advertise ш the best SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of All Kinds ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čiiatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROrrU. sploh po in izven Amerike ][2^XXXIX. — LETO XXXIX CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 12, 1956 pn Zadnje vesti imeli 91, danes bo sja temperatura 94 stopinj. čino^^ j® včeraj tako vro-У V ®'wperatura bo padla na na 65 stopinj. Hke*^ Val je zajel večino Ame-od mehikanskega zali-'^adske meje. V raznih ћд ' ^ danes popoldne na-^^e^ne nevihte. so občutili tainrl Federalno bo n- ^ kmetijstvo ceni, da đelet vzeto letošnji pri- bil пЛл manjški kot pa je OeknH lanskega leta. Po Pa m sušo na splošno, obdalje škodovalo zemlje. pravi zadnje 8ehi,r* ? poročilo, da gre Ei-vidno na bolje. Ei-It^j 1 j® osebno napravil ne-^ ®o v delokrogu "•»Dri republike, kakor PovahM^*"' ^ odklonil rusko P"dejo šefi obj^u generalnih štabov na Pfgj У Moskvo. Glavne posle Hjjj pa vodi podpredSed- Vjip **0®» oziroma glavni sveto-^ixa ^ hiši Adame. Tako bo §l{g ® predsedoval seji Ameri-Pa ^^^^ostnega sveta, Adams ki .P"' ^ji voditeljev senata, Inpt za danes v Wash- ^bo ^ Beli hiši. Spodnja ^i^ica je namreč včeraj zopet da se znoanjša ameriš]^ . oč tujini za več kot ene »".lili-dolarjev. Adame bo skušal ^ati na senatorje, da ko bo sld senat o isti stvari, naj drugače kot je sklenila faica poslancev. ^aršal Tito je obiskal Stalin-jj ■ Bil je v družbi Nikite jgj ^va. Množice, ki so spre-pi^ državnika, so bile ne-Policija je komaj J ^rzevala red. V govorih je bi-rusko-jugoslovansko . -Jateljstvo. Nikta Hniščev se tudi Amerike in je i » da je danes Amerika go-^ ® Najbogatejša država sveta, biig?^ ^ gotovo jutri, to je v ša d " bodočnosti, najbogatej-^va sveta Sovjetska zveza. ^•'gentini so postrelili dose- zajetih proti-revolucijo- ^i so bili obsojeni na SođK j® še več smrtnih ob- Дј, ' pa je začasni predsednik j^^ntine to kazen spremenil v dosmrtne ječe. Zaprti in ^"80jen; ;___ Politi, 2a tn 1 . Ar .j naj z njimi storijo ^ Sentinska vlada drži sedaj koso ^a so bili oni tisti, ki ŠTEVILKA (NUMBER) 115 ^^eni imajo še kakih 1,000 ®nih nasprotnikov in gre Načeli z upori. Oei I^edi sednik A.F.L. - C.I.O. Meaney je včeraj govo-јђ ^*®ijcem v Clevelandu. Prvič Д J, Po'^daril, da je združena "C.I.O trdna stavba, ki razpadla. Drugič je apeli slu'K^ ^®la.vske unije naj bodo v delavstva ne pa, da bi "•^niki Zase, % za korist organizira- Žai ипЦ skoriščevali polo- сегај sta se v Clevelandu V, dVe nesreči, ki sta za- «tevali K M smrtne žrtve. Na 1641 St, je 35-Ietni Gerber Vn^- pročelje tri-stano- ^njske hiše, v kateri je bivši ® ®^®jo družino. Pri tem je ђеп« Steklenico s tur- ški ali rabil pri kuhinj peči ali mu je padla na tla, vsa ugibanja. Dejstvo je, Razgovori Dulles-Adenauer; organizacija NATO v krizi? WASHINGTON, 11. junija—Ameriški državni tajnik John Foster Dulles se je danes posvetoval o organizaciji Severno atlantske zveze s kanadskim zunanjim ministrom Lester Pearsonom. Tem razgovorom je prisostvoval tudi senator Walter George, ki je načelnik zunanjepolitičnega odbora v senatu. Gre za preroditev Severno atlantske zveze, obrambene organizacije zapadnega bloka, v kateri imajo Združene države glavno besedo, ta organizacija naj bi imela širši, tudi kulturni-gospodarski delokrog, predsednika Eisenhower j a pa naj bi s to nalogo zastopal pri Severno atlantski zvezi senator Walter George. Jutri v torek se začnejo razgovori s kanclerjem zapadnonemške vlade Konradom Adenauer jem. Kancler Konrad Adenauer je-^- prišel v Ameriko že v soboto. Na univerzi Yale so mu podelili naslov "častnega doktorja." Konrad Adenauer je po programu 3il najavljen tudi v Beli hiši kot gost predsednika Eisenhowerjst, sprejem naj bi se vršil to sredo, pa je moral odpasti radi bolezni Eisenhowerja. Adenauer se bo razgovarjal s podpredsednikom Richardom Nixonom in državnim tajnikom John Foster Dul-esom. V Ameriki ostane teden dni. * Težave Adenauerja Predsednik zapadnonemške vlade, ki je star 80 let, ima velike težave doma, ko gre za nemško vprašanje, za zunanjo politiko Zapadne Nemčije. Adenauer je bil odločen pristaš Zapadne Nemčije v Severno atlantski zvezi in je bila njegova politična ideja ta, da bo ta Severno atlantska zveza izvršila pritisk na Sovjetsko zvezo, da pristane na Združeno Nemčijo. Kancler Adenauer je bil prepričan, da do tega pride in da odpade ameriški jrincip, " da je bolje držati vrabca v roki, to je imeti Zapadno Nemčijo, kot pa upati na golo-за na strehi, to je, da bi dobil še Vzhodno Nemčijo." Zapadni Nemci so siti dolgega čakanja in je nastala razpoka v koalicijski vladi Konrada Adenauerja. Koa- licijske stranke so imele svoje občne zbore, kjer se je načelno sklenilo, da naj zapadna nemška vlada skuša začeti s pogajanji z vzhodno nemško vlado, naj-prvo o tehničnih vprašanjih. Ta tehnična vprašanja bi v praksi pomenila, da naj se odstranijo, kitajski zidovi med obema Nem-čijama, da naj bodo ceste in železnice svobodne, da naj se z eno besedo vzpostavi normalni svobodni promet. Vzhodni Nemci so že odgovorili in so njihove zahteve tele: Zapadna Nemčija naj preneha z rekrutiranjem rekrutov za novo samostojno zapadnonemško vojsko; Zapadna Nemčija naj izstopi iz Severno atlantske zveze; Zapadna Nemčija naj ne dovoli An?erij:t».i(^m, da bi se vežbali na nemških tleh z atomskim orožjem. Zapadno nemška vlada naj da garancije, da ne bo preganjala tistih, ki so za ljudsko demokracijo, torej, da bi dovolila zapadnonemškim komimistom svobodno politično propagando. V Zapadni Nemčiji se vršijo čez 15 mesecev splošne državno-zborske volitve, pri katerih bo imela glavno besedo propaganda za zedinjeno Nemčijo in kakšna naj bo nemška zunanja politika. Kancler Adenauer v Washing-tonu nima lahke naloge, ko se razgovarja z ameriškimi predstavniki o bodočnosti Nemčije. VREMENSKE NAPOVEDI ZA JUNIJ So precej oprezne. Pravijo, da je najbolje, ako jih poslušamo iz dneva v dan. V Ol^io in njenih sosedah, da ne bo prehude vročine, vendar bo toplo. Kraji ob Velikih jezerih bodo imeli dovolj dežja. Deževni dnevi so napovedani od 13.—15., od 18.—21. in od 25.—28. junija. Na splošno zmerna vročina. Ameriški pisatelj Mark Twain je znan. Pisal je o spremenljivem vremenu v Ameriki. Potem le ne bo držalo, da so današnjega spremenljivega vremena krive samo eksplozije atomskih bomb. Pisatelj Mark Twain je o ameriškem vremenu tole napisal: "Pomladi sem naštel 136 sprememb vremena v času 24 ur." Mark Twain rabi besedo pomlad, prehoda iz zime v pravo poletje letos ni bilo. Pač pa je bilo veliko da je prišlo do eksplozije, do ognja in je bil Gerber opečen tako, da je v bolnici kmalu nato umrl. Manj opečena je bila njegova žena in še dve drugi stanovalki. Druga nesreča se je pripetila na stanovanju 3462 E. 149 St. Družina Smith je dala dvoletnega sinčka Roberta v družinsko spalnico k počitku, da za kratko zaspi, pa se je dvoletni Robert igral z žveplenkami in zapalil posteljo. Prenesen v bolnico je v bolnici kmalu umrl. nenadnih vremenskih sprememb. Meseca, maja eo na primer imeli v nekaterih krajih Arizone 110 stopinj temperature, smo imeli v drugih krajih tornade, smo pa imeli tudi temperaturo 35 stopinj. V Chicagu so ' imeli enako opravka z zelo spremenljivim vremenom. Ta dogodek, ki se je zgodil v Chicagu pove vse. Bilo je koncem maja, ko je policaj v policijskem avtomobilu imel pri sebi na sedežu sicer lepo dekle, ki pa je bila oblečena prav spomladansko. Dekle je moralo iti s policajem na razne kraje, katere je bila v policijski preiskavi označila, da je tam kradla in vlamljala. Ker je bila preveč lahko oblečena, jo je v avtomobilu zeblo in je prepričala policaja voznika, da naj se preneha s temi vožnjami, dokler ne pridejo gorkejši dnevi, sama pa rada za ta čas ostane v policijskem zaporu ... (So kraji v Ameriki, kjer so imeli poplave. Posebno hudo je bilo v Indianapoiisu, kjer je moralo dva tisoč družin zapustiti svoje domove.) Če se zanesemo na vremensko napoved vremenske postaje v Washingtonu, potem naj računamo s tem, da bo mesec junij ali mrzel, ali nad normalo vroč, ali suh, ali preveč moker. BOMBARDIRAJMO S POŠTO KONGRESNIKE V WASHINGTONU! S 30. junijem 1956 se konča federalno proračunsko leto. V federalni blagajni Ik) ostalo okrog dve milijardi dolarjev več dohodkov, več davkov, kot pa so' bili stroški. Ali naj se davki vsaj delno znižajo? V Washingtonu pravijo, da ne, ker imamo preveč javnih dolgov, te pa moramo vsaj začeti odplačevati. ■ Ali se ne dajo znižati federalni stroški nekimi pametnim potom? Bivši predsednik Herbert Hoover je bil postavljen za načelnika komisije, ki naj pregleda v koliko so stroški federalne uprave res potrebni in v koliko bi se ne dali črtati nepotrebni stroški. Ta komisija jo dala prva svoja priporočila in se je federalna vlada delno ravnala po njih. Od leta 1949 dalje so prihranili na nepotrebnih izdatkih kar sedem milijard dolarjev. Komisija Hoover je dala še nadal jna priporočila kako naj ne zapravljamo. Če bi federalna vlada pc^lušala ta priporočila, bi lahlco na leto prihranila nadaljnih $7,-500,000,000 kar nekaj pomeni. Praktično namreč, da bi osebno dohodnino lahko znižali kar za 25%. V Ameriki zapravlja največ vojaštvo. GraCijo se nove bolnice, katerim bod^o potrebne nove postelje, pa je komisija našla, da imajo že obstoječe bolnice na razpolago nerabljene postelje, katerih vrednost se ceni na milijardo dolarjev. Ameriška mornarica ima na zalogi konserviranih "hamburgerc" kar za potrebe 60 let, pa se zalaga z novimi zalogami itd. itd. Eden od predlogov iz ameriškega občinstva je tale: Vsak davkoplačevalec naj pošlje kongresnikom v Washington pismo ali dopisnico, pa naj kongresnike opozori na to kako trdo se zasluži dolar in kako veliko ga je treba plačati za nepotrebne izdatke, ko plačujemo davke. Tudi kongresniki so pri dolarju občutljivi. V baru kongresa si naročijo ča-šlco črne kave, ves razpoložljiv kruh v baru pa pojedo zastonj. Sami pravijo, da s plačo $22,500 ne morejo shajati* V bolnišnici Mrs. Josephine Stare iz 1197 E. 61 St. se nahaja v Huron Road bolnišnici. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo, da bi se čim preje zdrava vrnila na svoj dom. Redne seje Nocoj ob sedmih se vrši redna seja podr. št. 10 S.Z.Z. v Slov. domu na Holmes Ave. Seja je zelo važna in prosi se vse članice, da se je gotovo udeleže. Redna seja društva Washington št. 32 Z.S.Z. se vrši v sredo zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vabi se članstvo, da se gotovo udeleži. UN. LYNDON JOHNSON ZOPER HARRIMANA; ENOTNOST DEMOKRATOV OHRANJENA! POLITIČNO TIPANJE KOGA BODO VOMLI DELAVa WASHINGTON, 11. junija—Senator Lyndon Johnson, demokrat iz Texasa, ki je voditelj demokratske večine v senatu, se je izjavil zoper kandidaturo Averella Har-rimana, pa tudi zoper kandidaturo senatorja Estesa Ke-fauverja. V Washingtonu ne zanikajo, da je ugled senatorja Johnsona zrastel potem, ko je popolnoma porazil gover-nerja Alana Shiversa, ki je pri predsedniških volitvah leta 1952 agitiral za Eisenhowerja. Delegacija Texasa šteje 56 članov, Johnson bo vodil to delegacijo na občni zbor demokratske stranke, ki se vrši meseca avgusta v Chicagu. Johnson se je istočasno izjavil zoper vsako cepljenje v demokratski stranki, pa tudi zoper "levičarstvo v stranki." Johnson bi glasoval za Adlaia Stevensona, enako bi bil za Stevensona bivši governer države Georgie Herman Tal-madge, ki sedaj kandidira za senatorja države Georgia. Ce bi Stevenson ne dobil dovolj ne večine in bi iskali "dark horsea," kandidata v zadregi, bi bil ta kandidat za ameriški jug senator Stuart Symington iz Missouria. V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Collin-woodske Slovenke št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave. Ker je seja zelo važna, se prosi vse članice, da se je gotovo udeležijo. Ali naj se aktivni ameriški diplomatje aktivno udeležijo volilne agitacije ali ne? Administracija Eisenhowerja hoče ohraniti vsaj na zunaj dvostran-karsko politiko, ko gre za narodno obrambo, sploh za vojaštvo in ko gre za ameriško zunanjo politiko in za nosilce te politike zunaj, poslanike in poslankinje. Pri volitvah let^ 1952 je stopila v volilno agitacijo Pearl Mesta, ki je bila takrat ameriška poslankinja v Luxenburgu. Po-slankinja Mesta je aktivno sodelovala pri volitvah, kar ji je Eisenhower zameril in jo po volitvah odstranil z njenega mesta. Državni tajnik John Foster Dulles je poslal vsem ameriškim poslanikom osebni brzojav, v katerem jim prepoveduje, da prvič ne gredo kot delegatje za eno ali drugo stranko na občni zbor stranke, drugič, da se na noben način aktivno ne udeležijo volilne agitacije. Obrambeni tajnik Charles Wilson se je skupno z državnim tajnikom Dullesom odločil, da v volilni agitaciji ne prvi ne drugi ne bosta sodelovala. Tudi ameriška obramba naj pokaže, da je nadstrankarska, tako hoče Eisenhower. Ameriški tisk se naravno zanima za politično vprašanje kako bo volilo pri bodočih volitvah ameriško delavstvo, predvsem ono, ki je organizirano v delavskih unijah. Po raznih statistikah o volilnih izidih in volilni soudeležbi delavstva prihaja do zaključka, da vodstvo delavskih unij ni bilo v stanu, da pri volitvah leta 1952 kaj priporoča, koga naj delavci volijo, pa bi ga delavci res ubogali. Isto se napoveduje za novemberske volitve 1956. Leta 1936 so dobili republikanci dvajset odstotkov delavskih glasov, pri volitvah leta 1948 26 odstotkov delavskih glasov, pri predsedniških volitvah leta 1952 pa je Eisenhower potegnil za seboj 39 odstotkov unijsko organiziranih delavcev. Po volitvah leta 1952 se je pri krajevnih volitvah pokazalo, da je Eisenhower pri delavcih izgubil, v nekaterih državah pa nekaj pridobil. Vendar, ko bo šlo za krajevne interese se pokaže, je glasovalo do sedaj protirepu-blikansko. V vprašanju demokratski kandidati in delavci, se je pokazalo, da imajo delavski volilci in volil-ke še vedno največ zaupanja v Adlai Stevenson. Adlai Stevenson bi imel po sedanjih računih večino za seboj v 27 državah, do-čim bi delavstvo raje volilo Ke-fauverja v desetih, Averella Harrimana pa v sedmih državah. lUcOi Kriza v avtomobilu Gre za krizo, ki jo preživlja družba Studebaker & Packard Corp. Med malimi avtomobilskimi družbami, ki se enako bojujejo za obstanek, je tudi družba Curtis Wright Corp. Družba Studebaker & Packard je končala letošnje tromesečje s 14 milijoni dolarjev izgube, izguba lanskega leta je znašala $29 milijonov. Med obema imenovanima družbama gre za pogajanja, da se v boju za obstanek združite v eno. Mesec junij naj bo čas, ko se bi tudi v industrijskem življer nju izvršila važna poroka med Studebaker & Packard in Curtis Wright Corp. Družba Curtis Wright je močnejši partner in bi sedanji njen predsednik Roy Hurley postal predsednik skupne družbe. Pa tudi ta skupna družba bo morala začeti z večjimi posojili. Zopet letalska nesreča Zadnjič smo poročali, da je na glavni cesti blizu Minneapolisu treščilo vojaško lovsko letalo v osebni avtomobil, ki je peljal po tej cesti. Dve osebi sta bili ubiti, nekaj ranjenih, trije pilotje, ki so bili v letalu, so imeli v nesreči srečo in so bili le lažje ranjeni. Vojaško letalo je zopet zašlo med civiliste. To pot v stanovanjsko naselbino in so bile posledice strašne. Letalo je razneslo v skupini eno družinskih hiš in je obžalovati šest smrtnih žrtev. Ubit je bil pilot in pet civilistov. Med hišami na vrtovih so se igrali otroci, katere je pregnal goreč gasolin, jim zapalil oblekce in je bilo več otrok hudo opečenih. Naravno je bilo, da je bilo prebivalstvo splošno prestraše no. Nekaterim so popustili živci da bo delavstvo glasovalo, kakor in so se morali zateči v bolnico. HELEN KOROŠEC Po štiri-mesečnem bivanju v Euclid-Glenville bolnišnici je preminila včeraj Helen Korošec, rojena Jeraj, stara 57 let. Stanovala je na 1067 E. 68 St. Doma je bila iz Spodnje Pernice na Gorenjskem, kjer zapušča brata Jakoba, sestro Franco in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 34 let in je bUa članica društva sv, Ane št. 4 S.D.Z., društva Janeza Krstnika št. 37 A.B.Z. in podr. št. 25 S.Ž.Z. Tukaj zapušča soproga Joseph, doma iz vasi Bezelok pri Cerknici, sinova Joseph in John, hčer Mrs. Helen Husky, štiri vnuke, brata John Jeraj in več sorodnikov. Progreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato ha pokopališče Calvary. Razporoka je modna Ne gre več za kako socialno bolezen če gledamo koliko je raz-porok v Ameriki. V Ameriki že rabimo druge izraze, da je ta razvada postala navada. Koliko je razporok na leto ? Tistih, ki se razporočijo zakonitim sodnim potom, je v Ameriki na leto 800,-000. Računajo tudi z onimi, ki razporoko izvršijo sami doma, to je, da zakonca enostavno zapustita drug drugega. Ta statistika je spričevalo pa tudi dokaz, da je sorazmerno vzeto v Ameriki več razporok kot v katerikoli drugi državi. Vsled razporoke je na kocki vzreja in odgoja otrok. Samo v državi Ohio je 20 do 25,000 otrok razporočenih staršev, ki na leto iščejo za drugim družinskim gnezdom. 30-leiiiica poroke Danes obhajata poznana Mr. in Mrs. Anton Bostjančič iz 19617 Mohawk Ave. 30-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Sorodniki in prijatelji iskreno čestitajo slavljencema ter jima želijo zdravja in sreče, da bi v zadovoljstvu dočakala zlato poroko. Graduirala Miss Virginia Olga Kennick, hči William Kennicka, bivšega councilmana 23. varde, sedaj v službi Ohio Bureau of Unemployment Compensation v Co-lumbusu, je prošli torek graduirala iz North High šole v Colum-busu. Bila je članica National Honor Society ter se je aktivno udejstvovala tudi v debatnem klubu, v katerem se je odlikovala in bila izvoljena, da tekmuje za prvpnstvo v Southwestern Ohio District Debating tekmi, ki se vrši 19. junija v Oklahomi. Dokler je družina bivala v Clevelandu, je Miss Kennick pohajala šolo sv. Vida in East Madison. STRAN 2 "¥N A K O PR A VNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing Cr Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION KATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu In izven mesta): For One Year — (Za eno leto)_________________$10.00 For Six Months — (Za šest mesecev)_____6.00 For Three Months — (Za tri mesece)_____________4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year — (Za eno leto) ____ For Six Months — (Za šest mesecev) __ For Three Months — (Za tri mesece)__ _$12.00 _ 7.0U 4.50 Kiilered as Second Class Matter April 2erth, 1918 at tiie Post Office ai cxeveiaiiu, Uiuo. under tne Aci ol Congresa of March a, 18'/a )U4 KajnLUDAT AVERELL HARRlMAN Uoverner države New York Averell Harriman je najavil svojo predsedniško kandidaturo. Na občnem zboru aeniokratske" stranke v Chicagu meseca avgusta se bo torej potegoval za to, da ga stranka postavi za svojega pretisedniskega kandidata. Vsekakor je nastop Averella narrimana važen politični dogodek. Adlai Stevenson, ki se veano vodi v demokratskih vrstah, je priznaj, da bo njegov edini resni nasprotnik tekmec Averell Harriman. Naj predstavimo Harrimana našim prijateljem. Harriman, sedaj governer države New York, je bil rojen dne ll3. novembra 1891. Izhaja iz podjetne ameriške družine, i a seje udej stv ovala in se' še udejstvuje v železnicah in v bankah. Sploh smatrajo tudi Averella Harrimana za bogatega človeka. Harriman ni novinec ne v zunanji, ne v notranji politiki. Bil je v letih 1943-1946 ameriški poslanik v Moskvi, leta 1946 ameriški poslanik v Londonu in v administraciji Harrya Trumana v letih 1946-1948 federalni tajnik za trgovino. Truman se ga je rad posluževal, ko je šlo za važna mesta izven Amerike, da je upravljal ameriški denar, kije šel v tujino, da je sploh dajal nasvete v ameriških zunanjepolitičnih vprašanjih. Harriman je bil v nedeljo nastopil na znanem programu "Meet the Press." Tega programa se rad posluži vsakdo, ki se hoče predstaviti ameriški javnosti. Harriman je v Ameriki gotovo že splošno znan. Ce so ga poklicali na program, in mu*dajali vprašanja, na katera naj Harriman odgovarja, je šlo pač za to, da ameriški volilec ve kakšen je program Harrimana. Harriman je že večkrat nastopil z ostro kritiko zoper Eisenhowerjevo zunanjo politiko, predvsem ko je šlo za azijska vprašanja. Harriman se je enako v glavnem pečal z ameriško zunanjo politiko na programu "Meet the Press." Njegova misel je ta, da je v zadnjih letih padel ameriški ugled v svetu, da pa se je dvignil ugled Moskve. Rus Bijlganin in Hruščev, posebno drugi, nastopata sve-sta si kaj hočeta, pa pridobivata na ugledu, dočim Eisenhower z Dullesom nima pravega ameriškega programa, ki bi dal Ameriki mesto v svetu, katero ji tudi gre. Harriman je izrecno povdaril, da je za njega merodajna po svojih principih ameriška politika zunanja in notranja, kakor sta jo bila zamislila Franklin Delano Roosevelt in Harry Truman. Ta politika je tudi njegov zunanji okvir. Нагптдп čuti v sebi in to prav globoko, kar je večkrat povdaril, da je on poklican, da dvigne ameriški ugled v svetu in sicer iniciativno, kakor sta bila iniciativna Roosevelt in Truman. V tej točki bomo morali dati Harrimanu prav. Sami čutimo, da se Amerika nahaja v obrambi, da pa so v napadu, četudi z idejafni, voditelji iz Moskve'. Harriman je izrecno odklonil za sebe naslov "levičarja" v demokratski stranki. Pač pa je gledal v Ameriki na tiste sloje, ki imajo danes socialno vprašanje, to je, da nekaj z njimi ni v redu, ker ali ne delajo, ali pa njihovo delo ne prinaša pravih dohodkov. Gre za delno brezposelnost, gre za ameriškega farmarja, gre za ameriškega srednjega malega in srednjega trgovca ter obrtnika. Tudi v tej točki bomo dali Harrimanu prav; v teh slojih ie res nekaj narobe. Ko gre za civilne svoboščine, tudi za črnce, je Harriman zopet pokazal, da je zvesti učenec učiteljev Roose-velta in Trumana in njunega programa za demokratsko stranko, češ, držimo se te Rooseveltove in Trumanove politike, pa bomo znali rešiti tudi vprašanje državljanskih svoboščin! Harriman zaupa v odposlance svoje države New York, zaupa tudi, da jih bo dobil od drugod dovolj, da bo postavljen kot kandidat. Značilno je bilo, da se z vprašanjem ameriškega sploh ni pečal—O Harrimanu je nadalje znano, da ima v vrhovih delavskih unij močno za-slombo. Ce primerjamo program Harrimana, podrpbngj^ ga bo itak še razvijal v volilni propagandi, s programom Adlaia Steyensona, ne najdemo bistvenih razlik. Епд pa priznamo, da, če vzamemo delo in sposobnost prvega, kakor drugega, sposobnost pa naj bo Wmenjena splošni ameriški blaginji, se ne moremo znebiti vtisa, da bi bil pravi ameriški prezident Adlai Stevenson. L. C. Piknik društva Mir na farmi SNPJ CLEVELAND, Ohio — Članstvu in prijateljem društva Mir štev. 142 SNPJ v prijazno opozorilo, da se bo vršil društveni piknik prihodnjo nedeljo na izletniških prostorih farme SNPJ na Heath Rd. Odbor društva bo pripravil vse potrebno za ugledno pogostitev članstva SNPJ in njih znancev in prijateljev. Za ples bodo igrali poznani in priljubljeni Grabnarjevi godci, ki igrajo tako poskočno, da se pozabi za vse sklepčne mptnjS in se da plesati kot po "žnori," bi rekel Andreje. Ob zaključku se bo delila pa še sreča. Dobitke, katera bodo oddana srečnim posetnikom, so podarili naši trgovci in podjetja: Leo Kaušek grocerija in Joe Modic, Holmes Ave. Meat Market, Žele pogrebni zavod, Jelarcic Florists, Collin-wood Poultry, Klemencic Gas Station, Perme Furniture, Anton Bokal ml grocerija. Veste ta naš piknik se bo vršil ravno na praznik, ki je nalašč posvečen očetom in je nekaj posebnega tu v Ameriki kot imenovan "Father's Day." Veste, žene, hčerke in sinovi, prav pripravno bo to nedeljo, da praznujemo in pogostimo očete na pikniku društva Mir v nedeljo, 17. junija na izletniških prostorih farme SNPJ na Heath Rd. Članstvo in občane se vljudno vabi, da pohitijo na zaželjivo razvedrilo v prosti naravi prihodnjo nedeljo! » L. Kaferle. tovarištva med ŽIVALMI Živali so zelo tovariške med sabo. Prirodoslovci so zabeležili lepo žtevilo primerov, ko so živali pokazale, jto plemenito lastnost. Nekoč, je zabeležil prirodo--sloveč, je orel ujel majhno opico. Hotel je z njo odleteti in jo pojesti. Toda opica je začela vreščati in klicati na pomoč. Brž so od vseh strani priskakale opice, velike in majhne in navalile na orla s tako ogorčenostjo, da je le-ta pustil plen in odletel. Še posebno je ganljiv primer tovarištva, do neke stare ptice. Bila je slepa in je umirala od lakote, ker se ni mogla gibati. Toda ostale ptice so nosile stari in slepi hrano. Tako je le-ta doživela visoko starost, zahvaljujoč se tovarištvu ostalih ptic. še posebno tovariški je pes, ki vedno brani človeka, kadar je leta v nevarnosti. Toda pes je lahko tovariški tudi do mačke, čeprav na splošno mislimo, da se ne moreta. Veliki prirodoslovec Darwin je imel mačko, ki je zbolela in je ležala v neki košarici. In Darwin je pripovedoval, da ni pes nikdar šel mimo košarice, ne da bi mačko obliznil "kar je pri psu najbolj veren znak vdanosti," kot je dejal ta odličen poznavalec živali. 'ЧЖТО opic" se je začelo Na milijone Kitajcev je pred kratkim po vsem svetu z velikimi svečanosti praznovalo kitajsko Novo leto, s katerim se je začelo "leto opic." Kitajci namreč ne označujejo let s številkami, marveč z živalmi. Lansko leto je bilo "leto koze." Mnogi Kitajci so poravnali svoje dolgove, kajti Novo leto je tradicionalni termin za to. V Hong-Kongu so bile vse ulice polne ljudi, ki so kupovali rože, drevesca in grmičke, da so okrasili domove. meteor in želje "Ali vidiš tjieteor dušica? Hitro si kaj zaželi!" "Z veseljem, tpd^ ali boš to tudi plačal ?" enakopravnost KAJ JE KOLCANJE Zoper kolcanje, ki lahko postane včasih že boleče in neznosno, imamo toliko navodil, da postane njihova uspešnost že kar sumljiva. Ta navodila so se seveda v različnih dobah menjavala. Najobičajnejša so: spijte požirek mrzie vode, pritisnite-si z vso silo na želodec, podražite si s kurjim peresom vhod v nos, da se prisilite h kihanju (to navodilo izhaja še iz časov Platona), dihajte zelo globoko itd. Priporočajo tudi vdihavanje zraka iz papirnatega meha, ne da bi izmenjavali zrak v mehu. Pri tem se v mehu nabere precejšnja množina ogljikovega dvokisa, ki razdraži dihalni center v možganih. Isti cilj skušajo doseči zdravniki, kadar poveznejo na pacientov obraz masko z mešanico kisika in ogljikovega dioksida. Čeprav taka ljudska zdravila večkrat pomagajo, se mnogokrat zgodi, da pa ne pomagajo niti bolj komplicirana. Opisujejo devetnajstletno dekle iz Atlante v Ameriki, ki je pp nekaj dneh neprestanega kolcanja, ki tudi po različnih poskusih ni prenehalo, prosila pilota, da jo vzame s seboj v velike višine in z brzino strmoglavi navzdol. Po končanih akrobacijah je dekle zlezlo iz aviona vsa izmučena, a kol-calo se ji je še naprej. Če se kolcanje ne poleže po primernem času, je najbolje, da vprašamo za nasvet zdravnika. Kolcanje ni samo smešna zadeva, ampak je lahko tudi tragičen napovedovalec resnih obolenj. Včasih se namreč vnetja slepiča, jetrna obolenja, ulkus želodca ali pa celo tumor v možganih javljajo s kolcanjem. Čeprav so prvotni vzroki za kolcanje različni, so podlaga kolcanja zaporedni krči trebušne prepone. Ta sloj mišičevja, ki deli trebušno od prsne votline, je eden od pomožnih organov dihanja. Kot vsaka druga mišica se tudi prepona skrči, kadar pride do nje dražljaj po živcih. Prepona ima dva živca, ki prihajata do nje iz možgan in prinašata od tu impulze za kontrakcije. Živca prehajata skozi prsno votlino, tečeta mimo srca, prsne mrene in požiralnika. Običajno se prepona pri vsakem dihu rahlo skrči, vsak dražljaj pa, ki draži diafragmo, bodisi direktno ali pa po njenem živcu pa povzroči v njem neredne krče. Dražljaji lahko pridejo na živec bodisi že ob njegovem izvoru ali pa iz organov, mimo katerih poteka. Zato je potrebna za razjasnitev vzroka dolgotrajnega kolcanja temeljita preiskava skoro vseh Drganov telesa, ki lahko edina pokaže izvor neprijetnega kolcanja. Dr. A. M. Sanje se uresničijo... 'VHiViYrtia Ameriški Priseljeniški Muzej, ki bo zgrajen v notranjosti sten stare Wood trdnjave (Fort Wood), ki so zidane v obliki enajst-konične zvezde, bo ovekovečil za vse čase doprinose, katere so prispevale Združenim državam razne narodnostne skupine. Muzej bo na simboličen način prikazal svetu, da je veličina Amerike produkt mnogih kultur in običajev, ki so združene in prepletene skupaj v en narod. Ozemlje celega Bedloe otoka (Bedloe Island) bo obsajeno » drevjem in grmičevjem, da bo tako ustvarjeno primerno ozdaje za ta Narodni muzej. sonce цот vie mkaza Sonce bo kmalu hladilo stanovanja v toplih krajih sveta. Proizvajalo bo tudi led in tako napravilo življenje v tropskih krajih še kar prijetno. To je izjavil direktor laboratorija nacionalnega centra za znanstvena raziskovanja Francije, Felix Strom, ki se je posvetil proučevanju sončne energije in njenemu izkoriščanju. Uspelo mu je izdelati hladilno napravo na osnovi absorbiranja sončnih žarkov. Naprava ima polcilindrično negibljivo ogledalo, ki, obrnjeno proti jugu, zbira sončne žarke in jih koncentrira v svojo žico na rezervoar, ki vsebuje amonijak. Pod učinkom sonca se plin ogreva in komprimira, ker pa gre potem skozi cevi z majhnimi krili, izgubi del kalorij in se kon-denzira. Nazadnje nastaja zaradi popuščanja v evaporizato-riju hlad. Ta proces se ponavlja. Doba koroprimiranja je podnevi, faza popuščanj^ pa ponoči. Tako bo lahko ^Ja^lnik deloval več let. Dne 9. maja t. 1. ob 3:35 pop. je prišla po zračnih valovih radija na programu "Weekday" naslednja zanimiva zgodba. Predvajala jo je ena najslavnejših gledaliških igralk-veterank, Helen Hayes: Pogled moškega v skromno ukrojenem črnem suknjiču se je odmaknil samo za trenutek proč od ladje, le toliko, da je pritisnil vžigalico na njegovo pipo in se takoj zopet povrnil k pomolu privezanemu parobrodu pred njim. Že od zgodnjega jutra je stal na istem prostoru pristanišča in opazoval kako sprejema francoska ladja Isare njen tovor. Šele, ko je videl slehernega izmed 214 zabojev varno na krovu, je mož obrnil hrbet ladji in počasnih korakov zapustil morsko obrežje. Ime tega moža je bilo Frederic Auguste Barthodi. Bil^je kipar. V tistih 214 zabojih, ki so bili natovorjeni onfega majskega jutra na francosko ladjo Isare, so bili posamezni deli njegovega ogromnega kipa "Svoboda ob-razsvetljuje svet." Končno je bila Svoboda vendar na njeni poti na Bedloe otok v new yorškem pristanišču, na prostor katerega je izbral kipar za kip že pred leti. Zgraditev spomenika Svobode, ki obhaja prihodnjega oktobra 70. obletnico, je bila življenjski cilj Frederic Bartholdija. Vse izza časa, ko je bil mlad fantiček je sanjal o takem kipu—izbral si je celo lasten model zanj: nje-■?ovo lastno mater. In potem, ko je dozorel v moža, ni nikoli pozabil teh sanj. Napravil si je osnutek za osnutkom za kip; iz- delal model za modelom. Prišel je nalašč zato v Združene države, da izbere zanj primeren prostor. In potem je posvetil večji del njegovih moči delu za zbiia-nje potrebnega denarja za zgradbo istega. Pri tem mu je padlo na pot mnogo ovir in razočaranj. Naj-preje je bila osnovana leta 1875 organizacija, da se zbere sklad za ta spomenik, ki naj bo izraz francosko-ameriškega prijateljstva. Tekom štirih let trdega dela se je Bartholdiju posrečilo spraviti skupaj en milijon frankov—Toda to je bilo le dovolj za spomenik, ne pa za podstavek, na katerem bi stal. Minulo je na-daljnih pet let predno se je steklo v blagajno dovolj dolarjev in tako je meseca maja leta 1885 končno Frederic Barthaldi zpl za ladjo Isare, ko je odplula iz francoskega pristanišča v zavesti, da se je uresničil prvi del njegovih sanj. Izbira prostora. Modeliranje kipa. Zbiranje denarja za zgraditev. Barthaldi je bil priča, kako je slednji korak v njegovih sanjah postajal živa resnica. Stal je tudi ponosno poleg ko je bil meseca oktobra, leta 1886 kip posvečen in odkrit. Toda šs tudi tedaj, ko je bil zgotovljen njegov kip Svobode, Bartholdijevih sanj še ni bilo konec. Izvesti je imel še en delež ali dodatek. Za ta poslednji del je pričel kipar s kampanjo skoro takoj po zaključku svečanosti pri odkritju spomenika. Kiparju je bilo to nekaj enostavnega: zgraditi v zvezi s kipom muzej, ki bi povedal zgodbo vseh Amerikancev. Njegove sa- nje je Bartholdi opisal tak"*'';' meni'i svoje doiB Čisto zel® "Na Liberty otoku" je "imajo Amerikanci čisto vrsten prostor na svetu za svetišča, v katerem bi se ovel^® večilo njih čudovito narodnoS' Amerikanci imajo neko svojo poezijo, katero pojmi , malo ljudi in izmed vseh kanci sami najmanj—poezij" tem, da so spojili v eno mogočno maso toliko raznolici''^ elementov, poezijo, izražeo^^ delu, katerega so izvršili ustvarjenje enega naroda ki nima primere v zgodovini ta. "Otoku Svobode je usojeno, da postane prostor mor bodo romali državljani 2» .pe)"' očividP" Св' idiii lega naroda, da postane nai'O'^ muzej £lave in spominov nih držav." Frederic Bartholdi je unw'i leta 1904. Ni dočakal dnevSi bi videl, kako se uresniči del njegovih sanj, ampak ničil se bo vseeno.. Ravno je v teku delo, da se uresniči no tak muzej, kot si ga je lil kipar—Muzej, ki bo razo^ povest, katero je hotel povti^^, Barthaldi . . . Kako so se iz vseh krajev sveta tukaj zd^'^^ žili, da napravijo Ameriko rod Narodov, ki je posvečen bodi in enakim prilikam za ljudi. Prihodnjo jesen—ravno oh su 70-letnice rojstva BarthaWi^^ ve zene-Svobode, bo položen galni kamen za ta Ameriški zej. Tako bodo ravno 52 l^t njegovi smrti v celoti uresniči''® sanje Frederic Barthaldija. (Za Muzejski odbor Prog-venk prevedla M. I.) BODOČNOST PRIPADA LETALU Ameriška letalska družba Pan American je dala prejšnji teden v promet novo prevozniško vele-letalo Douglas Super—7. Letalo stane $2,3CO,000. Do konca leta 1956 jih bo dala ta družba v promet še dvajset. Letalo leti s hi-trostjo 353 milj ла u^-o-proga New Yor'c т New York—Pariz, ali New York —Rim, prihrani potnikom tr: ure na času. Letalske družbe hočejo zbiti ceno in napraviti vožnjo z letali kar najbolj privlačno. V južni Franciji so se zbrali zastopniki 200 letalskih mednarodnih družb in so se porazgovarjali o cenah. Tistim Amerikancem, ki hočejo znižati cene, so drugi očitali, da bodo Amerikanci sicer porabili svoj odvisen dolar, katerega bodo razmetavali po Evropi. Ev ropske družbe so v načelu za znižanje voznih stroškov, kdaj pa naj se začne z znižanjem, to vprašanje so odložili, pravijo, da njihove finance takojšnjega ziji-' žanja ne dopuščajo. Družba Pan American ponuja tretje znižanje voznine v letošnjem letu. Ponuja potovanje f. letalom sem in tja iz New Yorka v London in nazaj za $792, za potovanje v prvem razredu in za 5522 za potovanje v turistov-Rliem rszredu. Na mestu, kamor '"ctnik dospel, bi imel še na-r(^idnoEti, ker mu bo -li'tžba preskrb-la izlete po želji. DULLES ZA JUGOSLAVIJO K debati, ali naj se daje goslaviji še nadaljna ameri^'^.^ pomoč, se je oglasil državni nik John Foster Dulles in dej^' da je po njegovem prepričan.l^ pametno. Če se daje Jugosla^'^' ameriška pomoč, dokler bo goslavija ohranila politično mostojnost. GNUSEN ZLOČIN Andrew Siceres, grškega po-koljenja, je pred tremi tedni kupil delikatesno trgovino na 6915 Wade Park Ave. Nekdo ga je napadel in mu prizadejal tako težke poškodbe prav zdaj za trgovskim lokalom, da je Andrew tem poškodbam tudi podlegel. Andrew se je sicer privlekel v kuhinjo, ki je bila potem vsa okrvavljena in kjer so ga našli nezavestnega. Odpeljali so ga v bolnico. Policija stika za njegovimi osebnimi podatki, pa se zdi, da Andrew, ki je prišel v Ameriko iz Grčije, tu nima nobenega sorodstva. ADENAUER V AMERIKI Kancler zapadnonemške vla^® Konrad Adenauer se nahaja ^ Ameriki, kjer bo ostal teden dni; V Ameriki je dobil na univerzi New Haven naslov častnega dol^ torja. Radi obolelosti predscdni ka Eisenhowerja se bo % nauerjem razgovarjal o ne^' škem vprašanju državni taj^i^ John Foster Dulles. šE HUJE "Hudo mora biti, če plesalka opazi, da se stara." "Ja, še huje pa, če tega ne opa;^." AFRODITIN otok otok s čudo- ''^fresln ЧТ" (bokf L°^*kovalcev. ]Napr» važs „ -', "^иев zasluži in izje so P^j-kot J ^ narave. Pokrajine hribi f ^ gozdovi pokriti ki pii,,^?^®^® palme, sinje morje, ste p obale, odlične ce-vaška nasprotij— tel H4 in lukszuzni ho-in katedrala, traktor Otoij novo in prastaro, očitni zgodovina je ^ vsakem koraku. ^з-к * opisuje Urada Centralnega io ij.i ^formacije v Londonu Otok k'^ ^^niara bil—pa ni več. Zaradi ^ dobil v starem veku dite , častilcev Afro- VenL. ljubezni, grške ^''eodB+^^ Afroditin otok, ciprgk . ^! jih dasta sladko iilicah° vroča čustva. Po Oiegg v P°^3.jo bombe, mladina vojake, oblast So zaprtg^^^ ^ visoko globo, šole '^oiie^^u- ^ kolonija britanske iniai ' . more razumeti, da v vnuki ljudožrcev Will ^ besede pri uprav- ponosni starn^ ki so oblegali ^vno Trojo .. ^o prekosil ruski tekmec s 133 lirami. Ko je Sheehan nehal govoriti, je pa za nameček recitiral še pesmi. Proti koncu govorjenja so ga zdravniki večkrat preiskali. stran 3 AVTOMOBIU NA POSODO V Zedinjenih državah so zadnja leta zrasle številne družbe, ki posojajo avtomobile za vožnjo na krajše dištance. Nekatere teh družb razpolagajo le z nekaj sto avtomobili, druge jih imajo desettisoče. Mnogi turisti, trgovski potniki in drugi se bolj in bolj poslužujejo te prilično nove transpor-tacijske ugodnosti. Na večje daljave potujejo z vlaki ali z letali, za krajše vožnje v okrožjih, kjer se začasno mudijo, pa se poslužujejo najetih avtomobilov. Ena teh posojevalnih družb nudi potniku z letalom sledeče ugodnosti: Za dodatno plačilo $10 k ceni letalskega tiketa ima potnik ob pristanku na razpolago avtomobil, ki ga lahko rabi 24 ur in prevozi do 50 milj brez dodatnega plačila. Nadaljna pristojbina se navadno računa po miljah. Izposojenih avtomobilov se poslužujejo tudi mnoge večje trgovine in drugi obrati, ker jih pristojbina na ure manj stane kot vzdrževanje avtomobilov. Nekatere ameriške družbe, ki se bavijo z izposojevanjem avtomobilov, imajo svoje podružnice že tudi v Canadi, v Evropi in v Avstraliji. —NEW ERA, glatilo ABZ SMRT BIVŠEGA MOJSTRA V STRELJANJU S PIŠTOLO Bivši svetovni mojster v streljanju s pištolo Enrico Diaz Saenz se je s športnim letalom zaletel v Andih v 3000 m visok Pic Champažui. Pilot in v letalu sedeči otroci so se ubili. Saenz je bil znan tudi kot avtomobilski dirkač. Med drugim je zmagal lani v Buenos Airesu na dirkih športih 1000 km. Naznanilo in zahvala Globoko potrti ill žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikonl in prijateljem tjižno vest, da je umrl naš nepozabni soprog, ot*e, stari oče in brat AMERIŠKA IN EVKOPSKJ^ OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označbi 32 У2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer; če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4. Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 jđ 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.) * Približna metrična dolžina po ameriški meri: 1 centimeter — 0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda. 1 kilometer — 0.6214 "statute' milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom ^ zakonodaje 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah dru gačna evropska mera. St. 38 jt ameriško 12: 40 je 14; 42 je 16: 44 je 18 in 46 je 20. Moške srajce: St. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15)4 ; 41 je 16; 42 je "< 6 in pol in 43 je 17. JOSEPH MEKINDA Zutieuil je svoje oci dne 10. maja 1956 po dolgi in mučni bolezni. Pogreb se je vršil dne 12. maja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi na pokopališče Calvary, kjer smo^ ga položili k večnemu počitku v naročju materi zemlji. Blagcpokojnik je bil rojen 21. novembra 1894 v Cirknici na Notranjskem in je bil star 61 let. Bil je član društva Euclid Pioneer št. 158 S.N.P.J. Zadnjih 10 let je delal za Addressograph Multi-graph Co. ^ ■■ ,.||!ij V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence ' cvetja h krsti pokojnika. Ta dokaz vašega spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti. Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika, kakor tudi vsem, ki so dali za dobrodelne namene in za družino. Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri jiogrebu. Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor. Hvala vsem, ki so ga obiskovali v bolezni in ga tolažili. Našo zahvalo izrekamo nosilcem krste-članom društva Euclid-Pioneer. Hvala tudi Mrs. Pauli Miklaučič za poslovilne besede ob odprteem grobu. Zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo. Razposlali smo zahvalna pisma vsem, ki so prispevali. Ako ga kdo ni pomotoma prejel, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo stotero zahvalo. Dolga in težka je bil bolezen in mnogo si trpel. Smrt je končala Tvoje trpljenje in sedaj počivaš v zemlji mirno in snivaš večno nezdramno spanje. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo iu hvaležnostjo do konca naših dni. Žalujoči: FRANCES, rojena PONIKVAR, soproga JOSEPH ml., sin MRS. FRANCES KILROY, hči DOLORES, sinaha JERRY KILROY, zet štirje vnuki MRS. MARY YERMAN in URSULA MEKINDA, sestri V stari domovini zapušča polbrata FRANK MEKINDA, polsestri FRANCES ŠEMROV in TEREZIJO PETROVČIČ ter več sorodnikov tu in tam Euclid, Ohio, dne 12. junija 1956. STRAN i ' ENAKOPRAVNOST Gustave le Rouge: HISTERIJA ROMAN i. Nadaljevanje Lionel se je prisrčno zahvalil Mr. Pycraftu in mu plačal v naprej polovico za prevod listine obljubljene svote. Ko se je poslavljal od starca, mu je ta še dejal: —Predvsem pa bodite previdni. Premislite si dobro, predno stopite v kako podzemsko luknjo, kajti tam smete računati samo na samega sebe. Policija si ne upa nikoli v take brloge. Od prevajalca je Lionel takoj hitel k Kuan-Tingu. Njegova precej razkošno opremljena prodajalna je bila natrpana s porcelanasto posodo, zaboji čaja in slonovo kostjo. Toda noben teh predmetov ni bil velike vrednosti.. Bile so stvari, ki se dobijo povsod po bazarjih. Ko je Lionel vstopil, je Kuan-Ting, oblečen v krasno oblačilo iz modre svile, in z lasmi, spletenimi po antični CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarbron 2-3179 REAL ESTATE EVERGREEN PARK 10058 S. TURNER Custom built 3 bedroom brick Ranch; 2 car attached garage with radio control drive. Beautiful landscaped 100 ft. corner lot. All electric kitchen-laundry. Full basement: gas hot water,heat; near all schools, churches. PRICED TO SELL BY OWNER Shown by appointment GArden " ''571 or WAlbrook r 3809 HELP WANTED MALE Electricians 40 Hour Week Age Limit 44 Years Free Hospital Insurance and Other Benefits The Pullman Co. Room 423 B. & O. Depot Harrison & Wells DOMESTIC HELP CHILD CARE, HOUSEKEEPING Top wages. Call collect. ORchard 5-6617 GENERAL HOUSEWORK — Woman interested in good home. 2 children school age. In day camp all day. Call 9 to 12 Lincoln 9-3835 FEMALE HELP WANTED GIRL or WOMAN between 25 and 40 years. General housework and care of 3VŽ year old boy. Stay several nights a week. Own room and bath. Paid vacation. City references. Stay till dinner. $45 a week to start. HYde Park 3-0836 NURSE--Practical; or woman; child care; boy, 50 pounds, and infant. Steady. Stay or go. 3 to 6 days a week. EStebrook 8-1027 — SUBURBANITES — These are Permanent OPPORTUNITIES Directly in EVANSTON with PUBLISHING CO. TYPISTS EDITORIAL TYPIST SECRETARY Profit Sharing and many Advantages for Security. In a very Friendly Atmosphere. Row Peterson & Co. 1911 Ridge Ave., GReenleaf 5-8600 modi v dolgo kito, razkazoval svoje stvari kupcu, pred katerim se je neprestano ponižno klanjal. Lionel je takoj opazil suženjsko nizkotnost, krvoločnost in za-hrbtnost, ki jih je razodeval trgovčev obraz. Čakal je, da Kuan-Ting odpravi svojega kupca in si je med tem ogledoval razstavljene stvari. Kar pogrelo ga je pa, ko je opazil v kotu prodajalne na sivem papirju, ki je bil obešen na steno, napis, ki je bil čisto isti kot na slonokoščeni ploščici, katero je imel v žepu. Tu se je mu je Kitajec približal in se s pretirano spoštljivost-jo priklonil pred njim: —Ali si želi Vaše Preblagorod-je ogledati dragocene umetnine, ki sem jih dobil včeraj s paro-brodom iz Šang-Haja? Imam porcelan, ki je lahek kot lupina fazanovega jajca, akvarele, slikane s podganskimi brkami in nežne kot dih pomladi; imam slonovo kost, izrezljano iz enega samega kosa, veliko kot bresk-vino jedroi na njej je urezanih dvanajst oseb in to delo je trajalo deset let; imam riževo vino v svilenih steklenicah . . . —Tvoje stvari me ne zanimajo, ga je rezko zavrnil Lionel. Stavil je vse na eno karto in pomolil Kitajcu slonokoščeno ploščico pod nos. Pri tem ga je zapovedujoče pogledal. Skoraj se je moral na glas za-smejati, ko je videl, kako velika sprememba se je mahoma izvršila v Kuan-Tingovem vedenju. Sladko trgovčevo smehljanje je nadomestilo iznenadenje in ponižnost, ki pa to pot ni bila hli-njena, —Na razpolago sem vam, je dejal. Takoj prižgem svetiljko in pojdeva dol. —Dobro! Pa požuri se! je dejal Lionel, ki se je čudil, kako naglo se udejstvuje' njegov načrt. Kuang-Ting je najprej zaprl vrata svoje trgovine, potem se je prepričal, da ga nihče ne opazuje. Nato je porinil omaro v stran, dvignil preprogo in pritisnil na neko mesto na tleh. Tla so se odprla in pokazale so se stopnice. Kitajec se je znova priklonil pred Lionelom in rekel: —Grem prvi, da vam pokažem pot. In Lionel je začel stopati za Kuan-Tingom, ki je nesel svetiljko iz oranžnega papirja, po ozkih in vlažnih stopnicah navzdol, Chicago, Ш. BUSINESS OPPORTUNITY CONFECTIONERY — SCHOOL SUPPLIES & NOVELTIES — Heated - Living quarters. Near Public Schools and 4 Catholic Schools within Уг block. Weekly take $500.00. HUmboldt 6-9434 DELICATESSEN — Well established. Sacrifice due to illness. 1336-А Waukegan Rd. Glenview, 111, GLenview 4-3031 RESTAURANT - COFFEE SHOP— Gross sales between $11,000 -$12,000 month. Bittersweet 8-4770 Ask for Mr. Adami only 12 to 1 — 7 - 8 TAVERN — GROCERY and GAS STATION — Also Live Bait. 40 acres of land on highway Northern Wisconsin near Hay ward. $15,000 - $7,500 down. Write Slovene Daily 139 N. Clark St., Chicago ,2, 111. HARDWARE — Going business. Doing approximately $150,000 per year. Well established in good location. Will sell with or without building. No reasonable offer will be refused. Open for inspection. For appointment call SEely 3-8990 8 a.m. to 6 p.m. ki so ju privedle v klet, polno zabojev in sodov. Yahmanova radovednost je prikipela do vrhunca, a ni si mogel predstavljati, da vedejo te plesnive stopnice v misteriozno mesto, o katerem so pripovedovali toliko čudnih stvari. Kuan-Ting je na isti način kot v prodajalni odprl v kleti dohod k drugim stopnicam in po njih sta dospela do četverokotne, precej dolge dvorane. Odtod so izhajali hodniki, ki sicer niso bili razsvetljeni, a na koncu katerih je videl prihajati in odhajati luči. Čul je tudi iz daljave glasove in petje. Vkljub svojemu pogumu je imel Lionel čudne občutke. Spoznal bo torej ono podzemsko mesto, o čegar obstoju je dvomil marsikdo, o katerem so pa drugi pripovedovali izredne stvari. Svest si je bil, da je njegovo početje silno nevarno. Kakor mu je dejal pošteni Mr. Pycraft, je v primeru napada smel računati samo na lastno moč. Zato se je prepričal, da-li je njegov browning na navadnem mestu, pripravljen za streljanje. Kuan-Ting je upihnil svečo iz rastlinske masti, ki je gorela v njegovi papirnati svetiljki. —Sedaj ne potreblijeva več luči, je razlagal Lionelu. In pokazal je z roko proti koncu hodnika: —Videli boste, da je tam vse krasno razsvetljeno. Lionel je sledil svojemu vodniku. Hodnik, iz katerega so izhajale na vsri strani galerije, se mu je zdel neskončno dolg. čimbolj sta stopala naprej, tem glasnejše je postajalo govorjenje. Imel je čuden občutek, da se nahaja sredi glasne, a nevidne množice. Krik, smejanje, prepiranje se je čulo od vseh strani, včasih celo piskanje piščali ali harmonike. Zavonjal je muškatov duh, po katerem dišijo Kitajci, kakor tudi mestoma ostri duh opija, ki ga je poznal iz liantonskih kadilnic. Naenkrat se je stresel, ko je začul poveljujoč in kratek glas, ki ga je takoj spoznal, da je Mi-sterijin. —Privedi mi takoj kapetana "Morske lastovke," je dejala. Nujno ga potrebujemo . . . Zadnjega dela stavka ni čul, toda to je zadostovalo, čul je nekaj važnega. Ne samo, da Miste-rija mesta ni zapustila, temveč je nadaljevala svoje delo, in v stavku, ki ga je ujel na ušesa, je Lionel sumil nov zločin, ki ga pripravlja. Na ovinku hodnika je Lionel naenkrat začul tik poleg sebe divje rjovenje in oster duh po zvereh mu je udaril v nos. Njegovi prsti so se slučajno dotaknili železne rešetke. —Pazite vendar! je vzkliknil Kuan-Ting, eden tigrov bi vas lahko oplazil s kremplji. To so krasne živali! Že dolgo niso dobile pod zobe kakega neprevid-neža, ki bi hotel izslediti naše skrivnosti. Lionel ni odgovoril, razumel je pa, da v primeru, če bi ga spoznali, ne bi mogel pričakovati milosti od svojih sovražnikov, ki jim je umor bil nekaj vsakdanjega. Drugo poglavje. Skrivnosti kitajskega mesta. Lionel in njegov vodnik sta prišla do razpotja, ki ga je razsvetljevalo več svetiljk. Od tod-so vodile na vse strani krasno razsvetljene ceste, ob katerih so se nahajale trgovine z najrazličnejšimi predmeti. Lionel je takoj uganil, da je podzemsko mesto tržišče za ukradeno in utihotapljeno blago; sem So se stekale vse stvari iz San Frančiška, ki so bile pridobljene na nepošten način. O istinitosti tega domnevanja je bil prepričan, ko je videl v teh prodajalnah predmete, ki imajo veliko vrednost, kot na primer demante, o katerih človek ne bi pričakoval, da bi se dobivali na takem kraju. Kitajci v svetlomo-drih oblačilih so hodili po tem podzemskem labirintu. Opazil je tudi belokožce, a teh je bilo le malo; vsi pa, ki jih je videl, so bili tipi pravih zločincev. Kuan-Ting je odprl vrata in vedel Lionela v precej veliko sobano. Sredi nje je kakih petnajst Kitajcev sedelo na slamnjači in igralo. Znano je, kako silno strastni igralci so Kitajci. Vsi nori so za kvarte, kocke, šah, dame in cej-mej, neke vrste igro, ki je slična laški mori. Ljubijo tudi boje med petelini prepelicami, črički in kobilicami, pri katerih stavijo visoke svote. Strast pri igri ženejo tako daleč, da zaigrajo zaporedoma denar, ženo, obleko, ki jo imajo na sebi in gredo do prstov svoje roke, ki jih oni, ki dobi, takoj odseka s sekirico. Večkrat lahko srečaš v kitajskih predmestjih velikih mest nesrečneže, ki jim manjka po več prstov, ki so jih izgubili na ta način. V beznici, v katero je bil stopil Lionel, so samo kvartali, in sicer za kup bankovcev in zlatih dolarjev, ki je ležal sredi slam-njače in ki je predstavljal lepo vsoto denarja. —Ali hočete igrati malo partijo? je vljudno vprašal Kuan-Ting. Lionel je odklonil, in sicer tem energičneje, ker je med igralci spoznal kapetana Rattlesnaka, čeprav si je brado obril, po njegovem steklenem pogledu in ko- ži, ki je bila od alkohola in opija čisto svinčene barve. K nesreči pa je tudi Rattlesnake spoznal svojega nekdanjega potnika in ko je šel Lionel skozi vrata ven, je napravil Kuan-Ting skrivno znamenje na ta način, da je stisnil kazalec in palec leve roke in jo na poseben način zavrtel. To je bilo dogovorjeno znamenje, ki je značilo: "Ogleduh se nahaja med nami!" Kuan-Ting je odgovoril z drugim znakom, rekoč: "Razumel sem. Dam ga zagrabiti!" Ta izmenjava znamenj se je izvršila tako naglo, da ni Lionel ničesar, opazil. Kuan-Ting se je še vedno držal uslužno in ponižno. —Vidim, da vas kvartanje ne zanima, je dejal. Želite morda kaditi? Tu imamo prvovrstni opij. Lionel je pritrdil, kar je njegovemu vodniku očividno zelo ugajalo. Nekaj minut pozneje je vedel Lionela v sobo; ob stenah so bile postelje ena nad drugo, kot po parobrodih. Več kadilcev je že ležalo v njih. S steklenim pogledom in napetimi potezami so sanjali, opojeni od opija. Lionel je legel na eno postelj. Kuan-Ting pa je zaploskal. Takoj se je pokazala ljubka deklica, oblečena v kimono iz vijoli- Automation Invades The Farm . A dream comes true—ensilage, 'grass and hay from the wagon to the silo or mow in one complete operation. No longer need Farmer Jones sweat in the summer sun hooking off a load of dusty hay or a four ton cargo of ensilage. I Again from the Fox River Valley of Wisconsin, where the field chopper was first developed, comes a new forage blowing and wagon unloading , combination marking off another milestone in economical farming. '/ The equipment released this summer by Kools Brothers, Inc., of Appleton, Wisconsin, incorporates a blower, wagon unload-er and wagon rake into one power take-off driven unit. The operator merely makes the P.T.O. connection and the tractor does the rest. - The blower can't plug because there is no belt to slip. By utilizing a new principle of straight thru flow in the blower design, the highest silos and mows are filled faster and with less power. High discharge pressure is provided at the mow end of the blower pipe for spreading wilted hay for mow drying. A special shred knife shears long, tough stems thus preventing binding between the fan and housing. ( A speed reducing attachment drives the wagon unloader. 4 The third unit in this labo* saving robot is the wagon rake. The rake unit fits into the end of the forage rack and automatically hooks the load off into the blower hopper. One drive attachment takes care of any number of wagons. Versatile Breakfast Cereals Give Lift To Summer Breakfasts Wise mothers know that the best way to prevent undesirable behavior is to set the stage so that it is easier to be good! It is pretty hard to skip or skimp breakfast when an attractive, cool, refreshing breakfast is set before one. Research has demonstrated that young and old alike not only feel better but periorm better, especially in tiie late morning hours, after ea^ng a basic breakfast of fruit, cereal, milk, bread and butter. Crisp, cruncny, ready-tp-eat breakfast cereals combined with cold milk and fresh fruits make a tempting main dish for a hot weather breakfast. Variety is so easy with the more than two dozen kinds of breakfast cereals available at your grocer. Vary the type of breakfast service—use cool-looking straw or plastic place mats with a centerpiece of cool, green leaves. The next rnorning set the table bufffet style with a choice of several different kinds of breakfast cereals and fresh fruit. Another variation is to set individual trays which can be carried to the coolest spot to be found. It is hard to beat the appetite appeal and the nutritional contribution of a summer breakfast built around a main Hi^h of cool, refreshing, ready-to-eat breakfast cereal and milk. Cool, Refreshing Breakfast Menu Fresh Blueberries, Strawberries, or Raspberries Served on Shredded Wheat, Oblong or Round With Cold Milk Corn Bread, Sweet Rolls, or Buttered Toast Milk and Coffee caste svile, vezene z breskvinimi cveti in srebrnimi perunikami. Nosila je visoko japonsko frizuro. V roki je držala desko iz rdečega laka, na deski so bile vse za kadilca potrebne stvari: škatla z opijem, pipa, jeklena igla in mala svetiljka s kokainskim oljem. • —To je musme, ki se imenuje Dajmi, je razlagal Kuan-Ting. Ona pripravlja pipe. Zelo spretna je pri tem poslu. Dajmi je ponižno povesila svoje trepalnice z dolgimi črnimi lasmi, in Lionel si je nehote mislil, da je srčkana in ljubka kot statueta iz porcelana. Njeno lahno rdeče lice in kot zrela črešnja mala usta so ji dajale nekaj otroškega, kar je mlademu možu tem bolj ugajalo med vsemi temi roparskimi obrazi, ki jih je tu srečaval. —Veste, je dejal Kuan-Ting z glasnim, nesramnim nasmehom, če vam Dajmi ugaja, se kar nič ne ženirajte; na razpolago je gostom te hiše. Dajmi se je vedla, kakor bi ne bila ničesar cula. Smejala se je kot prej prijazno in brezbrižno, navajena, da smatrajo njeno osebo za navadno blago. S svojim običajniip nasme-. hom je nabodla na konec igle v opijski škatli kroglico iz črnega,, sluzastega testa in jo grela na plamenu svetiljke. Potem jo je zgnetla v obliko stožca, ki ga je prebodla z iglo in nateknila v luknjo pipBi Nato je, ne da treba Lionelu napraviti niti na manjšega giba, približala "P plamenu. Lionel je začel vdihavati in ga spuščal skozi nos. kakor P to videl na svojih potovanji ^ Orientu; toda nikakor ni ' da bi se opojil s strupom-je Dajmi, da si zna pipo pravi jati, in dekle se ]e odstra- nilo. Tedaj pa je zaprl oči i" sluškoval pogovorom, ki so prihajali na ušesa skozi ten stene iz sosednih sob. (Dalje prihodnjK)^^^ Oprema za popravljalnico ČEVLJEV SE PRODA. Potekla je najemninska pogo° se proda po nizki ceni-Zglasite se ali pokličite po zvečer. 4478 West 35th Street ON 1-4860 _____ Dohodek prinašajoča h' ZA ENO DRUŽINO, PRODAJ LASTNIK SAM. -NAHAJA SE OD E. 185 Za podrobnosti pokličite _KE 1-6944 PRILETNI MOŠKI , MIRNE NARAVE, ŽELI СрЖтК! NAJEM PRI MIRNI SOBO, KJER BI SI LAH^^^" TUDI KUHAL. Kdor ima za oddati naj UT 1-8294 __^ osi VAS MUCI REVMA' Mi imamo neka) posebneS# neka] reymalizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Ledi Mandel, Ph. G., 15702 Walerloo Hd.—KE I""'" Pošljemo karkoli prodaio® kamorkoli. SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR-1956 (izdala Slovenska izseljenska matica-Ljubljana) Cena $2.50—Poštnina in zavijanje 15c skhpaj $2.6^ se dobi pri TIVOLI IMPORTS, 6409 St. Clair Avenue , CLEVELAND 3. OHIO / Tel.: HE I'S^®" Zastopniki; BLAZ NOVAK, 869 East 72nd Street, Tel: HE 1-4706 „ JOHN STEBLEJ, 17902 Nottingham Road, Tel- IV 1-3360 JOHN RENKO, 1016 ^ast 76th Street, Tel.: UT 1-6956, Americans most important desk job Right here, in the schoolroom, is where our children's future—and through them, the future of our country—begins to take shape. Your local school board, P.T.A.'s and other public-spirited groups need your help and support to give our children the kind and quality of education they deserve*, For free booklet "How Can Citizens Help Their Schools," write Better Schools, 2 West 45th Street, New York 36, N. Y. BETTER SCHOOLS BUILD BETTER COMMUNITIES ' Wisconsin Dells Celebrating 100th Anniversary This Year i Things are buzzing at this famous summer resort area as its citizens begin a second cen-j tury of providing fun and relax-I ,ation for vacationists. I Located in the heart of Wis-"consin's "Vacationland," the J Dells-Lake Delton region will be host to over a million visitors in ! 11966. Here they will find a wide i variety of things to see and do. I Each year hundreds of thousands I view the spectacular Dells of the ^Wisconsin River from modern ^^htaeeing.motor^ launche* thrill to authentic Indian rites atl The _ Stand Rock Indian Сегвч monial. --nil.....Hjiiiigft ■ Tourists will find every of modern housing accommoda«, tions as Well as restaurants«' There are many entertainment,. Bnd amusement attractions that will delight youngsters and : adults alike. For the athletic ' minded, there's every outdoofi sport and recreation, including i some of the best fishing in a atatej .BOted for its flahing^Aji