tiotz/ a’ aeoaz&< Uredrittro je t Maribor«, Rutka cerla, pottni predal 23. Rokorid *e ne rraiajo. Netrankarapa pisena ee ne sprejemajo. Uprava; Maribor, Rntk« cesta 5, pot tat predal 22. LjnUjana VII, Zadroiad dom. ~ ~ fi(!V6jž9i on/sjh.' izhaja vsako srado In soboto. Narotešaa za državo SHS zaaia mesečno 10 Dia, za iao-cemstvo oeee6ao l5 Diu. Malih otflaeov, ki služijo ▼ posredovanje in socikdoa pamees delavstva ter aameišencev, stane vsaka baaedk JO vara, Debelo tiskana beseda etan« 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stote beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane potrto* endštolpaa vrsta 1.50 D. Pri večjem Merilu objav popust. Čekovni računi H335. — Reklamacije ee ne Irankirajo. im 65. Sobota 10. avgusta 1929. Lato IV. Pred trk Konferenca vlad v Haagu. O reparacajskem vprašanju. esetimi leti je bila skli-. mednarodna konferen-se K mednarodno rkzsbdiSSe 1 .ik' tAzrfa ! sporni Vpr&ša-hjaf fu&l E1 j ofi&ifv V Hkagu fe tudi pričela zborovati v'torek konferenca Vlad, ki naj se zedinijo glede plačevanja reparacij-skib in vojnih dolgov ter izpraznitve PbrkbfhVNk' p^y?seji/ ki je,1irila*tajna, flelegafrov iž l oškodovane držhve AhgRfa' 'in' bleikatere male df-žkv& ‘tReparkMski strbkovnjaki*, / 'Iri So izdelali Touhgov rilačrt, so očivid-nb -be. Zelo velikokrat mora sprejeti delo pod vsakim pogojem. Če je tako. ne more postati individualna pogodba edini in glavni regulator službenega razmerja. Potreben je za-kon, ki daje več. kakor pa zaščito individualnih pogodb, ki vsebuje prisilne norme v cilju zaščite delavcev ibb ms!'~ g: „><•( ..,-cu • ' .bL ,ojiv nq inH .cuj&jiiin rarni s-nJi.vhc, ,iunl rti jv/,:, in ki se ne more razveljaviti i ni-kako pogodbo.rr-f ojIbJ otsjujiJnc Slber ite 'Obstoja pri" nas: specijel-ni.^akč&I' ki .urejuje po 4eh načelih službeno tazth&rae.-to je zakon.o:.de-lovni pogodbi trgovskih pomočnikov in ■ safodriih strok, xkh.je.vi vfeliavi le v Slovetiijicin Dalmaciji. Vendar-pa :ie potreben splošen zakop-o. delovni pogodbi pomožnega, osobja. ki naj hi veljal za vse vrste pomožnega osobja. v kolikor ne nudilo ,spe-cijelni zakoni posameznim panogam pomožnega osobja boljše zaščite. Dh bi. se zavaroval delavec pred raznimi poizkusi izkoriščanja, bi moral Obsegati zakon še te .odredbe; 1. Delavska plača je mora plačevati vedno v gotovini in le izjemoma tudt v naturalijah; u inb , ! 2. Za delavske plače jamči podjetje, pod katerega firmo se vrši O^om nr ol£-K)xn od Zaračunaiiie predujmov bi se moralo urediti tako, da bi smel delodajalec ' 'odtegniti samo četrtino plače na račtrn predujmov. 3. Zaščititi bi se morale delavske mezde pred riibljenjem. Pred vojno je bil del delavske plače zaščiten pred rubežnijo. Ker je bil ta del fiksiran v denarju, je radi devalvacije danes delavska mezda nezaščitena in se Sme rubiti v celoti. 4. Zaščita ob priliki prekinitve službenega razmerja. Sicer obstojajo že po sedaj veljavnih zakonih odpovedni službeni roki. Toda ti roki so večji del prekratki, poleg tega sef pa smejo potom medsebojne pogodbe poljubno izpremeniti. Ker je pa delavec šibkejši pogodbenik, ga je treba v tem pogledu tako zaščititi. da se določijo ob priliki prekinitve službenega razmerja čim daljši odpovedni roki, ki se ne morejo skrajšati ali ukiniti niti s pristankom delavca. Polje delavske zaščite je zelo široko in ne more biti za vse delavce enako. Radi tega so potrebne posebne dopolnitve k tem prisilnim normam. To bi bile kolektivne pogodbe. Kolektivne pogodbe so nujno potrebne. S kolektivno pogodbo se razširja število prisilnih norm. ki urejajo službeno razmerje, a tako, da Velja ta razširitev samo za določen čas in določen krog delavcev. Dalje so kolektivne pogodbe garancija za mir v tovarniških in obrtnih obratih. - -TT' Društvo naro-dbv bo imelo svoje 56. zasedanje sveta narodov pričeflši s 30. avgustom v Ženevi. Začasni dnevni red vsebuje večinoma gošpo-darsko-politična .vprašanja in narod-no-manjšinsko vprašanje. Med. gospo- Gospodarsko VpraSaiife pred društvom narodov. Hatskinii vprašanji sta zlasti kriza v sladkbrni in premogovni industriji, .pri &nter se bo obravnavalo tudi o lilednarodnib kartelih. Konferenca bo dobila očividno pOvsem današnji giospbdarski značaj. Stavka v angleški Stavka oziroma izpor v angleški predilniški industriji traja še vajino' dalje;, Delodajalci zahtevajo znižanje mezd za 25 odstotkov, predjlnjška organizacija je z ozirom, na krizo’v predilniški industriji pristala na 7Vj~ odstotno znižanje; jK)djetniki so kon- tekstilni ^ industriji. jpejsijo organizacije odklonili. - Izpor v predilniškj industriji , pa.. utegne biti Prav za industrijce hud udarec, ker se njih odjemalci obračajo, za dobave na druge dežele še ibolj kakor -prej. In odjemalce bo težko zopet pridobiti. Dnevne novice, Avtobusni promet v Ljubljani. Mestna občina ljubljanska je pred več leti dobila koncesijo, za vse važ* nejše avtobusne, proge, ki naj zrežejo tudi odcMfčnejše kraje z mestom. Ker sb’’’n|' občin*- odlašali in se niso lotili toga. vprašanja s potrebno in primerno resnostjo, so privatni podjetniki zaifteli z avtobusnimi vožnjami' pa vseli rentabilnih iprogah, tako* da bi si' -sedaj -mestna občina lahko. uredila mostni vozni promet le po onih, progah, ki so manj aK pa sploh nerentabfhie. Šeižaj pa je cestna električna že-leznioa začela pripravljati, da ona prevzame postopoma promet na vseh progah. Javnost je s tem deljenega mišljenja. Eni pravijo, da ne gre ven zati in dušiti privatne inicijauve in privatne podjetnosti. Drugi pa zopet pritrjujejo tako zapečati prometni politiki mastne občine ljubljanske. Pravilno je to drugo stališče. Promet je zaideva javnosti, »plašnosti in zate je v konkretnem primeru samo občina legitimirana, da vzdržuje avtobusni promet. (Seveda pa le, če se to podjetje ekonomično, pravilno in skrbno upravlja. — Pravilnega gornjega načeta ne 9mejo pa uveljavljati nesposobni ali pa celo pokvarjeni elementi Za take gospodarje, ki bi se ne zavedali odgovornosti, za one, ki bd se tepli za občinske avtobusne vožnje le, da napravijo dobro ali sJ©-bo kupčijo za neko avtomobilsko tvrdko, za take ljudi seveda ne bi mogli verjeti, da bodo po mestni občini uvedeni avtobusni promet urejali v absolutnem interesu javnosti. Zato: le, če bodo dani tudi ti predpogoji, bo moralo in moglo obveljati po našem listu že velikokrat obrazloženo načelo. Zdi pa se nam, — da takoj povemo svoje mnenje —, da je ravno v upravnem svetu cestne električne železnice potrebna temeljita reme-dura. Sedaj je prišel čas, da se tudi dokonča in razčisti še nerešena zadeva s prodajo obligacijskega posojila in da se da občinskemu svetu priliko in možnost, da bo tudi ta povedal svoje mnenje. Vsaj. to je pre-rogativa občinskega sveta. Mestna ljubljanska elektrarna in družba »Elektra«. .Družba »Elektra«, po domače povedano, prodaja’odviš-ni tok Združenih papirnic v Vevčah. Ker je iskala kupcev tudi v območju mestne občine ljubljanske, je nastal še za Peričevega županovanja med mestno občino in »Elektro« konflikt. Zadnji 6as se začenja ta pesem znova. — Naravno. Mestna občina bo povečala svojo centralo, zato bo rabila odjemalcev in tudi za ceno obetajo, da bo nižja. Zato je »Elektra« — kakor slišimo — ponudila mestni občini ljubljanski sporazum, in sicer tak, da bi se vse zadeve, ki s« tičejo preskrbe konzumentov z električnim tokom, obravnavale v posebnem, odboru, ki bi ga paritetno sestavljali »Elektra« in mestna občina ljubljanska. Pravimo pa: iz take moke ne more biti dobrega kruha. — Za podjetje mestne elektrarne in »Elektro« bi se postopoma ustanovila delniška družba in s tem vse ostalo, ikar se v tem primeru zgodi. Toda; elektrika je javno dobro, zato ni predmet za nobeno kupčijo. >V upravnem odboru mestne elektrarne je zato obveljal predlog: Mestna občina bo svoje pravice varovala brezpogojno, »Elektro« pa smatrala za konkurenčno podjetje povsod tam, kjer bi hotela »Elektra« okrniti pravice mestne občine in interese javnosti. Upamo, da bo to stališče osvojil in sankcijoniral tudi ob- cvot Obletnica smrti Štefana Radiča je bila dne 8. avgusta. Nekateri listi so se ga spominjali v daljših člankih, zlasti hrvaški. V Varaždinu je imela hrvaška zv^za obrtnikov svojo ?1, skupščino. Na skupščini so hilt tudi srbski in slovenski obrtniki zastopani. Na dnevnem redu so imeli razprave o obrtnem zakonu, o davčnih bremenih in govorili so tudi o reviziji so-cijalnih zakonov. Skupščina je imela močno cehovski značaj, zakaj zahteve, ki jih obrtniki postavljajo, so brez poleta v bodočnost, ker obrtniki mislijo, da se da dvigniti in pospeševati interese obrtnega stanu s samimi prepovedmi in omejitvami ali uklepa-njem v konservativne paragrafe. O-brti se morajo prilagoditi razmeram in iskati nova pota, kako najdejo primerno mesto v človeški družbi; to pa niso stare kautele, ki jih razvoj sproti pregaža. Sicer je razveseljivo, da se obrtniki zanimajo z£ svoje interese, ali poiskati morajo pri tem pravo pot napredka. Toliko bodi omenjeno glede na formalno shvatanje interesov. Razumljivo je, da se obrtniki pritožujejo proti visokimi davkom, in je tudi res, da so sorazmerno obrtniki v primeri s kapitalisti in ljudmi, ki imajo lahek zaslužek, preveč o-bremenjeni. Nerazumljivo pa je, da se je tudi hrvaška skupščina obrtnikov spravila na socijalno zakonodajo. Iz resolucije je jasno razvidno. da zahtevajo poslabšanje soci-jalne zakonodaje, ker izrecno pravijo, da daje zakon o zaščiti delavcev — delavcem preveč pravic in da nudi bolniško in nezgodno zavarovanje preveč ugodnosti. Tako stališče imajo v teh vprašanjih tudi slovenski obrtniki, ki so ga najbrže suflirali tudir hrvaškim obrtnikom. K temu vprašanju bi morali ravno o-brtniki zavzeti drugačno stališče, kakor smo že večkrat povdarjali. Ali morda ne potrebujejo ravno obrtniki prav tako kakor delavci holniškega, nezgodnega in starostnega zavarovanja? Zakon o zaščiti delavcev in za-kop p socijalnem zavarovanju sta dve važni pridobitvi, ki bi se morali raztegniti-na vse tiste šibje, ki imajo negotov socijajni položaj. Ali ne spadajo obrtnikj tudi sem? In kljub tpmu se v svoji kratkovidnosti bore proti socijalni zakonodaji. Dr. Otmar Pirkmajer* bivša veliki župan mariborski, sedaj načelnik notranjega ministrstva, je hdl imenpva« Za generalnega inšpektorja ministrstva notranjih del. Generalni inšpektor vrši v imenu notranjega ministra kontrolo celokupne notranje uprave. Veleposest Rep* v kanatu ja 'bila npdreiePA doslej finančnemu ministru. Tu popast odkažein sedaj kmetijskemu mjimstrsivu te* uamernvajp organizirati na njej vzorno kmetijstvo, zlasti gojiti tam, plemensko živino in prvovrstna žitna semena-* . Daašjka konferenca vlad se pripravlja k delu. v zmish} Snowdeno-vega predloga se 'je. na haaški konferenc* vršila najprej splošna ali generalna debata, v kateri so posamezni zastopniki vlad sko.ro brez izjeme načeloma pristali na načrt in. si pridržali za komisijske debate svoje pridržke. Po generalni debati so ustanovili dve, glavni komisiji, in sicer politično in finančno. Politična komisija bo obravnavala izpraznitev Porenja in politične razmere, ki so nastale po. vojni- V to komisijo voli od šestih glavnih držav sklicateljic vsaka po dva zastopnika- V finančno komisijo pa bodo vabljeni zastopniki vseh na konferenci udeleženih držav, in sicer tudi za vsako državo po dva. Konferenca se ne ‘bo prekinila med zasedanjem sveta Društva narodov, ki prične zborovati koncem avgusta. — Nastop angleškega zakladnega ministra Snovvdena na konferenci je, razen v Franciji in Italiji, povsod razmeroma ugodno vplival, ker je že vnaprej diktiral stvaren potek konference. Mussolini se boji Amerike. Pariški »Journal« je objavil Mussolinijev članek, v katerem pisec opozarja, da so Zedinjene države okupirale 60% petroleja, polovico produkcije železa in jekla, devet desetin avtomobilske in premogovne ter pšenične produkcije. Poleg tega imajo v rokah skoro vso svetovno trgovino. Amerika vedno več uvaža v Evropo, svoje dežele pa zapira s carinskimi mejami evropskim produktom. Vse evropske države imajo pasivne bilance- Ni ga naroda v Evropi,, ki bi se uprl hegemoniji Amerike na gospodarskem polju. Vse blago plača Evropa v zlatu, vojne dolgove plače v zlatu Ameriki; torej je jasno, da mora obubožati. Ce pojde tako dalje, postane Evropa ameriška kolonija. Boj proti tej grozeči opasnosti je varčnost in odklanjanje uvoza nepotrebnega blaga iz Amerike. Ludvik Brettschneider umrl. Na Dunaju "je unirl v nedeljo popoldne v 69. letu, starosti bivši narodni poslanec Ludvik Brettschneider, Pokojnik je bil delavski socijalnp-demokraiifiČ-ni organizator ter je izšel iz vrst ročnih delavcev. Trije protifašisti so ušli z otoka Lipari. Mussolini pošilja politične izgnance na otok Lipari. Nedavno so UŠU z, otoka trije »gnanci, in #cer E. Lussu, prof. K, Ro&selU in Fr. Nftti, vnuk, bivšega italijanskega ministrskega predsednika. Italijanska vlada a befiu ne poroča, vendar pa je zavladalo v Italiji razburjenju, ko so s.? pojavih pobegli sovražniki laš^ma v — Franciji- To je dokaz- da fašizem ni več tako zanesljiva vem, kakor je fulja. Pofjska republika ie nekonsobdi-rana država- vi njej vlada prikrit abr soluti»ew. V desetih letih obstoja je bilo na Poljskem izvršenih 952 smrtnih obsodb, kar- pomeni, da je bilo vsako leto jnstificiranih 95 oseb-Nemški državni kancler Mtiller ie Že v toliko okreval, da -prevzame že prihodnje dni državne posle. Pričeta pogajanja med Rusijo in Kitajsko so s« prekinila- Iz Moskve poročajio, da hoče Kahnu* sam proučiti položaj in qsehno intervenirati p*i obravnavah, ker ije stališče Rusije dp Kitajske zapleteno. Rusija hoče doseči v sporu .markantno zma-ŽO, čeprav je konflikt povzročila sama a tem, da je vlekla v$e dohodke iz severno-^vzhodne kitajske železnice sama in organizirala; v južni Mandžuriji upore proti kitajski nacijonali-Stični vlaji. F eriatična-boljševiška prijateljstva. Fašistično ministrstvo za zrakoplov-stvo v Rimu je priredilo v čast ruski misiji banket. Med gosji je bil tudi famozni podtajnik Baibo, ki se ga po vsej pravici dolži, da je v zvezi z mnogimi krvavimi preganjanji socialistov, dalje ruski sovjetski poslanik v Rimu, general de Pinedo in mnogi drugi častniki zrakoplovstva. Bafbo je izročil pozdrav italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija ruski avijatiki. Ruski poslanik se je zahvalil v- imenu sovjetske vlade za srčen sprejem ruske misije v Rimu. Govoril je o velikem tehniškem in civilnem pomenu poleta na vzhod, ki ga je napravil Balbo, izrekši obenem pnado in željo, da ruska avijatika čim-I prej vrne obisk italijanskih avijati-j čarjev v Odesi. Ruski poslanik je za-i ključil svoj govor: živela bodočnost j Italije in nje sila v zraku. Boljševiška ' godba pa je zasvirala internacijonalo in fašistično himno. Bralko Kreft: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih dui. 130 Leo je čutil, kako se Sonja premaguje, kako skriva pred samim seboj razočaranje, ki ga ji je doprineslo prvo učno mesto: »Kaj bova povedala nadučitelju, kdo sem jaz?« je vprašal Leo. »Brat rečiva! Hahal« se je nasmehnila Leonu, ki se ni strinjal z njenim predlogom. »Povedal bom, da sva se slučajno srečala in da sem te spremil, ker nisi vedla ne kod ne kam.« Mislila sta, da pride kak star nadučitelj in slab utis bi napravila nanj, če bi povedala, da je Leo njen fant... Priti na svoje prvo mesto s fantom — t'0 ni moralno za vaške razmere,,. Oba sta bila prepadena pred tem in zato, nista pomislila, dla bo njun zagovor precej neroden in maloverjeten. Cez nekaj časa $ta zagledala dva* mlada človeka, ki sta prihajala po klancu navzgor. Kio sta prišla blizu, sta ju nagovorila in predstavili so se. Razveselila sta se njunega prihoda. »To pa je dogodek za nas, taki gostje v tej pusti planeti...« ju je pozdravljal nadučitelj, resnih, globokih potez. Učitelj je bil nervozen, afektiran in oči je imel krvave. Leo je takoj spoznal, da pije. Lice njegovo je bilo prezgodaj s potezami zorano ... Sonja iin upravitelj sta odšla takoj v pisarno, to se pravi v njegov razred, da rešita vse formalnosti. Leo in učitelj pa sta šla v sobo, ki je bila določena za Sonjo. Visokostropna je bila, z dvema nepospravljenima posteljema, miza in dva stola — to je bila vsa oprema. Oh postelji so bile na steni narisane fantastične figure raznih likov. »To delava, kadar nama je dolg čas ...« Na mizi je ležala velika vojaška pištola, ki jo je upravitelj prinesel iz svetovne vojne. Učitelj jo je kupil od njega in pokazal je Leonu luknje, ki so jih napravili ostri projektili. Grozno je moralo biti v tej hiši, da sta 'kar v sobi streljala. Naravnost blaznlo je bilo vse to, kar mu je pripovedoval učitelj. Dva mesca je ležal spodaj v kuhinji, ki je ne moreta rabiti, na sama slami. Po zimi zapade globok sneg. Ljudje so tuji. Težko se je razumeti z njimi. Kot žandarje jih gledajo in nobene gostilne ni blizu. Je, toda tam se dobe samo vino, hrana ne. Zato sta na hrani pri žalarki, ki rada pije in ju gosti z juho, v kateri se mnogokrat koplje kak njen las; tudi muhe niso redke .. . Učitelj se je smejal začudenemu Leonu, ki ni mogel takoj verjeti, da je vse to res. »V tej sobi je ob prevratu umrl stari nadučitelj. 'Dvajset let je živel v tem kraju. Madžar je bil in z žalarko je imel pet otrok. Govorijo, da se je obesil in pravijo, da še sedaj straši včasih po noči. Ko tuli veter skozi vrh in skazi te zidove, pravijo, da slišijo njegove vzdihe .. • Sedaj bo lažje. Sedaj bo gospodična tukaj. Upravitelj sicer takoj odide v tri ure oddaljeni kraj, kjer se namerava poročiti. Zato je tudi prosil premestitve že v lanskem šolskem letu, pa pri nas gredo počasi prošnje naprej in zato sp jo rešili še le pred tednom, tik pred koncem šolskega leta. Živimo kot od sveta zaprti. Ljudje zase, otroci zase In mi zase... Povedal mu je, da je zaročen in dia se večkrat pelje v mesto, kjer je zaročenka. »Toda človek se prilagodi razmeram in včasih mu ni niti, da bi kam šel. Po nedeljah se potikam ves dan, zvečer se navadno napijm... Že dve leti sem tukaj in vem, da bom še. Upravitelj se je rešil. 'Poroči se in lažje mu bo. Če mu bo... Človek izgubi v tej mrtvašnici vsako čustvo, vsalko vero. Ne bereva nič. Samo časopis pregledava, ko pride ... Tam na mi?i leže ie štiimaijst dni nepopravljeni zvezki...« Nato ga je vpraševali po Sonji, Leo ni 'hotel izpovedati ničesar in je ostal pri svoji prvotni trditvi, da se še ne pozna dolgo s Sonjo, da je zato ne more označiti, da je šel z njo kot slučajen spremljevalec itd. Učitelj se mu je sicer pomižikoval, čes, saj vem, kako je ...« Ko pa je videl Leonovo odločnost, si ni bil na jasnem, ali laže ali govori resnico. Upravitelj nj pil, Redmejši je bil, kar je pač bil odgovoren, če tudi Še letos pi bilo nadzoriuka... Z združenimi mo&nj ®P uredili začasno Sonjino sobo, v kateri stft 4o sedaj živela upravitelj in učitelj. Upravitelj je obljubit, da pride jutri zidar, ki bo stene prebelil, Čez dva dni se bo lahko vselila. Železna postelja, ki je spadala k šolski Opravi in ki jo je imel do sedaj učitelj, je po predpisih pripadla Sonji. »Kje boste pa vi sedaj spali?« je vprašala Sonja motnogledega učitelja. »V kuhinji, na slami...« Ko so uredili, sta ju pustila sama. Sonja se je meško premagovala ;in odločno zavrnila Leona, ki je besedoval o tej mrtvašnici, ki pravkar sprejema Sonjo v svoje bledo, morilsko obzidje. Sonja se tega ni hotela zavedati, zato se je tudi branila pogovora z njim. Petrolejski vrelci v Rumuniji gore že tri mesece, ne dta bi jih mogli pogasiti. Požar se razteza na ozemlju 4000» oralov. Ponavljajo se eksplozije in zaradi tega je vsakr-šna gasilna akcija težavna. Iznajditelj Auerjeve plinske &vet-Have, Kari Auer Welsbach, je na Koroškem na; svojem gradu dne 4. avgusta t. ll umri: Star- je bil 70 let. Dvakrat umrl. Na Bavarskem je ladijski delavec obolel za živčnim krčem. -Ponesrečil je in dobil udarec po glavi in i>ebra mu je polomilo. Morali so ga operirati. Po operaciji je pa bolnik dobil živčni krč ter j« bil podoben mrtvecu, dasi je obranil zavest. Ztfcravnik ga je proglasil mrtvim, položili so ga v rakev in odnesli v mrtvašnico. Pri nočni viziti pa zdrav-ai^ ni mogel verovati, da 'bi b# delavec mrtev. Sel je po glavnega zdravnika, bolnika so prenesli v operacijsko sobo m ^a jeM masirati, močiti, gibati itd., dokler bolnik ni zo-p©| prišel k moči. Delavec sam je pripovedoval, kaj je slišal gov-oriti, lwtf so delali s njim, toda geniti se ni mogel, ziniti ni mogel besedice. Delavec je bil takrat star 23 let in sedaj po 40 letih je umri drugič. Pokvarjena mladina. Na OupAJH ie, inj,ela sacijaHstična mladina zlet. Zleta se je udeležilo okoli 50.000 »mladincev, okoli 20.000 tudi iz drugih držav* kaJcot smo porogali že zadnjič. Avstrijska meščansko časopisje je 'tnno-g0 .pisala 0. tw zletu, a ne idja, bi zletnike poz dr a v 1 j al o, ali s*e v es ^lijlo prireditve, 6esar bi od njega hidS nihče me zahteval, ampak ■ubralo je mile 'jokave strune nad .pokvarjeno mladino in -hudobnimi zapeljivci, ki idealno mladino zapeljujejo na pregrešna pota. V srce se mi je zasmilila buržuazija, iki talko hrepeni po dobro vzgojeni mladini, pa nima več moči niti s-svojim denarjem, da bi mladi rod (privezala nase. Toda ne šalimo se! Novo delavslko gibanje po vsem svetu skuša že mladini vcepiti delavski ponos in spoznanje njene bodoče vloge v človeški družbi. To je dolžnost delavskega gibanja. Mladina se v šoli in v družbi sploh vzgaja tako, kakor se vzgajajo sužnji, k« se; marajo ibati gospodarjeve šibe in ipeklen-skega 'Ognja. V tern duhu gre vsa ivzgjoja, ki, naravno, ne more vzgojiti samostojno mislečih ljudi, še manj pa ljudi, id bi s» zavedali svoje enakopravnosti v človeški družbi in pa naloge, da je vsaik član človeške družbe dolžan služiti skupnosti, enako z vsemi drugimi ljudmi, če si pridobi že mladina to zavest, potem ibo tudi delavec vedel, da je 'dolžan delati za 'družbo, 'pa da ima tudi družha do njega vse dolžnosti1. To se pravi: mislil in delal bo zavedno. Kakšna je meščanska an 'klerikalna vzgoja, nam praktično dokazuje svetovna voijma in pa povojne razmere, ki tvorijo še ■danes kaos in desorganizacijo duha. Vizgoja se T>red vojno ni vršila v interesu družbe, a-mpaik le v interesu (kapitalistične 'družibe in raznih malikov. Tako je večinoma Se 'danes. Kako naj se zahteva potem od tako vzgojenega človeka resno in stvarno mišljenje, samoraslost nazorov in neko načelo, ki bi bilo njegovo in v prid cele -človeške •dnužbe? Vzdihovanje meščanskega časopisja je razumljivo. Kapitalistična družba potrebuje slepe in gluhe 'Sužnje. Ni pa nič manj razumljivo, da ve tudi delavsko gibanje, kje tiči vzrok današnjih razmer in ve, ikakio pristranska je vagoja mladine in naperjena proti interesom -delavskega razreda. Zato, gospodje v onem taboru: Novo delavsko gibanje vzgaja mladino v svojem novem duJro, ki naj dvigne človeštvo Iz današnjega blata, da bo služilo kot enakopravno celoti, skupnosti. Kulturo. Pisatelj Josip Suchy je slavil v ponde-lje;k svoj 60. rojstni dan. Kadar ga srečam po ljubljanski ulicah, vedno se me loti zanj neko navdušenje, ker yidim pred seboj mirnega, tilbega, marljivega in 'iskrenega 'človeka. Suchy je študiral in je dovršil pravne študije. Po študijah je ostal na Dunaju ter vstopil v službo pri dunajski trgovski zbornici v oddelku za eksport. V tej lastnosti je mnogo potoval po Orientu (Teheran, Kairo, Ceylon, Indija). Tudi v Bombayu je prebil nelkaj let. Ker ima izreden dan jezikov, se je več orientalskih jezikov dodobra naučil. Leta 1913. se je naselil v Trstu ter služil pri dopisnem uradu. Šele v zadnjih letih je stopil v službo pri Trboveljski pre-mogokopni družbi. Pisateljevati je začel zlasti, odkar je doma. Tudi naša .kulturna organizacija »Svoboda« je izdala eno njegovih 'knjig (»Indijske pravljice«), Suchy je satirični, beletristi čni in znanstveni pisatelj. Svoje spise je objavjal v najrazličnejših listih; deloma tudi v našem nekdanjem dnevniku »Napreju«. — Želimo mu že mnogo let! Vsaka delavska družina mora biti včlanjena v „CANKARJEVI družbi"! S. Publicus: Merilo neizmerjene moti. iPrvi avgust je minul. Razen nekoliko prevelike pozornosti merodajnih in vladajočih oblasti se ni ugodilo 1. avgusta leta 1929, 1)4 ^kozva-ni »rdeči dan«, prav ničesar, kar bi baš prvemu dnevu v avgustu dalo važnejSi m pomembnejši značaj. Bil je da«, ^:i ga smemo in moramo pri- ši —' h EO- merjati merilu današnje moči munizma. 'Povsod je bil mir, ko po navadi. Nakjer po Evropi demonstrativni pajkov s poHtičmm karakterjem, nikjer burnih in krvavih demonstracij, nikjer živih in navdušenih govorov v komunistično okrašeni dvoranah. Komunistične centrale 'Dunaj, Berlin, Pariz so odpovedale — delno radi zunanjih pritiskov in sil, de W pa radi idejne razcepljenosti, strankarske nediscipline in raz fe še — m t* *mw? W m .... č%n teli top* te w zmažna te# W. kpr W W¥WMW. za komunistl- Ta m t zd^anul jp , * mm* H t ifi \ svoj taktni pc^ •omaj dAset ie ippnlp fP svetovni vojni, a danes že vidimo V^epOjKSOid razsula v v.ajni posojenega komunizma. Tastamentarno sodelovanj« komunistov je jenjalo s številom padca glasov in ne samo z odpravo sistemov parlamentarnih demokracij. Odtod so, se komunisti, ki so postali že poklicni, zadovoljili z lokalnimi in malopomembnimi organizacijami, dokler niso dobili od zgoraj ukaz: v trojk«! Od tedaj se evropski komunizem trudi. 'Sanpi sebe so potrojili v trpjke. a mesto dejanj za delavsko jMSO. SO pričali s terorističnimi akci-»wi in atentati na policiste. Mi smemo reči; Povojni komunizem v Ev-wxi prehftia v to, kar je bal predvojno,, — coklja v delavskem gihanju. Neizmerna je moč proletariata. Ne trdimo, da bi bili komunistični nazori v idejnem in socijalnem pogledu brezpomembni. Nasprotno. Toda uverjeni smo, d,a, zaveden proletariat ne bo izrabil svoje moči zia nepotrebne žrtve in nesmiselne ter nekoristne akcije. Merilo neizmerjene moči proletariata je v organizaciji, ki jo je stvari! proletarijat v vseh evropskih državah. Verni socijalisti. Pri Bachledhnerju na Dunaju se je vršil1 5. t. m. shod talkoizvamih' vernih socijalistov, na katerem je govoril s. Ellibogen in zagovarjal reHigijoz-ni socijalizem, ugotavljajoč, da obstoji Že od Senitsilmona in Fourierjla. Nek delavec napravi medklic: »Vera je opij za ljudstvo.« Eltbogen: »Ali, dragi prijatelj, fco je Marlks napisal, ko je (bil še čistoy mlad. V marksizmu je mnogo, 'kar je samo teorija in kar ne sme postati dogma.« Delavec: »Če hočeš združiti ogenj in vodo, nastane iz tega megla (para:). In megle smio imeli že dosti.« Ellbogen: »Strankin pravilnik predpisuje, da je religija zasebna stvar.« Delavec: »Ne„ po Marlksu je 'lahko religija zasebna zadeva samo za države, ne pa za stranko.« Ellbogen': »Nikar ne govorite vedlno o Mairikisu, On sam' Ibj 'bil cfe.nes drugih misli 'Stranlkin pravilnik predpisuje . . .« Delavec: »Aha, ali to ni dolgma?« Ellbogen: ». . . da ije religija zasebna zadeva vsakega člana«. Delavec: »Potem pa je strankin pirogam nemariksističen.« Hlibogen: »Svoj čas je seveda vodil marksizem antireligiozno 'propagando, ali to se je preživelo in danes moramo biti veseli, da imamo tudi religiijOzne socijaliste. Karl Marks se je preživel.« Zakaj sem zabeležil gornji dialog? Zato, da sodrugi vidijo, kanu nas petje te vrste oportunizem. Tudi pri nas smatrajo nekateri zai potrebno, prevzeti Ellbognove nazore. Sicer še ta pokret ni tako očigleden, da bi mu bilo pripisovati kake posebne važnosti, vendar značilen je že sam njegov pojav. Ne vem, jeli to ona1 hipnoza, ki se pojavlja v masah pred vsako realno silo, v tean slučaju pred silo rimiske cerkve, ki si je v zadnjih letih na zelo posveten način znala utrditi svoje pozicije, ali je pa to fino preračunan manever iste cerkve, ki hoče na ta nalčin razkrojiti in oslabiti »rdečo nevarnost«, Iki je bila dosediaj cerkvenemu imperijalizmu majmolgoč-nejlši jez. »Divide et imperai« je geslo vsakega imperijalizma, tudi itega, in gorje napi, če se bomo začeli delti v verne in neverne socijaliste; potem je že (bolje, da prestopimo vsi skupaj, s celim trenom, v Krekovo mladino. Kajti verski socijalist ne more biti nič drugega, (kakor današnji krščanski socijalist; ne vem, v Čem bi se ločil od njega. Tudi krščanski isocija-listi so socijalisti, samo da priznavajo vero in vse, kar ona uči in predpisuje. Logično morajo potem priznavati cerkveno avtoriteto nad seboj in to priznanje jih veže. Oni ne morejo biti razredni bojevniki; v interesu cerkve se morajo dostikrat odpovedmi lastnim interesom, in ker jih vera uči, da je vse dobro in 'slabo od' boga, morajo udano prenašati 'tudi krivice, ker bi nasprotno pomenilo upirati se božji volji. Vse to pa je v diametralnem nasprotju iz modernim sociljaliz-mom. Kako 'bi mogli zato, d!a se odpovemo eni dogmi, ki niti ni dogma, prevzeti nase sto drugih dogem, Jci se upirajo človeškemu raizumu. Vera je zasebna zadeva človekova, pravi naš program. Dobro, podpišemo. Nikjer pa ni rečeno, da je pripadnost ih kaki cerkvi tudi zasebna zadeva. Vero in cerkev še danes mnogi mečejo v en koš, kar nikakor ni pravilno. Malo je na svetu ljudi, ki bi izhajali brez vsake vere. Večina priznava nad seboj neko nadnaravno silo, ki vlada vsemirje; ali jim je po- tem ta sila solnce, hudič, bog, ali pa prosta narava, je vseeno* v svojih dušah so si ustvarili neko religijo, o kateri smatrajo, da jim je potrebna,. Nekaj drugega 'je ipa, kadar se pplasti te vere neka človeška organizacija, pa najsibodi to bonci v sveti Lhasi s svojim lamo, ali pai katoliška cerkev s svojim papežem. Kajti vste ee*kve so konservativne, sovražnice napredka in svobode, H koncesijam se jih zajpore 'pr^iliti le po^oim boja in odstopajo te tam, *i>er H jim v n^spr^tnem grozila škoda*. Tojfej ie labiko ipsaoiia za- sehna s.tvar. v strok. or^g. tj ne bo očital, če veruješ v svojega boga in k iyemu n.a čast poješ se ‘ROSt^, m i^a ppkpro svor m v4^i- pob^p pri^ge< w »Sr hodom mi procesijam, in s <^tar lažo pove^vaiš politično. m«č cerkve, iki je nasprotna tvojim socijalnim stremfljenjem, če nosiS za isti namen svoje trdo. prislužene novce V cerkveni nabirainik, in s tem pomaga® utrjevati reakcijo v Ustno, škodo in V škodo stranke. Dvema nasprotnima si gospodarjema torej ne moreš služiti, enemu se moraš odpovedati, in izkušnja nas uči, da se na socijalizem takih ljudi, ki bd radi na obeib stolčkih sedeli, ne moreš nikoli prav zanesti, medtem ko so oni, ki so se cerkveni oiblasti popolnoma odpovedali, naši najboljši borci. Ne trdim, dai je katoliška cerkev popolnoma aso-cijalna, nasprotno, vendar njen kon-servaitivni autokratizem oviria njen socijalni razmah, in je njeno prvotno obliko popolnoma popačil. Njeni pošteni elementi morajo premnogo svojih eneržij potratiti s to silo. Kdor hoče torej svobodno delovati na preoblikovanju dražbe, ne more priznati nad seboj te ovirajoče »ile. Še enkrat, vera je za nas zasebna stvar, cerkev po ne; žal se najdejo ljudje, ki so drugačnega mnenja1, ali, tudi Hus im Luter sta bila prvotno dobra katoličana in Millerand1, Pil-sudski in Mussolini so bili tudi nekoč socijalisti. In še nekaj: v Nemčiji, Franciji in dirugod, se ipos&ižuje cerkev bolj zmerne 'taktike, tam ije. klerikalizem v našem zahrbtnem smislu nepoznan, tam je stvarna diskusija z njo mogoča, ne pa tako v Avstriji in pri nas v Sloveniji, kjer vse katoliške akcije ne bodo zamogle zbrisati vtisa, ki ga je napravila na delavstvo s svojimi metodami. Želel bi, da se te vrste debate Ikot za enikrait brezpredmetno končajo, če ne, pa že lahko vnaprej likvidiramo svoje botege. Ali smo strokovna organizacija ali pa nas ni. Za nas še Marks ni preživeli S. Plenarna seja obč. okol, Celje se vrši v nedeljo, dne 11. t. m. ob 8, uri zjutraj iv obč. hiši na Bregu. Ker so na dnevnem redu tudi razne manj-važne zadeve, kakor prošnje za gostilniške koncesije, ki jih imamo itak odveč, svetujemo delavskim zastopnikom, da otvorijo raje debato o brez-stanovalcih, o katerih je svoječasno umetna in se danes vladajoča večina trdila, dft jih pri nas ne bo. Se li smatrajo drvarnice in jame v cinkar-niškem lešu tudi za stanovanja? Kaj pa stanovanjski odsek, je-li že čisto odpovedal? Kpliko uspešnih intervencij je že imel? O poteku seje bomo poročali. Delavstvo ty^fme na znanje, da so občinske §We ^ no javne in naj se jih ^eležuje. Mnogo gg govori, fia projek^ vp~ vega rudarskega zavafpv^ja jfJpča med drugim tudi delavstyp pii^ka rne iz zavarovanja. S strahom pričakujejo delavci, ki so že več desetletij zaposleni v tovarni, kaj bo s pravicami, ki so si jih dosedaj pridobili pri bratovski skladnici, če se ta govorica uresniči. Drugi, ki imajo manjšo dobo let, se zopet tolažijo, da bodo prejeli vse dosedaj (tudi od podjetja) plača- ne prispevke nazaj z obrestmi vred. Tretji povdarjajo, da v tem slučaju raje takoj zapuste delo itd. Tako in enako ugibanje je povsod, kjer delavstvo ne sodeluje pri delavstvu zainteresiranih akcijah. Vemo, da je težko stališče za delavstvo, ker je pri vseh takšnih novotarijah največkrat ono prikrajšano. Če Je bila kdaj potrebna organizacija, mislimo, da je sed30 najboljši čas za to. Ali pa počakajmo, 3 da nam bo pomagal kak črni »ljuidski voditelj« ? Stavbno gibanje pri nas niti zda-leka ne odgovarja potrebam stanovanjske mizerije. Z nekaj eno- in dvostanovanjskimi hišami, ki so se zgradile, je bilo stanovanjski bedi malo pomazano,- pri tolikem Itevilo stanovanjskih odpovedi in brtzstanovalcev. Odi velikla reprezentacijska stavba (sv. Antona), ki bo že kmalu dograjena, ho sicer'imela nekaj standvanj, alf najemnine za taka stanovanja naš prelet ne z*hore. Kje ije seda} pomoč, ki se je obljtibljala od vseh strani, če še stanovanjski zakon omeji,’odnosno iikijifeTZ nadreti' zeTo radoiflafršli Mini lastniki ipreVidAp Woi£ž,inolŽe ' ttfdi litr v^hdif je '*i. Adviferober pred durtnil Mcsrlbor. DTE »Svoboda« Maribor priredi v nedeljo^-dne 14^. avgusta t 1. na vrtu »Ljudskega' doma«, l^nška cesta 7, iavni telovadni nastop z zelo obsežnim sporedom. Začetek ob 9. uri dopoldne. Vstopnina 3 Dim Vabi se k obilnemu. pasetu. Odbor. Zelo priporočljiva je 1. avgusta t. 1. otvorjena gostilna »Šibenik« v Vetrinjski ulici št, 3. Glej današnji oglas. . Razpis. Mestna občina mariborska razpisuje na podlag sklepa mestnega občinskega sveta mariborskega: Oddajo zemeljskih in betonskih del zia izvršitev kanalov- v raznih ulicah v Magdalenskem in Koroškem predmestju. Pravilno kolkovano ponudbo je oddati v zapečatenem in z napisom »Ponudba za napravo cestnih kanalov« opremljenem zavitku do tl. ure dne 16. avgusta' 1929 »v vložišču mestnega magistrata; Takse in druge dajatve je vpoštevati pri enotnih cenah; Za ponudibo potrebni načrti in spisi so proti plačilu nabavnih stroškov nai razpolago med uradnimi urami pri mestnem gradbenem uradu,, soba štev. 5, Mestna občina mariborska si pridržuje pravico, oddati dela skupno ali posamezno, v polnem obsegu ali delno in brez ozira na višino ponudenih cen. Razglas, Mestni magistrat mariborski opozarja prodajalce in dona-šalce sadja in grozdja na mariborski trg na določbo § 10. mest. trž, reda, po ikateri se mora vsak prodajalec oz. donašalec sadja oz. grozdja na zahtevo tržnih organov , ali policije izkazati z izkaznico, izdano po občinskem oblastvu o izvoru sadja oziroma grozdja. Prestopki se bodo kaznovali po § 30. mest. trž. reda. Razglas. Vsled obstoječe suše se je v zadnjem ■času pokazalo v mestnem vodovodu občutno pomanjkanje vode. Ker je poraba vode dnevno večja, je mestni magistrat mariborski primoran pozvati prebivalstvo mesta in okolice k največjemu štedenju z vodo. Delavsko gibanje naAngleSkem. {Kratek zgodovinski pregled.} . “ ! odigral, Obračunaj z gospodo in izvolil svoje lastne delavske kandidate in voditelje. Anglija je s tem postala delavska in to pove vse. Niso več gospodarji v Angliji samo kapitalisti, ne, delavski razred ima na odločilnih mestih svoje zastopnike, svojo delavsko vlado, ki nam daje povod in garancijo, da v zgodovini angleške države pripisujemo 'temu dejstvu ogromen porocn, * •. -v cZma^itt^dielaivjkega razreda na An-gleškeln je razbiSiila duhove po vsem »veteu ot tisefe dežeJajhv r kjer delavci ustvarjajo in kjer «e delavci bore po svojih lastnih - delavskih: programih. Delavec jez radost jo. pogledal' ko je čul, kalfco .silno na-prediovai prole-tarijat v Angliji,'gospod pa je strepe-tat. ko čuJ, da se .(podirajo kapitalistični gradovi: :v .domeni kapitalizma^; v iprwi deželi indusfcrijalizacije, v Angliji* : Amerikanski idelavec,, -ki je v javnem prišel iz Anglije, ki je ponosen na i velikanski ih brezprimeren razmah ameriškega gospodarstva in ki tačko''silno veruje v moč dolarja, a se pri Vsem tem le pusti vladati od meščanstva in obeh kiaipitalističnih strank, se je ob pogledu na tako velik napredek angleškega proletari-jata v Angliji zdramil. In ta ameriški delavec se ves zadiivljen vprašuje: Kako, je li mogoče, da v Angliji sedaj govore delavci in ne gospodje? — Indijski kuli in egiptovski felah odbirata oči,; ko slišita, da je vlada britskih izsesovalcev in magnatov padla in da sedaj nastopa nova Anglija, Anglija 'delavstva, demokracije in enakopravnosti! ‘ o ; . Uvod. Leto 1929 pomenja v angleški zgodovini novo dwbo. Toda ne samo v tgodtovini britsike diržave, nie^o posebno še v politiki Anglije; kajti v tem letu so se nade angleške delavske stranke (Labour party) v volilnem boju; ki se je odigral 30. fniaja 1929, točno in povsem, izipolnile in naj-vetj&f dlelavska stranka sveta je iz-m fe tega gigantskega boja kot zrna-govalka. Ta datum pomenja zmago )l«tirija.ta ne Je samo v Angliji, ne-~ tno tildi drugod, kajti iz-,!dejbtva, w v m: ^ses^etju, dd’ Ufa W18, ko H! stiiit tjemti- ;Hai>dburžaihov in floh^nzofierce^;- .delavstvo4 še nikjen iif izVoTevaKo popolnejše trii pomembnejše žihage, kot je ta angleškega 'piroletafrjata *V rijiju 19^9. : , amt i’ 9$ m . — •' ■ • , Zgodovinski, pomen te zmage delavskega razreda je tako velik, da je v ressiei pričakovati, da se bo krog angleške zunanje politike predvsem tako v bistvu izpremenil, da narodi in države, ki stoje pod okriljem bratskega- imperija, ne 'bodo več gledale v Londonu samo toriščia« izkoriščevalcev in tlačiteljev. Angleški kapitalizem in meščanstvo sta britski imperij izkoriščala najhujše. To dokazujejo vedno novi revolueijonarni vali narodov v Orijentu, ki morajo nositi jarem angleških gospodov. Prav tako pa so pod tem sistemom1 trpeli tudi delavci doma, delavci na Angleškem, dokler delavski razred ni izprevidel, da je v solidarnosti moč in v tem 'boju, ki se je v tem letu Mednarodno delavstvo se klanja zmagi angleškega delavca. Z nemim poklonom zasleduje to impozantno gibanje. Anglija pa se bliža naglih korakov k uresničenju naših najlepših idealov človečanstva, k socijalizmu. Nova, pod vodstvom Ramsay Macdonalda sestavljena dellav. vlada je živ izraz volje angleškega delovnega ljudstva, vseh tistih' milijonov delavcev in delavk, kmetov in nameščencev, ki so volili pod vplivom delavske razredjne zavesti, pod vplivom socijalizma in videli v tem stremljenju rešitev svojih gospodarskih težaiv. Ta vlada, ki je obenem tudi dokaz zanimivega razvoja delavskega gibanja na Angleškem, ima zaupanje tudi pri vseh onih' pacifističnih krogih, ki tako uspešno propagirajo idejo miru in bratstva. V naslednjih sestavkih se Hočemo-baviti a zgodovino angleškega delavskega gibanja v- dobi kapitalizma. Hočemo's tem karakteriiiratti to gibanje, ki je v tako kratkem času dobilo legalnim potom manda,t, da uveljavi svoje pravice. Videli bomo, da; je angleški proletariat. prav tako ogromen člen v verigi delavskega razreda^ ki je pripravljen. na braniku svoje pravipe; dati fvse; Videli bomo, da je to gibanje počasi (naraščalo in da je razvilo v sebi vse pogoje za uspešen svoj razvoj, ter da je našlo v socijalizmu svojo politično Itafriiulo, ki more angleški delavski razred rešiti iz socijalnega suženjstva in ga pripeljati do one človeške stopnje, ki mu v družbi gre, do poptolne enakopravnosti v gospodarskem, soci-jalnem ter političnem življenju. (Nadaljevanje sledi.)' Letna članarina za , Cankarjevo družbo' znaša 20 Din. Za to dobiš jeseni štiri lepe knjige. — I podružnica Marlborskuplna 1 priredi v četrtek, dne 15. avgusta , gostilniških prostorih gospe Pschunder v Radvanju ielaxniCar|av s sodelovanjem glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru *• kapelnik g. Max Schčnherr ** Sedelujejo tudi vsa ostala kulturna društva-• Ljudske zabave: Srečolov, kolo sieče, ples itd. — Začetek ob S. uri pop. •• Blagajna se otvori ob 2. uri pop. -- Vstopnina v predprodaji 3 Din, pri blagajni 5 Din. -- Avto promet od glavnega trga od 2. ure popoldne dalje, -.» V slučaju slabega vremena se vrši veselica naslednjo nedeljo. - Za obilen poset pro$i ODBOR. Otvoritev gostilne. 1. avgus tv ‘K 1929 sem otvoril v Vetrinjski ulici itev. S gostilno Š IB E N K Točim prislno dalmatinsko vino, črno po 12 Din„ čez ulico pO 11 Din. belo in opolo-ružico po 13 Din, čez ulico po 12 Din liter. Imam vsaki čas mrzla in topla jedila po nizkih cenah. Vsaki dan sveže morske ribe, porcija od 2 Din naprej; 1 sardela z oljem in kruhom 1 Din ; dalmatinski sir, dalmatinsko šunko in glavino, porcija 3 Din. Prodajam' tudi izvrstno olivno olje in topinovec. Za obisk se priporoča Jakob Kapitanovi*, gostilničar. Pridobivajte narotnike za »Delavsko Politiko!“ STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA »DELAVSKI DOM“ V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8 °/0 od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2’50 D NAČELSTVO. Ali ste ie krili? svoje potrebe v tiskovinah ■ Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica St. 20 Naroialte in Sirite ^Delavsko Politiko". ■ % J S* V . . 1 ‘ •' ’ ' ... /' Vm ^---i " — BcinCTciCTncinnciancincincincicinCTnCTnnng g bi 3 1 3 G B E m 31 Ali že uporabljate Z I Dobiva se Jo povsod. Dobiva se Jo povsod. S a 3 a a 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 Tiska: Ljudska tiskala d. d v Mariboru, predstavitelj Josip Oškk v Mariboru. — Za konzorcij izdala in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.