iz Mozambika. ROŽEK V podružnici na Humu: v soboto, 6. julija bo ob 20.30 koncert kvarteta godal »Rožmarin«. DOBRLA VAS V Samostanu - SPD Srce: v sredo, 10. julija, bo ob 20. uri koncert »Dežela ob Dravi -Land ah der Drau«. Sodelujejo: kvartet bratov Smrtnik, MePZ iz Grebinja, MePZ Srce in kvartet Almrose iz Radentheina. RAZNE PRIREDITVE LjURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA_____________________________ IR§T Muzej Revoltella: (Ul. Diaz 27) JDanes, 4. t.m., ob 21. uri : Film »Berlin: sinfonija velikega mesta» VValterja Ruttmana, (Nemčija 1927). Klavirska spremljava v živo Bruno Cesselli. glasba 3W Grad Sv.Justa V nedeljo, 7. t.m., ob 21.30 - Koncert make-onske skupine Anastasia. Predprodaja vstopnic pri UT AT. Tržaško koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 pričela 11. novembra 1996 in se zaključila ^1-aprila 1997. sesljan Karavela - Poletje v Sesljanu Danes, 4. t.m., ob 21.00 \l\I 1 fr, 0^1_i 1 . VIDIM Folkesh T,’,*7'- t'm'' koncert Vasca Rossija, n 20.30 - Koncert Loua Redda. LIGNANO Jutri, 5. in soboto, 6.t.m.. Festivalbar. MANZANO Danes, 4. julija se začne Folkest, ki bo trajal do 28. t.m. Nastopila bo skupina Mau Mau. PASSARIANO Villa Manin- Folkest V ponedeljek, 8. t.m., - Koncert Boba Dylana. PORDENON Danes, 4. in jutri, 5. t.m., blues festival: nastopil bo tudi John Mayall. TRŽIČ Jutri, 5. t.m., bo v diskoteki Hippodrome nastopila Spagna. KOPER V nedeljo, 7. t.m., koncert Briana Adamsa. TRSI ne, immaginazione«. Muzej Revoltella (193°^mg3) razstava umetnin Nina Perizij AVV6^8 ®assanese; na ogled je razstav ika Gavaliereja z naslovom »Pian Cordovi Komagnano Sesia 28078». Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 5.; )e na ogled razstava beneškega slikarja Silvi na Rubino z naslovom »Silence...! don speak about silence» Tržaška turistična ustanova-Ul.S.Nicold 2 Go 9. julija je na ogled razstava del slikark Lucie Danielis. Turistična ustanova v Sesljanu Danes, 4. t.m., ob 18.00 - odprtje razstav slikarja Piera Fina, ki bo na ogled do 19. t.m Galerija Ars Temporis: Do 15. septembra je na ogled razstava nakitni objekti »Cermak und Cermak» Deželni muzej -Do septembra je na ogled posebna razstava »Zgodnje krščanstvo na KoroSkem» Deželna galerija - Na ogled so dela Melitte Moschik. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 13.7. je na ogled Fotorazstava »Asservate-Auschwitz, Buchenvvald, Yad Vashem» - Naomi Teresa Samon. Od 13.t.m. bo na ogled etnološka razstava o lanu. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). BOUUNEC Pivnica III. generazione: razstavlja Giusy Grisafv. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida TerCona. TINJE Dom prosvete: Na ogled je razstava Erike Jellitsch »Spomini na svili«. DOBRLA VAS Samostan: Do 17. julija je na ogled razstava del Valentina Omana. koroška______________ CELOVEC Dom umetnikov - Do 13. julija je na ogled razstava Jusefa Mikla. ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 28. t.m. je na ogled razstava del Konrada Kollerja. Grajska galerija - Do 30. septembra je na ogled razstava del (pokrajinarstvo) Veronike von Degenfeld. Razstave Miro Potočnik: SKRIVNOSTI LJUBLJANICE. Razstava podvodne fotografije. (do 28. julija) Arheološka razstava ljubljanskega poletja 1996: POZDRAVLJENI, PRE-DNAMCI! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. (do 25. avgusta) Film Danes, 4. julija ob 20.30 (do 5. julija): UNDER-GROUND (PODZEMLJE), 1995. Režija: Emir Kusturica. Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA - METELKOVA. LJUBLJANA Danes, 4. julija, ob 22. uri: Garažni punk'n'roll koncert avstralske skupine SPLATTERHEADS. FESTIVAL LENT MARIBOR Danes, 4. julija: SAXTET. Pri Minoritskem samostanu, ob 21.15. ADI SMOLAR. Jurčkov oder, ob 20. uri. Jutri, 5. julija: BELTINSKA BANDA, . VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI. Veliki oder, ob 20. uri. MOSOQUITO 2000 (Mb). Pri Minoritskem samostanu, ob 21.15. DRAGO MISLEJ IN HOKEJISTI Jurčkov oder, ob 20. uri. BAKALA BLUES BAND. Oder pri Stari trti, ob 21. uri. Sobota, 6. julija: PIHALNI ORKESTER KUD POSTA. Veliki oder, ob 19.30. SALLY ROSE BAND. Veliki oder, ob 21.30. THE ZAGREB JAZZ POR-TRAIT. Pri Minoritskem samostanu, ob 21.15. MARKO BRECELJ. Jurčkov oder, ob 20. uri. DON MENTONI. Oder pri Stari trti, ob 21. uri. Nedelja, 7. julija: SOUL FINGERS. Veliki oder, ob 21.30. AD LIB QUARTET. Pri Minoritskem samostanu, ob 21.15. ALL CAPONE STRAJH TRIO. Jurčkov oder, ob 20. uri. MARTA ZORE & BAND. Oder pri Stari trti, ob 21. uri. AVDITORIJ PORTOROŽ Sobota, 6. julija ob 21. uri: THE DUBLINERS. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL: Ljubljanski grad, danes 4. julija ob 21. uri: ORCHESTRA DI PADOVA E DEL VENETO: dirigentka: Nada Matoševič, solist: Gal Faganel - violončelo. Program: L. Bocherini, J. Haydn, A. Dvoržak. Križanke, jutri, 5. julija ob 21. uri: Večer irske folk glasbe s skupino LA LUGH. Križanke, 8. julija ob 21. uri: UNA NOCHE DE FIESTA Y BAILE. OSCAR D'LEON EL LEON DE LA SALSA. Križanke, 9. julija ob 21. uri: Plesna skupina RIRIE - WOODBURY iz ZDA. Križanke, 10. julija ob 21. uri: LATIN JAZZ: ARTURO SANDOVAUS LATIN TRAIN. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. DOLENJSKI MUZEJ Muzejska 7. Novo mesto 4. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE OTOCEC. Na fotografiji Govina grafika iz cikla Los capricnos, 1796-98. Razstava bo na ogled do 30. septembra. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana Giinter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje Razstava bo na ogled do 25. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35. Lubljana Zora Stančič CHIAROSCURO. Razstava bo na ogled do 1. septembra. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana RISBA ALPE-JADRAN 4. bienalna razstava srednjeevropske risbe. (Do 13. julija) GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Glavni trg 24. Sloveni Gradec Anton Herman EKOPROJEKT Razstava bo na ogled do 7. julija. GALERIJA ZDSLU Komenskega 8. Ljubljana Junoš Miklavc LOKANTAYA-WORLD'S END Razstava bo na ogled do 27. julija. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje SODOBNA SPANSKA GRAFIKA Razstava bo na ogled do 20. julija. GALERIJA LOŽA Titov tra. Koper TELO ANGELA Skupinski razstavni projekt umetnikov iz Slovenije in Italije. Slike, kipi, fotografije, videoinštalacije, sniCnosti. (Do 15. avgusta) GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Liubliana Darja Lobnikar Lovak Olja na steklu in kipi. Razstava bo na ogled do 30. avgusta. GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI prostorske postavitve in posegi virtualne re Glavni trg 24. Slovenj Gradec Stefan Marflak Pregledna razstava slik 1981-1996. (Do 21. julija) GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje SODOBNA SPANSKA GRAFIKA ' Razstava bo na ogled do 20. julija. GALERIJA AUSTROTEL Miklošičeva 9. Liubliana V galeriji je do 10. avgusta na ogled razstava grafik akademske slikarke Milene Gregorčič. GRAD PODSREDA KOZJANSKI PARK EVROPSKO UPORABNO STEKLO Pregledna razstava, 600 predmetov devetdeset oblikovalcev iz dvanajstih evropskih dežel od Skandinavije do Sredozemlja. (Do 29, septembra) GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper Karel Zelenko Pregledna razstava grafik. (Do 24. julija) Četrtek, 4. julija 1996 DOGODKI IN ZANIMIVOSTI f Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20, 4: V vase telo se bo povrnila zdrava umirjenost, popestrena s številnimi modrimi domislicami in hudomušnimi izjavami. Ne čudite se torej, ce vam bo nekdo izkazal iskreno spoštovanje. BIK 21. 4 - 20. 5.: Vaša duševnost se bo bogato odzvala vašim minulim pridobitvam. V prihodnjih dneh boste doživeli občutne premikov v višave, o katerih ze dolgo sanjarite. Sanje postajajo resničnost DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Kljub temu, da vas bodo materialne vrednote še zmeraj mikale, se boste vendarle odločili, da se jim doslej ne boste vec toliko posvečali. Upajmo, da ne boste ostali le pri besedah. RAK 22. 6. - 22. 7.: V prizadevnem ukvarjanju s seboj boste začutili novo možnost Življenjske sreCe. A preden se ne boste soočili s svojimi slabostmi, z napredkom ne bo uic. Brez sprijaznjenja! IEV 23.7. - 23,8.: Pred okolico boste silno pomembni in samoljubni, zato boste pogostokrat deležni kritike in tihega neodobravanja. Odzovite se s samokritiko, pa boste postali resnično Čislani. DEVICA 24 8. - 22, 9.: Znancev, s katerimi ste se spustih v odnos zaradi takih ali drugačnih koristi, se boste izogibali, čeprav vam ne bo prav jasno, zakaj. Potipajte globlje, pet boste brž odkrili razlog. TEH1NICA 23. 9. - 22.10.: Revidirali boste svoje odnose in Ze po prvem iskrenem priznanju dosegli bistven napredek. Prvi ga bo začuti nekdo, ki ga že tolikanj pogreša, da je začel razmišljati o slovesu. ŠKORPIJON 23.10.-22. l1.: Z vso pozornostjo se boste posvetili svojim bližnjim, zato se bodo vasi odnosi bistveno otoplili. Ne mislite si, da zasluga gre zgolj vam. Brez njihove sprejemljivosti bi opleli. STRELEC 23.11. - 21.12.: Obdarjeni boste z doživljajem, za katerega si boste zaželeli, da bi trajal večno. Morda bo nekoč res večen, vendar vas dotlej Čaka še veliko majcenih korakov, spotikov in pobiranj. KOZOROG 22,12. - 20.1.: Vaše počutje bo zelo stabilno, zato nikar preveč ne skrbite, če boste podlegli kaki od svojih muhic. Nihče vam ne bo ničesar zameril, kvečjemu nasprotno: še bolj vas bo vzljubil. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Plodovi vase ustvarjalnosti bodo hvaljeni z vseh vetrov, zato se boste malce prevzeti ter zadeli razmišljati o projektu, s katerim naj bi karseda kmalu zaustavili drvenje sveta v pogubo. RIBI 20. 2. - 20.3,: Simpatija vas bo navdala z grešnimi mislimi. Ne sramujte se jih, kajti pod njimi se skrivajo nebeški užitki. A ker pot v nebesa vodi skozi pekel, se kar pogumno spopadite z njimi. Unicefov šopek Ob 50-letnici organizacije Unicef so v velikem mednarodnem podjetju Interflora pripravili poseben šopek (na sliki desno). S prodajo takšnih šopkov bodo zbirali prispevke za Unicef,, prvega med njimi pa je v imenu te organizacije včeraj v Koebenhavnu prevzel igralec Ro-ger Moore (na Unicefovem arhivskem posnetku). Greenpeace obsoja Norvežane zaradi lova na ogrožene kite Pred norveškim veleposlaništvom v Bonnu so se zbrali aktivisti okoljevarstvene organizacije Greenpeace in protestirali zaradi lova na kite. Norveška je ena redkih držav na svetu, ki dovoljuje in spodbuja lov na te sesalce. (Foto: Reuter) Diana je rojstni dan praznovala doma Britanska princesa Diana je svoj 35. rojstni dan v začetku tega tedna praznovala v krogu najbližjih prijateljev. Njeni odvetniki pa so medtem precej napredovali pri ločitvenih pogajanjih s princem Chariesom. SKANDINAVSKA KRIŽANKA REPUBLIKA BELE- TRISTIKA PLEMENITAŠ SREDNJE- AMERIŠKI INDIJANEC NEKD.JAR UM.DRS. (MID0R1) GLASBENO ZNAMENJE IVAN MRAK AVSTRU. KNJIŽ. (ELIAS) JANEŽ REPUBLIKA ZVER IZ DRUŽINE MAČK VRATI NA KONCU NJIVE SLADEK JUŽNI SADEŽ avtor: J.KRAU POBOTANJE HERCEGOVEC TNALO PREBIVALCI ODISEJEVE DOMOVINE GEPARD MESTO V MAHARAŠTRI VINDUI ČLOVEKOVA ČUD (star) LATINSKA PISAVA IGRALEC L0WE PREBIVALEC SENIČNEGA PRI GOLNIKU POHOTNEŽ IZABELA (krajše) AM. PESNIK (VVALLACE) ILUSTRIRAN KMEČKI KOLEDAR KDOR UPRAVLJA LETALO JAPONSKI AVTO MIŠICA OBRAČALKA ZNAMENJE ZMAGE POPEVKAR JONES KONICA PISNO POTRDILO PODSTAVEK !A SLADOLED OBROK - NAOČNIKI ZASILNO LESENO BIVAUŠČE VELIKA AZUSKA DRŽAVA SOTOČJE REK KONEC P0U3T0KA TROPSKI LES AVELUNO POLITIK JELINČIČ POMLADNI MESEC SUMERSKA BOGINJA VLEČNI STROJNA ZELENICI GL. MESTO JORDANIJE NOVA ZELANDIJA SKANDINAV. M. IME PERZUA KEMIK HAHN KRATICA ZA VSE V REDU DELAVEC V RAFINERIJI BALERINA PAVLOVA POJAV PRI PREHODU SVETLOBE SKOZI SNOV PEVKA PRODNIK JUŠNA ZELENJAVA JAPONSKI FEVDALNI PLEMIČ BODICA MESTO NAJUGU SRBUE SRESTVO, KI VZBURJA DIHAL. SREDIŠ. OSMU SATIRIK BUCHVVALD FILMSKA IGRALKA FONDA MORJE MED GRČIJO IN JUŽNO ITALIJO JEZ, NASIP DRŽAVNI PRORAČUN 3. KRALJ JUDE GL. MESTO AMENORSA IV. V EGIPTU KOSTUMO- GRAFKA VOGELNIK NEKD.JAP TELOVADEC (TAKAŠI) ONO ‘VNHVFMV ‘VSV ‘1V13 ‘IVO ‘3faOJAIO)ISNOl ‘aNVf ‘IHV ‘mdHTVNV ‘alNVHA ‘OIMVCI ‘H3NLJVH ‘HO ‘ZN ‘NWW ‘VAlKMOHOl ‘AV ‘VNLAON393 ‘IH ‘HHIS ‘VTVOO ‘VIVH ‘ISHIV ‘ISO ‘HOIVIOH ‘NVSSIN ‘IOTM ‘vmvHd ‘vzi ‘Nvmima ‘NV0IN3S 'gon ‘VDINLLVl :OUABJOpOy\ :A3JJSiTH RAI 3 slovenski program 29 Tflsr: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) G°mco: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Filip TV DNEVNIK Poslovilni koncert Slovenskega okteta (drugi del, ponovitev) © RAI T 6.30 9.55. 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.50 17.30 17.50 18.00 18.15 19.50 20.45 23.15 23.20 0.00 0.30 1.00 1.15 2.45 Dnovnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina (vodita Melba Ruffo, Amedeo Goria), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Stella solitaria (pust., ZDA ’52, i. C. Gable, A. Gardner, B. Crawford) Dnevnik iz Neaplja Nan.: ENG - V živo Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Nevarna priCa (i. A. Lan-sbury, Ben Masters) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: II ladro che venne a pranzo (kom., ZDA ’73, i- R. O’ Neal, J. Bisset) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Le simpatiche ca-naglie Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Colomba solitaria - Veter iz zahoda (i. Scott Bairstovv) Vreme, dnevnik in šport Variete: Su le mani! - (vodita Carlo Conti, Dong Dnevnik Aktualna odd.: Nagrada Strega Dnevnik, zapiski, horoskop, noCni pogovori, vremenska napoved Dok.: Zgodovina krščanstva - Poganski Rim -Krščanski Rim (3. del) Aktualno: Sottovoce -Potihoma Film: Sotto il segno dello Scorpione (dram., It. ’69, r. V. in P. Taviani) Variete: II cappello sulle ventitr - S. Koscina I RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 Nan.: Paradise Beach Nan.: Ragionevoli dubbi, Dok.: V kraljestvu nara- 9.00 nad. Un volto, due ve, nato risanke donne, 10.00 Zingara, Nan.: Zdravnik med 10.30 II dono deli’ amo- medvedi re, 11,45 La forza deli’ Rubrika o zdravstvu amore, vmes (11.30) TrE Dnevnik dnevnik IHBB Nan.: Velika dolina Nan.: Hiša v preriji H iKliii] Dnevnik, Zdravje, 14.00 Quante storie flash Dnevnik Tg 4 Rubrika o lepoti [ETiT Variete: E T Italia raccon- Nad.: Sentieri, 15.15 Aro- ta - Italija pripoveduje. ma de cafe vmes (14.30) ekologija v Nan.: New York New gospodinjstvu York Nad.: Quando si ama, Aktualno: Agencija, 15.10 Santa Barbara 18.45 Gosi come siamo 17.15 dnevnik - flash Dnevnik in vreme Sereno variabile Variete: Game Boat Dnevnik in šport Aktualno: VeCerni Forum Nan.: Ispettore Tibbs (vodi Rita Dalla Chiesa) Šport in kratke vesti Film: Appuntamento a Variete: Go-Cart Ischia (kom., It. ’60, i. D. Večerni dnevnik Modugno, Mina), vmes 0 TV film Perry Mason: (23.30) dnevnik Elisir di morte (krim., Pregled tiska ZDA ’93, i. R. Burr, P. Film: Moana ... (dok. ’59) 0’Neal, M. Fairchild) Aktualno: Top Secret Dnevnik, vreme Danes v parlamentu Variete: Tenera e la notte Nan.: Soko 5113 Variete: Sšpare CANALE 5 ^ RAI 3 Jutranji dnevnik. Drobci Film: Imagine - John Lennon (biog., ZDA ’88) Videosapere: Domača telovadnica, Hic sunt leo-nes. Potovanje po Italiji, Media/Mente, Iz Olimpije v Atalanto, Na kolesu, Pozor na kritika, itd. Dnevnik Nan.: In famiglia e con gli amid Aktualno: Festival v Spoletu, 13.15 Znanost in narava, O pravici Deželne vesti, dnevnik Športno popoldne: Ata-lanta '96, karting, Tour de France Nan.: Star Trek Dnevnik, deželne vesti Šport: Večerni Tour Aktualna odd.: Confini Dnevnik, deželne vesti Aktualno: lo gli scriverei Šport: atletika, 0.00 mali nogomet, 0.20 jadranje Dnevnik, pregled tiska Film v originalu: Lady in a Jam (kom., ZDA ’42) Na prvi strani, vreme Nan.: Flipper Film: La signora e i suoi mariti (kom., ZDA '64, i. Paul Nevvman, S. MacLaine, Dean Martin) Nan.: Otto sotto un tetto, 12.00 Nonno Felice, 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron 'Moss, Hunter Tylo) Film: II bambino che nes-suno voleva (dram., ZDA '92, i. JoBeth VVilliams) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: Perry Nason (i. Roberto Ceriotti) Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, P. Rashad) Variete: Vinca il migliore (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Estatissima sprint (vodita Gabibbo, Miriana Trevisan) Film: Il principe cerca moglie (kom., ZDA '88, r. J. Landis, i. E. Murphy, S. Headlet, A. Hall) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.30) nočni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Nan.: T.J. Hooker Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Variete za najmlajše, vmes risanke, 13.20 Ciao ciao Parade, 14.25 I protagonisti Nan.: Ultraman Variete: Generazione X Nan.: Professione vacan-ze, 18.00 Tarzan (i. Wolf Larsen) Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Palm Springs -Idealna žena, 20.00 Gli amici di papa - Pizza pivo in rock’n roli Nan.: Flipper (i. P. Hass, J. Alba, C. Flynn) Film: Angel Heart -Ascensore per 1’ inferno (dram., ZDA '87, r. Alan Parker, i. R. De Niro, M. Rourke), vmes (23.30) Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Star Trek - The Next generation, 3.00 Palm Springs # TELE 4 17.45, 19.30, 22.00, 0.05 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Nan.: Great Detective Film: Ladri di biciclette Dnevnik v nemščini Film: L’ uomo del West (vestem, '40, i. T. Power) I Nad.: Amore gitano ® MONTECARLO 20.00, 22.30, 0.35 Dnevnik, 19.40 Šport Nan.: Charlie’s Angels Film: Tutta la verita (krim., ZDA ’58) Šport: Tour de France Variete: Zap Zap Nan.: Sister Kate Film: Attenti alle vedove (kom., ZDA ’59, i. Doris Day, Jack Lemmon) Nan.: Silk Stalkings Šport: avtomobilizem {f* Slovenija 1 Videostrani Čudno, da se ladja ne potopi tm Samo za punce, 6. del Svet divjih živali, 4. del mm Po domaCe Poročila Kolo sreče, pon. tv igrice Čudna pokrajina: Osvetlitev srednjega veka, 5., zadnji del dok. serije Pogovor presednikom republike Milanom Kučanom Komisar in kompanija, 8. del nemške nanizanke TV Dnevnik 1 Otroški program: Delfi in prijatelji, 2. del Kolo sreče, tv igrica Risanka |Hkfi TV Dnevnik 2 Mntj Seinfeld, 12. del RnRj Tednik Zlata šestdeseta leta slovenske popevke, 11. oddaja Nikar, oddaja o prometu j £5 Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Poslovna borza Sova: Taggart, 9. del V območju somraka, 10. del nanizanke Poročila (T Slovenija 2 9.00 11.20 11.50 12.10 13.00 14.35 15.00 16.50 17.45 19.15 20.05 20.35 21.25 23.00 23.40 Euronevvs Dediščina beduinov, nemška dok. oddaja V žarišCu Namibijska plemena, dokumentarna oddaja Roseanna, švedski film Seinfeld, 11. del Tenis - Gr and slam, polfinale (Z), prenos Piratke, 3. del Sova: Taggart, 8. del Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike V žarišCu Dr. Quinnova, 5. del Umetniški večer: Trans, koprodukcijski film Slovenski jazz v studiu 1: Big Band RTVS z Miljen-kom Prohaska Tenis - Grand slam, polfinale (Z), posnetek z VVimbledona Ul Koper 16.00 16.30 18.00 18.45 19.00 19.30 19.45 20.00 21.30 22.00 22.15 22.30 Euronevvs Jaz in Vincent, francoski film, 1990 Slovenski program Pomagajmo si Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik Medicina danes: Katarakta Slike iz SeCuana: Bambus Tenis - Grand slam, polfinale (Z), posnetek »Spazio mare« Vsedanes - TV dnevnik Poletni kino Slovenski program Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno-glasbena oddaja OtO Hrvaška 1 7.30 8.15 10.00 10.05 10.35 11.00 TV koledar Santa Barbara, 1288. del ameriške nadaljevanke Dobro jutro Poročila Videoklasika Popolna tujca, 4. del ameriške nanizanke Dan, ko je Anton... Ne le razglednica 551 Poročila Ljubezen, 280. del serije Blanche Fury, angleški barvni film Risanka Poročila Terra X, 4. del dokumentarne serije Piratke, 4. del ameriške nadaljevanke Kolo sreče MoC denarja Klub D. D. 18.55 19.30 20.10 21.10 22.40 Hugo, tv igrica Dnevnik Zalivska vojna, 3. del dokumentarne serije Velo misto, 1. del hrvaške nadaljevanke Dnevnik 23.00 23.30 Slika na sliko Trilček 0.30 Poročila Z" Slovenija 1 ^°nn6'?^'n'3°' 7,3°'8-00' 9'00-10.00,11 A 5n°n J00' 18-00' 21-O0- 23.00 Poroe ■bO Dobjo jutro, otroci; 8.00 Dobroct lontM čni napotki; 10-30 Pregeld ti: ZU5 Na današnji dan; J 2.30 Kmetijski e t 13.20 Osmrtnice in obvestila; If io?ndki in odmevi-' 17.05 Studio ob U on m PdVesti'a; Lahko noč, otr< ■4UOO Četrtkov večer; 21.05 Literarni ve« 21.32 Lepe melodije; 22.30 Informath odd. v angleščini in nemščini; 22.40 S gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5-00, 6.30,7.30, 8.00, 8.30,9.30,10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zani-rPivosti; 8.40 Radio most: Koper-Ljubljana-Maribor; 9.35 Popevki tedna; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol; 19.30 Riži Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Pogovori proti etru; 22.00 Zrcalo dneva; 22.23 Mala nočna filmska.. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.01, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Gymnasium; 13.05 Počitniško popotovanje; 13,25 Intermezzo; 13.35 Mla- \_dimlacjim ; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 16.40 Življenje kot izziv; 17.00 Banchetto musica-le; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva Simf. RTV Slovenija; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi od nekoč; 23.00 Izbrali smo;23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.10.30, 13.30, 14.30, 19.00 Poročila; 12.30, Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7,40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.40 Hit dneva, zanimivost; 10.00 Glasb, rubrika Od vrha do dna; 10.40 Power play; 11.00 Dolnjega leta; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 16.55 Pesem tedna; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Poletni pr. z M. Vuksanovičem; 21.00 Glasba; Zrcalo . Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Onda su onda; 9.50 IE. Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.;12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.30 Sanje o počitnicah; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Jazz; 20.00 RMI. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz dežele mirnega jutra; 8.45 Slov. glasba, vmes Pravljični kotiček; 10.10 Koncert v re-pentabrski cerkvi; 11.30 Odprta knjiga: Car indijskega juga; 11.40 Orkestri 12.00 Venezuelska srečanja; 12,20 Tropicana; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Pesniške podobe: Kratki časi (M. Kravos); 14.30 Tropicana; 15.00 Poletni mozaik; 17,00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: C. Debussy; 18.00 Taboriščna tematika (prip. B. Pahor); 18.30 Rock balade; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dimš Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. infax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA TEMPERATURA VODA POSTAJA stC POSTAJA stC Mura Gornja Radgona 14,0 GradaSCica Dvor 10,2 Sava Radovljica 8,6 Savinja Veliko Sirje 14,7 Sava Šentjakob 10,4 Soča Solkan 10,9 Sava Hrastnik 11,2 Idrijca Podreteja 9,7 Sora Suha Ljubljanica Moste 11.4 12.4 Vipava Dolenje Jadransko morje Koper 10,7 21,4 TEMPERATURE IN Snežna odeja je dokaj sesedena in VIŠINE SNEGA V GORAH utr)6113« vendra zaradi toplega vremena zmehčana, v višjih legah na ponoči °C zamrzne, tako da zjutraj in del dopol- dneva drži človeško težo. Na območjih, kjer so Se večje količine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je sploSna nevarnost minimalna, 1. stopnje. 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m 24 20 15 11 8 5 V Sloveniji: V petek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in iredvsem v zahodnih in severnih rajih bodo popoldne krajevne nevihte. rl | Japonci z dolgimi lasmi in uhani ne dobijo službe TOKIO - Tudi letos so japonske družbe sklenile, da ne bodo sprejele v službo dolgolascev, dekleta z uhani in mlade s pobarvanimi lasmi. »Nočemo Črnih ovac med podjetniškimi samuraji«, je postal moto Japonske, ki se spreminja. VeC kot milijon novodiplomiranih od 1. julija roma od Sonyja, Matsu-shite, Toyote do Mitsuija in drugih družb. Iščejo delovno mesto, pri tem pa izpolnjujejo zapletene teste in odgovarjajo na težka vprašanja. Za an-tikonformiste in ekcentrične pa ni prostora v japonskih družbah. »Uha- ni, dolgi ali pa pobarvani lasje so simboli sodobnosti, ki jih japonska družba smatra za neresne,« trdi KoiCi Sato pri družbi Japan Soap and Detergent Association. Sato obenem ugotavlja, da si že 12 odstotkov mladih Japoncev barva lase in da vse preveč mladih ljudi skriva svoj japonski izgled, kar pa je za povprečne Japonce nesprejemljivo. Nasprotovanje zunanji modernizaciji pa skriva globoko zaposlitveno krizo. Lani je namreč le 67 odstotkov mladih z dokončano višjo srednjo šolo in univerzo dobilo delovno mesto. Na udaru brezposelnosti so predvsem mladi od 16. do 24. leta starosh, saj je med njimi kar 6, 7 odstotka brezposelnih, medtem ko znaša japonsko povprečje 3, 5 odstotka. Med mladimi pa je še najhujše za dekleta, ker je po miselnosti na pol fevdalna japonska družba najprej zaprla vrata dela prav dekletom. Tem malo pomaga, da se spokojno in tradicionalno oblečejo, ko se javijo izpraSeval-nim komisijam raznih družb, ker izpraševalci takoj opazijo, da imajo predrte ušesne mečice, kar pomeni, da so »neresne«. Za milijarde zavaroval najdražje LOS ANGELES - Ker.si je ameriški pornografski zveznik Števen St. Grobe kupil močan japonski motor, je njegova družba Vivid Video za en milijon dolarjev zavarovala njegove spolne organe. Zavarovalnica se je obvezala, da bo družbi plačala visoko odškodnino za poslovno izgubo, če bi Števen St. Croix po nesreči izgubil svojo moškost. Predsednik Vivid Videa Števen Hirsh je povedal, da je bilo zavarovanje skoraj obvezno, ker si je pomoigralec kupil tak motor. Zainteresirani pa je na tiskovni konferenci izjavil, da so se investitorji zavarovali, ker se bojijo izgub. Sam pa je povedal, da bo skrbno pazil na svojo moškost, s katero si tako uspešno služi vsakdanji kruh. Mak se vrača Potem ko je mak zaradi prekomerne uporabe herbicidov izginil z vzhodnonemških polj, se sedaj postopoma vrača, kot zgovorno priča slika iz saške dežele (lelefoto AP)