MARICA BARTOLOVA
Moja Vltava. ___>^
traišna sedanja yojina nam je pnitiesla niriotgo neverjatooisti, ironio-go čudnih zapovedi in prepovedi. Tako jie biilo imed draffim pre-povedano nositsi <na iiTs-orinajrsik.ih čepicah, 'kakršine  nosiiio naši
fdečki, napise z imeinii imest nam sovTažnih držaiv. Pri nas v Trstu so bile čepice z itaJijaskimi imejni nayboilj navadne. Ko se je razjdasila ta pretpoved, srno lriteile ine matere snenrat tra-¦kove ati i>a s-trič veaene bcsede. Mojemu nnafcku je pa bilo >.—.__•    treba nove čepice, ker je bila staira že presilaba. !»la sva tored v
trg/Ofvlino, da izbereva. Seveda je bilo treba paziki na /nai]Jis. Trgovec je prineisol dve čepici, v vsaki Toiki emo, Na end ie bilQ ime nekega tujega voj-skovodje, ina drugi tiapis »Vltaiva«. Dečku ae uigajala ona čepica z na-piiisom votjskoiviodie, zato je vprašal: »AH vzaimeš to., raama?«
»Ne!« pravim, »tu iinaš VJtavo!« ln potis.niem miu čepico-na fflavo1. De--oek :.je ffledal začudeno zda;j inene, zdaj čepioo, :ki jo je že vrteil v rolki. Nii mu šilo v fflaivo, zakaj so se meni svetfiile oči v ve&edijiu, zaikaj sem p-lačaila tako rada m iniseim niti z-iroita, da oe čepica predrajra.
Ko prideva 1z prodajalnice, potisnem mailčku čepico tesneje na ^Javo, pobotžaim po napisu in rečem: »Na to čepioo moraš paziti prav posebno!«
Pihal je precej močan veter, kaikoir piha sikoro vso iKMndad pri nas v Trstu. Na oepico sva pazila ciba.
»'Kaa pa pomeni Vltava?« je vprašal inog osemietm iantek. »Vltava je veiika češka reka. Iz Ceškega 1-esa teče po oeškli zemnlji skozi krasno zMto Praffo, kj&r je tako široka in mogočna, da plavaaio po injej veiliiike ladae kakor po našem morju. Čehi imajo to reko jako radli. Ta injihova reka }e kakor .njihov narod: pomekod tiha in resna, kako-r bi bila zaTnfišljeoa, ¦drugod šumeča rn deiroča, kalkor bi Kroaila, Vltaiva je češka m satno čisto češka reka, iker teče samo po čeških tleh, nikjer ne 'prehaja aniti za. ftrenu-ttk v drugro dtžeJo«.
>Ali paiteče v naše miorje?« me vpraša moj nialček im Si snairne če-pico ter o^leduje in čita ter čita naipSs na maeg. »Ne, dragec!« praiviijm; »VI-tava teoe proti severu. a da ine bi stotpila na tuja tla, se sikrije še na češki zemlji v veiiiko reko Labo«.
Srečno isva primesila čepioo domov-. Vsi so jo občiidovali in se diivili, da sva dcfcila čepico s tako lepLm naipisoni. •Odislej se čepica ni zvatla več čepica, anrpaik samo Vltava.
»Kje je moja Vltava?« jo je iskal moj malček, ko se mu >e nmdilo v šdlo. »Prosim, mama, prineisi rni Vltavo! Po®no je že, ne imjoreim ponjo sam«.
Tafeo .ie imd iin noisdil mioj sinko svojo VLtavo iti vzijuibil io je ter skrbno paziil nianijo. Ce je šel po 'mestu, sern iim poite#n!la čepico inoono nazaj, da je bvl napis boti viden, isn dtioko se je postaviljal, če mu je dejal
209
ta aii onii znanec: Kako iimenitein mapis knaš ma eepici! Im če ga je kdo vprašal, kaj pouiemi oni <na!pis, je lepo raiziloižiil, kaj je VJtava in kod teče.
Noke^a d/ne sva šla otb obrežju. Netiaidomia je zapihail močan veter čcz m«rje sem, vzdiig>ni .čeipico, jo dofeo sukail v zrakiu >na vse strani, pilesal z Tijo v vrfiinou, iz ulice je imoirskeniu vetru odKCHVoni/la sdtaa burja in za-ffnala čcpico nainavinost <v miorje. Malček itnoij je stekeJ na bireig ta vpiil: *Moga Vltava, oh, nioja Viteva!« Todažiila sem ffa in mu prigoviarsaia, naj nikar tako ne krioi, pa zajokal je še boilij: »Oh, Vltave ne bom imel več!« — Ljudye, ki so siM miinio, so dečfca OTČutino izipraševaili, kai se irtmi -|e zgo-dilo, on ije pa te tožil: »Mioja Vfeva, nniODa Vltava!« Ta se je pa 'lepo zJibaJa na iriieliikiih 'vataviiih ter se sedaj pnibližata, zdaj oicklailtiiiia <xd obirežja, kakor bi naju -hotela dirtažiti. Miidva svia stala in gled-ala. Po«:ledov!a(la sem svo-jc^a siirtka smeih^iifle se, da bi videil, da se ne jezim, a on je biil resen, nje-jfo-ve oči solzne.
Iz ioizike uloe sta prfh-iteila dva ribiča, urmo odivezaila db breigu zibailoči se čolfi in hotela cdpknti. TediHj sem pi-istcipiifev k 'eiiiamu, 'tniu pokazala utop-lijciikio in jja orosiila, naj jo iroši. V par moonih suinikiih |e čoki že udairiil ob čopico. oez trenutek pa sva iio že iroela midva. Uiboižica se je imočino na-pila, drugejpa hudeffa se ji >pa ni zffodllo. Ko se je 'posušiita, še je bMščart se bolj ma injej ziaitii naen napis.
210