PoStnlna pavSallrana. Leto V., štev. 38 Uubifana, sreda, 13. februarja 1924 Cena 2 Din ftfttfa ob 4 zjutraj. Stane mesečno 20-— Din ta. inozemstvo 30-— a neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št IG/t Talelon št. 72. Upravništvo« L|ubl|ana. Prešernovi, ul. it 54. Telet. it. 30. Podružnici! Maribor, Barvarska ul. t. Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.812. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Beograd, 12. februarja. 0 političnem položaju se širijo vsak jan deloma popolnoma nasprotujočo si vesti. Optimisti na eni in na drugi ,trani so zadovoljni. Enim izgleda, da jo npozicijonalni blok že gotov in navajajo se že podrobnosti tja do revizije ustave. Drugi se delajo korajžne bobnajo v svet, da je Davidovieo-i-a akcija propadla in da iz opozieijo-nalncpa bloka ne bo nič. Kflor se potrudi, da na dogodke, ki je sedaj odigravajo v Beogradu, glo-Is kolikor mogočo trezno ter premo-:n situacijo objektivno, se predvsem •m bo ubranil občutku, da se nahaja ;p!o naše politično življenje pred važ-lim preokretom. Oro za poskus, da if prevrne politični sistem, ki ga večl-},i naroda občuti kot krivičnega in »mogočega. Ali se bo ta poskus v primi zamahu posrečil, je vprašanje, na iatero danes ni mogoče odgovoriti z jdločnim «da>, šo manj pa z odločnim ine». Vsekakor so izgledi dobri. Centralni problem je vprnSanje radl-levcev. Od njihove udeležbe na par-amentnrncm delu jc odvisen ves no-itičen preobrat, ki trn hoče gosp. Da-ridovld. Že sama n.iihova [irezenca v jMigradu pomenja smrt sedanjega re-lima. 7. Nemci in Turki ter od slučaja jo slučaja pridobljenimi pomočniki bi jiiogla rndikalska vlada spraviti sku-jaj najveg 133 glasov proti 180 glaso-rom opoziciie. Niti en dan bi se ne aocrln veg držati nn krmilu. Kaj bi potem sledilo? O tem so mo loče razne kombinacije. Oni. ki hočejo strašiti, menilo, da bi radikali pristali tndi nn federalistično tezo. samo se obdržijo vsaj deloma na krmilu. Hi smo globoko uverjeni, da je to nemogoče. Prezenea radičcvccv v Beo-nadu pomenja žo sama na sebi pre-[oi k realni politiki zastopnikov veČine hrvatskega dela našega naroda realna politika ne bo nikdar rar-litola državnega edinstva. pa naj še »liko o tem govori. Tn srbski dol nasiti no bo nobenemu Pašiču in nobe-fmu svetniku dovolil, da se tu spn !&i v koncesije in kompromise. To je iašo globoko prepričanje, ki bazira ia poznanju razmer in mišljenja. Globoka vera. da je treba napraviti onec abstinengni politiki enega najvažnejših delov našega naroda, ie za 'emokratsko stranko glavni motiv pri novanju opozicijonalnega bloka. Tu tudi bistvena razlika njene tak-ike napram federalistnm in avtono-nistom od taktike rad'kalske partije, adikali so sklepali pogodbe z Radiem in Korošcem na negativni >azi in glavna svrha Markovega pro-okola jim je bila ta. da zadržijo radi-«vce dnma, klerikalce in muslimane 'a pridobijo za pasivno podporo. Akci-posp. Davidoviča poskuša ustvariti emelte za pozitivno delo doseda) legfitivnih elementov, pa naj si bo v ormi direktnega sodelovanja aH 1 n d i r e k t n e kolnhoraci je. Držnvnopravna opozicija zatrjuje, da 6 v to svrho potrebna revizija stave Demokratska stranka je irotirevizijonistična. Dostikrat smo že »zložili, kako je to razumeti. Ona ne »ore ln ne bo nikdar pristala a revizijo onih načelnih stavnih d o \ b 8 b, ki so Izraz aro d noga in garancija dr-a v n e g a edinstva. "Glede ostani ustavnih predpisov ima demokrat-stranka tudi sama marsikatero že-0 — saj je ustava delo kompromisa, ateremu je morala žrtvovati marsika-svojo programatično načelo. Ce jo emokratska stranka do danes odkla-lala reviziio ustave tudi v sporednej-A (naj nam bo dovoljeno, da rabimo n°. popolnoma točni izraz) vprašajih, je to storila predvsem iz prak-tčnih razlogov. Ona jo globoko "enrigana. da je naši domovini treba Taktičnega pozitivnega gospodarske-®t soeijalnega in kulturnega dela, ne * novih državnopravnih bojev. Ali more demokratska stranka od svoje taktično linije odstopiti? Da 'Oseže veliki državniški cilj sodelovala zastopnikov vsega naroda v na-parlamentu, je demokratska 'ranka gotovo pripravljena na vsako "ev, ki ne gre na račun njenih eksi-tenčnih nagel in njene časti*. Seveda a nobena velika odločitev ne more «sti brez odobritve onega foruma, ki '. edini komnetent.cn, da sklepa o ce-Wtpnl politiki stranke. To sta glavni ab°r DS in po potrebi strankin kon- TOS. Vse to jc treba imeti prod očmi, 110 se hogo presojati razvoj dogod-v bližnji bodogposti. Radičevci se-"n. naenkrat še v Zagrebu, šefi opo-,cIJe še razpravljajo o delovnem pro-[amu, vrhovne instance strank še 18o spregovorile svoie besede. Zato ni Odločilni dnevi v Beogradu VCERAJSNA KONFERENCA OPOZICI.JONALNIH ŠEFOV. - V SO-BOTO SEJA FEDERALISTICNEGV BLOKA V ZAGREBU. - NAPORI IN INTRIGE RADIKALOV. Beograd, 12. fobruarja. p. Politična atmosfera postaja vodno bolj napeta. Radikalsko Časopisje z veliko nervoz-nostjo širi razne intrige, napada zlasti Beograd, 12. Mvn.irja. p. Razgovoil o opozlrlonalmcn bloku so stopili v odločilno lazo, ko se proučavnjo najvažnejša vprašanj.) bodočega programa za skupno sodelovanje opozicije. Fiksirajo se posa- demokrate, napoveduje, da so bodo radičevci sporazumeli s Pašičem in da vlečejo Davidoviča le za nos. Drugi zopet se dobrikajo demokratom ter se rogajo Radiču in Korošcu, ki da sta s svojo taktiko hotela razbiti demo kratski klub, pa sta pogorela. Radikali so danes v velikih skrbeh radi džemijeta in Ncmccv, kl bl mogli jutri podreti s svojimi glasovi vladino večino ter strmoglaviti rimske pogodhc. Zato jc verjetno, da bo vlada ugodila turškim in nemškim željam, da si kupi podporo obeh klubov. Clnnl vlade zadnje dni zelo resno poskušajo odbiti klerikalce od opozicije in jim obetajo rnzlične koncesije. Minister Uzunovič je danes dolgo časa konterlral s poslancem Sušnikom. Knkor doznava c Pravda* pa la razgovor ni imel uspeha. mezne točke, med katerimi so nnjvažnej še one, ki se nanašajo na pokrajinske sn mouprave. V ta namen se je danes vršil sestanek šefov opozicionalnih skupin. Kakor 60 prepričani šefi opozicionalnih skupin, »e to proučevanje zaključi še ta teden in je verjetno, da Se dotlej izgla-dljo še obstoječe diference v nazlranjlh. Se pred prihodnjo sejo opozicionalnih šefov }s morda pričakovati važnih izpre-memb v splošni politični sltuacl.lt. Z ozirom na te Izprcmembe bodo šefi opozicionalnih skupin Izdelali konkretne predloge o ustanovitvi opozicijskega bloka in jih predložili svojim klubom. Za soboto je sklicalo vodstvo HRSS sejo federalističnega bloka, na katero od-potujejo Iz Beograda nekateri člani Jugoslovanskega In Muslimanskega kluba. Klerikalci se po zaključku sc.'e podajo v LJubljano, UJer je za pondeljek sklicana seja Izvrševalnega odbora SLS. Na seji v Zagrebu bodo pretresali načrte o delovnem programu opozlcionalnega bloka, zlasti pa o predlogih glede pokrajinskih samouprav. PASIČ ZOPET ZDRAV. Beograd, 12. februarja, p. Kakor doznava « Pravda., pride predsednik vlade Tašič jutri po daljši odsotnosti zopet v parlament, kjer bo najbržo posegel v debato o rimskih konvencijah. Nemci in Turki pretijo ODPOVEDUJEJO VLADI POKORŠČINO TER IZSILJUJEJO NOVE KONCESIJE. - VLADA SE POGVIA. - RAZPRAVA O RIMSKIH PO-GODBAH DANES? — PAŠIC ZOPET ZDRAV. Beograd, 12. februarja, p. Danes dopoldne sc je za časa skupščinske soje vršila v ministrski sobi parlamenta konfe-ronca ministrov, na kateri se jo razpravljalo o zadnjih političnih dogodkih. Ministri so ugotovili, da gredo razgovori z Nemci polževo pot in da nI mnogo vzgledov na uspeh. Džemijet ne bo glasoval za vlado, dokler se ne izplača begom liak In dokler vlada ne sprejme njegovih predlogov o osnovnih šolah. Ministrski svet je naročil ministru prosveto, naj spiejmo vso pogoje dJ.omijeta. Minister zunanjih poslov Ninčič jo resno zbolel. Zato ga bo na jutrišnji seji narodne skup ščine, ki ima razpravljati o konvencijah z Italijo zastopal minister pravde dr. Pe-rič. Poročevaleo večino za konvencijo z Italijo dr. Jovanovič je dobil potrebna navodila za svojo postopanje pred parlamentom. Na podlagi sklepov ministrske konference so so žo dopoldne začeli razgovori med vlado in džemijetskim klubom glede zakonskega načrta o osnovnih šo- lah v Južni Srbiji, Dosni in nercegovlni. S strani vlado eo je udeležil razgovorov ministor prosvete Trifunovič, s strani dZemijeta pa posl. Fcrad beg Draga. Beograd, 12. februarja, p. Med Nemci in radikalci so sc vršili razgovori o pod« piranju vlado s strani Ncmccv. Nemci so pričakovali, da jim ho vlada ugodila v vseh njihovih zahtevah in da v tem smislu odrede svoje zadržanje napram njim. Ker do danes popoldne ob 15. uri niso dobili nikakršnih obvestil, da vlada sprejme njih pogoje, jc nemški klub danes sklenil, da na jutrišnji soji narodne skupščine, ki sc ho bavila z vpraša« njem konvencij z Italijo, ne bo šel z vlado, temveč, da bo glasoval proti niči. TrotisoTjotska vsaja r vzhodni Sibiriji. Beograd, 12. februarja, r. Nocoj se je govorilo, da bo razprava o rimskih pogodbah jutri vendarlo odgodena, in sicer formalno radi Ninčičeve bolezni, v resnici pa, ker pogajanja s Turki ln Nemci šo niso končana. Macdonaldov nastopni govor PODAN VČERAJ V PARLAMENTU. - POVDAREK PRIJATELJSTVA S FRANCIJO. — NUJNOST OKREPITVE ZVEZE NARODOV. London, 12. februarja, h. Na današnji j Jalo prod vsem v ureditvi evropskih presoji spodnjo zbornice jo podal minlfetr-i blemov z novega vidika, ki ga navdušiti predsednik Ramsav Macdonald svio.o ; ?ei:ji soelnllzma potrjuje in po katerem politično izjavo. Dvorana je bila v vseh j hi bila tudi An.orka pripravljena pro-delih prenapolnjona, tudi diplomatsko lo- I vzotl dol tega dela. že zasedeno do zadnjega kotička. Pri-j . , .,, . , . . ,, „.,,,,., _ . ,, j ,. . . „ » London, 12. februarja, j. V utemeljim četkom govora io Macdonald izjavil, da. , ., ___ . ,, f, v • ■ • i vladnega programa e Izjavil lord Haldane * sklenil nemudoma primat Mvjet3ka> gornji zbornici, da stremi vlada za upo-Rusijo s čemur da so vsi n.egovi kol. g, l8JUvio >od(;rskU, in sorijah.il, vaz-v vladi soglašali. Ker namerava umhu ^ v ^^ E f ,(akr5n(! so bllf z Moskvo So vsa viseča vprašanja. bo,| Nemčija, ki Je preživela tož. odposla te dn, tjakaj tozadevno ob-.rno , ^ ima ^ o moeere neUnj B,abil. spomenico. Po njegov,h Informacijah bo vnIuln H , o;,bora 6lrokovnili. Rakovskl Se pred koncem tedna odpo- L y r mrncijskeln vproiaDju toval v Moskvo da dob, končnovolj-iv- ^^ ,eMlev, k, bo mo, eksekutiva dobila premoč in postala de jansks vlada brez odgovornosti parla* mentu. C.e bo Mardonald spravil zadevo tako dilleč, potem bo nicgnva vladi mo« rala prildčasno pasti. Kaj bo sledilo temu, ni gotovo, ker so konservativci lo« čeni v dva tabora. Jasno je le toliko, da stoji delavska stranka pred velevaž« no ccpilt vijo. Protisovjetska vstaja v Sibiriji Avstrija in jugoslov.-italijanski sporazum EKSPOZE AVSTRIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. - PRICETEK POGAJANJ Z RUSIJO. NOVE ALARMANTNE VESTI 1'arlz, 12. februarja, e. »Agencija Ha-1 vas» javlja, da je v vzhodni Sibiriji izbruhnila protisovjetska vstaja, ki se je razširila zlasti po blngovcščenskem okrožju, odtod pa dalje proti vzhodu. Vstaja je izbruhnila tnkoj po Leninovi smrti ln sovjetske oblasti je niso mogle zadušiti, ker se je vstašem priključilo kmetsko prebivalstvo, oblasti pa imajo le malo čet na rnzpolngo. Tudi na otoku Sahnllnu in v vsej nmurskl pokrajini je izbruhnila vstaja in obsedno stanje, ki ga Je proglasila sovjetska oblnst, je ostalo brez učinka.. Vznemirljive vesti prihajajo tudi Iz Ifive in vsega Turkestnna, kjer so je Javaid O NEMIRIH V RUSIJI. knn progftisil za vodjo vseh uporniških sil, ki sij 20. januarja prisilite sovjetske čete, dn iw ee umaknile proll Klvi, od vseh straH.1 ogrožnne od i gornikov. vzornim v moskvl Berlin, t?, lebruarjn, s. Neki v Berlina izhajajoči nuski list prinaša nlcrmantno vesti iz Moskve, češ, da v'sHa v mestu velika zmejifljnvn. Pred go tilonmi se zbirajo brezposelni in ropnjo goste- Svet ljudskih komisarjev Je ste-il vse varrost-ne ukrepe. Po cestni, vozijo nvtomobt'1 i oborožeimi Bdnmi. Tudi številna vojaška ojačenja so na poti v Moskvo. Dunaj, 12. februarja. J. Na današnji seji narodnega sveta Je imel zunanji minister dr. Oriinberger ekspoze o zunanjem položaju. Naglašal je, da je imelo potovanje v Bukarešto zelo po voljne uspehe. Pozdravil je dejstvo, da sc v prihodnjih dneh sestaneta na Dunaju delegaciji Rumunije in Rusije radi gospodarskih In političnih pogajanj. Francosko-češka pogodba tangira Avstrijo le v njenih posebnih določbah glede kontrole nad ustollčcnjcm liohenzollcrnccv v Nemčiji ln Habsburžanov v Avstriji. Oledc Itall-jansko-iugoslovenske pogodbe je izjavil minister, da značl pogodba samo uposta-vitev z mirovno pegodbo določenega stanja in zagotovitev medsebojne nevtralitc-te v primeru helzzvanega napada s tretje strani. V Rimu sklenjena prijateljska pogodba, je v najožjem stiku z istočasno sklenjenim sporazumom glede reškega vprašanja, čigar rešitev je dala prvi povod za pogajanja o prijateljski pogodbi. pričakovati, da bi žo v najbližjih dneh moglo priti do posebnih dogodkov. Ena Izjema je pa mogoča: ni Izključeno, da sc pripravljajo radikali na pruti-udarcc, kl naj bl zadel opozicijo v še negotovem štadiju. Računa sc z možnostjo, da poda Pašlč demisijo v predpostavki, da bl Davldovlč sedaj še nc mogel sestaviti vlade In bi tako radikali znova zagrabili za krmilo, razpustili parlament ter poskusili premagati s plemensko parolo demokrate, kl tvorijo jedro novega pokreta. Ako smo pravilno podučcnl sc je opozicija za ta slučaj že zcdlnlla na provlzorij, ki- bi JI omogočil parlrati tudi ta taktični manever radikalov. Ta teden stopijo pogajanja med opo-zlcljonalnlmi skupinami v novo fazo. Resna volja ln poštenost so predpogoj, da bodo tudi nadalic usocvala. Avstrija kot obema deloma prijateljska država more samo pozdraviti, da ie prišlo do poravnave v že tako dolgo nerešenem vprašanju In da jc izginila vsaka nevarnost za večji konflikt v neposredni bližini. Diplomacija Italije, čije pomen se Je v zadnjem času v ccll Evropi bistveno povečal, jc dala Inicijatlvo in s tem manifestirala mirovno voljo Italije. Jugoslovanski državniki so s svoje strani razumno pristali na to Inicijatlvo. Oba dela s tem akordom nista koristila samo lastnim interesom, tcmvci sta pr spevala tudi veliki stvari splošnega miru in konsolidacije ter obnovi Evrope. Zunanji minister jc dalje naznanil, da se bodo te dni pričela avstrijsko-ruska pogajanja o priznanju sovjetske republike in sporočil obeneni, da Je bila dne 28. januarja 1924 sklenjena prijateljska pogodba s Turčijo za obnovo rednih odnošajev. V debati jc Izjavil tudi zvezni kancc-lar dr. Scipcl, da more samo pozdraviti, da jc prišlo do prijateljske rešitve med Italijo in Jugoslavijo. Pogodba značl zopet nov korak k konsolidaciji Evrope. 2ENITVE V ITALIJANSKI KRALJEVI RODBINI. Rim, 12. februarja, c. Vest Iz Bukarešte potrjujejo, da je prihod rumunske kraljice Marije v Rim v zvezi z mogočo zaroko Italijanske kraljične Mafaldo s kraljevičem Nikolo rumunsklm, V Rimu sc še nc ve nič pozitivnega, toda značilno Je gotovo, da sc nahaja Istočasno v Rimu rumunska kraljica In njen sin, kl nI prišel semkaj v družbi ž njo. Vest o zaroki Italijanskega prestolonaslednika z rumunsko kraljičino lleano se nc potrjuje, pač na se smatra za gotovo, da se Italijanski prestolonaslednik noroči z bcleiisko Icralilčno Marlia Sestanek reške komisije Rim, 12. februarja, j. Nn Reko so pri> speli, žc skoraj vsi člani italijanske in jugoslovanske dclcgacije, ki imajo v smislu dodatnega protokola določiti dc» finitivno mejo med Italijo in Jugoslavijo urediti vprašanje carinskcga režima v pristanišču ter železniškega prometa med obema državama. Nocoj sta dclcgaciii imeli prvo sc.jo v Opatiji. Italijansko de lcgacijo vodi sen. Quarticri, jugslovan« sko pa general Ljuba Milič. Seja narodne skupščine Beograd, 13. februarja, p. V narodni skupščini jc bilo z ozirom na pravoslav, ni praznik Treh Kraljev (Tri Jcrarha) prav pusto. Seje, ki se jc začela ob 9.30, sc je udeležilo lc malo poslancev. Mini< stor pravde je zahteval izročitev neka« terih poslancev, radi pregreškov proti tiskovnemu zakonu. V nadaljevanju pro računske razprave jc zcmljoradnik Sta« no)c Milctič krltikova! koruptno finan. čno politiko vlade, pri čemer ic navajal predvsem primer tovarne unjo —----- - , lo, da Venizelos radi svojega slabega avUmomistično ureditev države In več- širna debata o resoluciji, ki Jo je sta« zdravja ne more več aktivno voditi Kr-1 krat smo slišali od njenih organov za- vilo društvo s anovanjskih n«|emnikov ške politike. On ie bil edini mož, ki Je trdilo, da Jo avtonomija ono kar lede- v Celju občinskemu zastopu v | ct s še mogel krotiti ekstremistlčne grške du- racija. Fe.iernt.ima država pa nI edin- P«*"J?« d« ji prtdni«.Jter Jo pred-hove. ne lc ker jc odlična In pievd.irna stvena država, temveč, zveza več dr- ^ ministrstvu za ~ polltlčna osebnost s sijajno tradicijo, žav. Torej, ali ie SLS za federalistič-1 Dočim Je občinski odbornik Koren na marveč morda predvsem vslcd tega, ker no ureditev .lrtave, «11 proti foderaliz- enostranskem stališču rcsoluu.e, ki za« se jc nahajal Jako dol^o daleč proč od | mu? .Stranka bofo eno državno hteva lc izključno zaščito rt«nov«n,skin vsakdanjih političnih dogodkov atenskih.: oblast, k) se izraba v zakonodajni, Sedaj je toliko kot gotovo, da Venlv.e- j upravni in finančni funkciji« — glasi los ne bo mogel več aktivno voditi dnev-] izjava. Du sodaj je pa stranka vodno ne politiki:, da nc bo mogel biti zastopan v atenski vladi; zdravstveno stanje ga usposoblja le še za diplomatsko zastopstvo, s čemer se jc še nedavno Izvrstno Izkazal. Grške stranke bodo prepuščene zopet same sebi ln s tem se Grčiji odpira |>erspcktlva nebrzdane, zagrizene izjava. nalagala, da zahteva pokrajinsko parlamente z lastnim zakonodajstvom in od centrale neodvisno upravo in sodstvo. Ako imamo vo5 zakonodajnih oblasti, potem nimamo ene oblasti. «V modrnrodnem oziru, v mednarodnih političnih In carinsko . trgovinskih od-politlčne borbe, kl državi ne obeta niče- j ncfeajih priznavamo p*3vico zastopa- sar dobrega. V grškem parlamentu se odigrava se-laj borba med dvema smerema. Zmernejša struja hoče vprlzorlti In po vseli pravilih zakonitosti Izvesti plcbiscit v državi, in sicer za ali proti republiki, In hkrati za ali proti dosedanji dinastiji 3liicksburg. Druga, ckstremnorepubllkan-ska struja pa zahteva, da se sedanja na nih in sklepanja pogodb samo državi.« Povodom pogodbe z Avstrijo in sklepanja k-'invwejj so je naglaSalo od strani SLS, da mora dobiti Slovenija avtonomijo, da se ne bl več sklopalc «i njo tako Škodliive konvencije. »Dr-(Sava je kot nosilec oboroženo sile dolžna čuvati zaiedni?,k«> interese« — tako pravi na k^ncu dr. Kulovcc. rodna skupščina Izreče za ali proti re-,'Toda v strankinih glasilih in od njonih publiki, in to nemudoma; to glasovanje ' predstavnikov se večkrat govori in naj bo odločilno glede uvedbe republike. | piše proti tej obo-oieni sili in zahte- likstrcmni republikanci vedo, da je veČina današnje grške narodne skupščine republikanska. Zakaj rojallstične stranke, sploh ne igrajo nikake vloge v skupščini, kjer so porazdeljeni skoro vsi poslanci le na tri velike stranke, kl so se razvl'|c iz nekdanje enotne venizelistične strankp, in sicer: 1.) stranka demokratske unifc, ki šteje 90 članov; to so Izraziti repi;c, dasi je častniška zveza 'obljubila Vcnlzc-losu, da se ne bo več vmešavala v di.cv-do politiko. Zadnja poročila govore o protiakcijl rojalistov. Naglasiti je treba, da rojali-stov nikakor ni smatrati za tako slabe, kakor bl bilo videti po razmerju glasov i v parlamentu, sai le znano, da se po- ] večini niso udeležili volitev. Očividno hočejo rojalisti Izvršiti presijo na skupščino, da ne bi rcsignirala na plebiscit, nasprotno pa bodo republikanci akcijo monarliistov izrabljali v svoj prid. Ker pa je vrh tega vsaka struja takoj pripravljena poseči po orožju zarote in vojaških pučev se obeta šc hujša poostritev nasprotstev In vlada Kalandariseva ne bo imela lahkega posla, krmariti po srednji poti zoper nasilje z levice in z desnice. va, da se dela samo s humanitarnimi in dipiomatičiumi sredstvi. Se več: slišali smo tudi tako izjave, da se Slovenije ne tiče vprašanje Soluna, vpraša-njo albanskih mej in Skadra, temveč ■la je ona zainteresirana samo na svojih mejah. Logično bi zato sledilo, da stranka zahteva avtonomije tudi v tem oziru, da vsaka pokrajina brani sama svoje koristi. Kaj torej pomeni ta Izjava, ki jo jo dal g. dr. Kulovcc? Opuščanje dosedanjih načel in deloma približevanje načelom radikalno stranke. ali kaj? Res neprijetne konštatacije glavnega radikalskcga glasila na račun SLS. Bridka očitanja in ne prijetne ugotovitve Povodom izjave dr. Kulovca o stališču SLS nasproti državi je tudi »Samouprava« napisala članek, v katerem naglaša nesoglasje te izjave s celokupnim dosedanjim delom ln nastopanjem Stranke. »Za celo državo zahtevamo eno obliko vladanja in enega nositelja vladavine« — tako se glasi izjava in »Samouprava« dostavlja: V novembru 1. 1918. se je SLS izjavila za republiko. Na kongresu v Celju je naglašala, da se republikanska ideja vedno bolj razširja v stranki. Razun teh izjav ona ni dala nobenih drugih izjav, da je za monarhistični sistem vladavine. Pisanje njenih listov ni bilo nikiiar v monnriiistlSnrm duhu, ali zato je večkrat nastopala republikanska tendenca. Mnogi njeni voditelji in poslanci radi naglašajo, da so republikanci. Kaj namerava stranka s to izjavo — ali zahteva za cclo drŽavo Kaj bo z „južnimi železničarji" Iz krogov bivših, sodaj podržavljenih »južnih železničarjev« nam pišejo: V pondeljek jo v finančnem odboru narodne skupščino prišlo v razpravo tudi vprašanje južnih železničarjev Minister prometa jo priznal, da si nivo pomagati in je poslanco potolažil, da itak kmalu predloži zakon o podržavljen ju Južne železnice. Kakor znano, jo minister Jankovič 1. septembra enostavno z razglasom podržavil Južno železnico ter podelil železničarjem svoj Blažcv blagoslov, obljubi vSi jim vso dobro od preje in vso boljše od sntra. Potem je izšel kraljevski ukaz (10. novembra) o podr-žavljenju, le zakona, ki je po ustavi potreben, vlada parlamentu ni predložila in stvar je ostala pravno v zraku. Medtem so postavili v Beogradu komi-tet, ki naj odobrava vse finančne zahteve lo Južne železnice in lik vitli-rii dolgove in dobičke. Se več. S 1. januarjem 1024 so celi sistem prevrgli še predno je zakonito bilo rešeno vprašanje Južne železnice, ustanovila se ie tukaj direkcija za Slovenijo in razkosali so vos južnožclezni&ki sistem, tako da imainr> sodaj na eni strani zagrebško direkcijo z dvovrstnim, oziroma še s tro-rt-inim osolijcm, na drugi strani lhmljanskn direkcijo z dvovrstnim osobjem. V Zagrebu maltrctir.vo bivše juž'ožo'ezničarjc, češ da niso »pravi« državni železničarji, v Ljubljani na staro državnoželozniško osob-jo občuti, kakor da bi bilo nekako tuje. Južni železničarji ne dobo nikjer ne tu ne tam »predujmov« na proved-bo kakor državni železničarji in drugi lržavtii uslužbenci. Komitet v Beo-" I trradu sc propira z Glavno kontrolo, ki ' se drži zakona in trdi. da »južni železničarji« nismo državni po zakonu, ln ima prav. Zato tudi ne mara dovoliti dolžnih izplačil iz rimskega dogovora. Tako se delajo pri Glavni kontroli norca iz neodgovornih pustolovščin bivšega ministra Jankoviča. Tudi mi bi se jim smejali, ako ne bi -adi njih trpeli. Tako pa se grizemo in obupujemo, ker si ne vemo pomagati. Našega neznosnega položaja ni kriv samo go-sjiod Jankovič, krivi so vsi njegovi svetovalci, ki sn odobravali njegovo za nas tako usodcpohio protiustavno ratifikacijo rimskega sporazuma. Se na misel nam ne pride, da bi bili mi uslužbenci proti podržavljanju, ali vsako slabo postopanje z osobjetn rodi rekrl-minacijo in osobje je nujno prisiljeno, primerjati prejšnjo upravo z novo državno. Polagoma prodira tudi spoznanje, da rimski sporazum o Južni železnici za našo državo baš ni sijajen Gospoda je začela malo prepozno računati veliki finančne obveze, ki grodo splošno — v korist Italije. Radikale! so si pri vsakem dogovora dosledni par milijonov gori ali doli, saj jih plača država ne oni lično, so pač zelo širokopotezni in širokogrudnl politiki. Kaj jim mar naš položaj, če tudi vsi poginemo. Čudimo se le tistim, sicer redkim našim tovarišem, ki nasedajo preji njim in novejšim radikalskim evangelistom. Smetano so pobrali že ti, pod- najemnikov, je večina občinskih odbor« nikov nnziranja, da mora vpožtevatl v vseh svojih ukrepih koristi celokupnega ccljskcga. prebivalstva. Z večino glasov sc sprejme s tega vidika sledeča rcsolu« cija: Mestna občina ccljska si usoja opo« zori ti ministrstvo zu soeijalno politiko na jako pereče vprašanje ukinitve zakona o zaščiti stanovanjskih najemni« kov, kojega popolna ukinitev bi imela katastrofalne gospodarsko posledico. — Predlaga torej slcclcčc: 1. Dosedanji stanovanjski zakon je skrajno pomanjkljiv in krivičen, tako napram najemnikom, kakor tudi hišnim lastnikom. Radi tega jc potrebno, da ce ta zakon revidira, in sicer s pravccn, da se za Izvestno dobo podaljša zaščita najemnikov glede neomejene odpovedi in tudi zvišanja stanarino, pri čemer pa je upoštevati tudi upravičene zahteve hišnih lastnikov. 2. Minister za soeijalno politiko naj skliče stanovanjsko anketo, h kateri tuj se pritegnejo zastopniki društva stano« vanjskih najemnikov in tudi hišnih po< sestnikov, dalje zastopnike avtonomnih občin in druge strokovnjake. Ta anketa naj izdela natančen načrt za novi stu novanjski zakon, ki stopi v veljavo s 1. januarjem 1925. 3. Osrednja vlada se poživlja, da pre« skrbi nemudoma potrebne kredite v po« snmcznih ministrskih resorib za zidanic državnih zgradb v onih krajih, kjer so ali državni uradi nameščeni v zasebnih stanovanjskih zgradbah ali pa, kjer šc ni državnih zgradb za stanovanja drž. činovnikov in uslužbencev ter vojaških oseb. 4. Osrednja vlada naj da nemudoma na razpolago potrebna gmotna sredstva (brezobrestna posojila onim samouprav« nim oblastim, ki hočejo graditi stanova« njske hiše). 5. Vlada se poživlja, da zviša stana« rino in plače državnim uslužhcnccm do one mere, katera odgovarja sedanjim razmeram. (Sprejeto s 17 : 5 glasovi.). Rešijo sc razne prošnje glede honorarja in izredne podpore. Dovolijo sc podpore Leonovi družbi za izdajanje dr. Kosovc »Zgodovine Slovencev«, odbora poštnohrflnilničnih nameščencev za obo« lelc in onemogle tovariše ter Kolu jugo« slovanskih sester v pokritje deficita o priliki Miklavževe obdaritve otrok. — Odklonijo sc vse prošnje za odpis obč. veseličnega davka, ker se oproščajo te davščine principijclno lo prireditve iz« ključno umetniškega značaja. Načelno se sklene otvoriti mestno obč. zastavljalnico ter sc naroči mestnemu magi« stratu, da izvrši vse prcdpriprovc in za« prosi takoj za tozadevno konccsijo. Kor jc kapucinski most sedaj temeljito po> pravljcn, sc predpriprave za zgradbe no« vega mostu za enkrat odložijo, kar je tem '/olj upravičeno, ker mestna občina začnsno nc razpolaga s potrebnimi sredstvi. Mcst icmu magistratu sc pa naroči da ima v traini cvidcnci podržavljcnjc ceste Ccljc-Zidanimost ter ukrene vse potrebno, tla se ccsta čim preje podrža« vi, oziroma prevzame v oblastno upravo Odklonijo sc vslcd pomanjkanja vode zučasno vse prošnje za nove vodovodne naprave, ki niso v neposredni bližini mesta. Najemninska pogodba z justično upravo za prostore okrainega sodišča v II. nadstropju magistratnega poslopia se podaljša izjemoma lc šc do leta 1926. Po tem terminu rabi mestna občina radi pomanjkanja lastnih prostorov na vsak način celo magistratno poslopje za last« nc urade. Izvršijo sc najnujnejša po« pravila v poslopju Rudarske šo'c in mc» stne klavnico. Za mestno e'cktrarno se sprejme delovni red, ki vsebuje važne določbe glede razmerja delavstva do tc* ga mestnega podjetja in glede delokro« ga namcščcnccv v mestni elektrarni. malno — to se mora priznati — pravilno. Mesto da bl z ostalimi strankami skupno Iskali moZnostl, kako spraviti zadevo Južnih železničarjev kar najhitreje zopet v red, pa klerikalci, kakor vedno, zopet uganjajo puhlo demagogijo. Železničarji jih itak že dovolj poznajo. -f Postopna likvidacija pokrajin. Na pondcljkovt seji skupščine Jc notranu minister Vujlčlč z ozirom na likvidacijo pokrajinskih uprav v državi izjavil, da se likvidacija izvaja postopno, da se pri formiranju oblasti ne povzroči kaos v državni upravi. Nalorvo se Je formirala zetska oblast z Boko Kotorsko, za njo jc sledila Dalmaclla. nato Srbija, Bosna in Hercegovina, končno Slovenija; zdaj šele je bila Izdana naredba tudi za Hrvatsko In Slavonijo. V vseh gornjih pokrajinah so oblast! Izvedene in formirane, edino v Hrvatski ln Slavoniji se likvidacija šele Izvrši, bo pa v notranjih zadevah Izvedena tekom dveh tednov. Ko se to zgodi, se razpišeto volitve v oblastne skupščine, ki se po zakonu morajo odrediti Isti dan za celo državo In vse oblasti. — Kakor poročalo zagrebški listi bo prihodnje dni Imenovan doseganj', zagrebški pokrajinski namestnik dr. Cl-mld za velikega župana zagrebške oblasti, za velike Zupane v Osljeku pa dr. Oabrck, v Karlovcu Juzbsšič In v Sretr.u Todorovlč. Likvidacija dalmatinske pokrajinske uprave Je končana ter je dose-danjl pokr. namestnik Mctlliid sc poslovil od urada. + Neprijetnosti. O- Ninčič le nsši SLS v razpravi o rim«kem sporazumu dal pod nos, kako izredno zadovoljna ln navdušena radi tega dogodka sta oče pa-pcZ ln njegov državni tajnik kardinal Gaspari. G. Hohnjcca jc to izigravanje vrhovnega šefa klerikalne stranke zoper slovenske podanike zelo pogrelo. Ravnokar je bil namreč proglasil klerikalen poslancc, da Je rimski sporazum grdo zločlnstvo, ki ga pošten človek nc sme podpisati. Naš mariborski jezuit g. Hoh-njcc je g- Ninčiča liltro in temeljito zavrnil, češ sveti oče je bil vesel in zadovoljen kot Italijan lu ker nI natanko vedel, za kaj gre, ker se ga vse to nc tiče. G. Holmjcc lina to pot prav: stvar sc papeža nc tiče, in ker se ga ne tiče, ti bil lahko molčal, da nc Zali Jugoslovcnov. To velja sploh za vso politiko. Isto kakor glede papeža velja za škofa, ki meša vero s politiko. G. Ilulmlcc je storil Jako slabo uslugo svojemu šefu v Rimu. Tudi on kakor sv. oče bl bil boljše storil, da je — molčal. + Sporazum opozicije. V pondeljek sc je v Zagrebu vršila konfcrcnca Radi-čevih poslancev, kl so v glavnem sklepali o odhodu v Beograd. O samih podrobnostih sporazuma, ki pudviza radičcvcc h končnemu koraku, prinašajo zagrebške »Novosti« posebno informacijo, da sta dr. Maček In dr. Krnjcvič v Beogradu pristala na to, da dr. Spaho in dr Korošec vstopita v opozicijonalul blok, dočim radičcvci ostanejo izven njega, pač pa ga bodo v parlamentu podpirali s svojimi glasovi. O sami osnovi sporazuma jc Ljuba Davidovič pred dnevi predložil svoj načrt, osnovan v glavnem na Marlnkovičcvein projektu. Korošcc in dr Spaho sta načrt pretresla in zahtevala od Davidoviča, da pristane ua revizijo ustave v okviru zgodovinskih mej. lu g. Davidovič — tako so namreč Informirane »Novosti« — jc v pondcijek opoldne pristal, nakar so bil o tem telefoniino obveščeni radičcvci, kl so sc takoj spstali h konfcrcncl. Zaključili so, da pojdejo " Beograd čim jih pozove vodstvo opozicijskega bloka. Pripravljeni so vsak čas. nakar napravijo gojenci zopot ekskut, zijo v tkalnico Doktor in drug ln kon, fekcijsko tovarno Jugoslovanski Lloyiji v četrtek pa obiščejo vinarsko Solo lu na sodišču zemljiško knjigo. JDS v mariborski oblasti. V nedelje so »a vršili lopo uspeli sestanki in shodi demokratske stranke v Rušah, kjer se j( ustanovila krajevna organizacija in j, poročal dr. Lipold, v Središču ob lej| adcložbi članstva občni zbor organizaciji v Libeličah javen shod, kjer je poroda] tajnik Spindlor in javon shod pri Si. Da. Iiu na Ostrem vrhu, na katerem je go. voril nadrevidont g. Skorjanc. Po svetu — Anatol France ozdravel. FrancosH pisatelj Anatol France je popolnoma okreval; due 18. febr. proslavi svojo 80. letnico. — Belgijski kralj odlikovan s poljskim redom. Poljski poslanik je dne 8. febru-aija Izročil kralju Albertu veliki kril poljskega reda »virtutl militml«. — Konferenca za pomorsko razoroil. tev v Rimu. V Rimu se 14. febr. začne mednarodna konfmenca za pomorske -azorožitov. Konferenco jo sklicala Zvt> z.a naiodov in bo nadaljevala posvotova. nja, zaključena pred tremi leti v Wa. ihingtonu. Politični značaj sedanje kon. forence jo povečan s tem, ker bo na njej prvič sodeloval .tudi zastopnik sovjetsk« Itusije. Ker v Wa8hingtonu ni.^o sodcl& vali zastoprlkl Ljvfalnih držav in Turčijo, se po rim«ki konferenci skliče velika. lnterkoutinenti.'na evropska konferm ca, ns kateri bodo udeleženo tudi orne njeno države. V Rim je dospela že ve. iin.i zastopnikov raznih evropskih dr-ta v. Rusijo zastopa admiral Bchiens, Imenovanja med učitelj* stvom Prosvetno ministrstvo je Imenovalo stalno učiteljice ročnih del v Ul. kategoriji, 1. skupini: Karolino Vrečko v Slovenjuradcu, Matildo ZviuSuli v Anrupljah, Marico 1'uulšek v Kačah btno Uius v Mariboru, Emo Kranjc Mariboru, Ucato Sedevčii v Mariboru, Aa golo Karba v Ljutomeru, Terezijo Kuncj Uorštuer v Trbovljah, Marijo Laznik Hrastniku, Ano Oiu.ovSek v 1'ilšUinju Malico Trumpuž ua Homcu, Matildo Vrni ler na Rečici, Marijo Pečar pri St. 1'uvli nad Preboldom, Jasiplno Truluik v Celju v lil. kutcg«bu>'t!, M-rljo Avbclj v Ljub tjnnl, Ivanko DninJar v Ljubljani, Ceciliji Skubic v Lpi':\;xnl, Karolino Zelirer Moslah, Ido K-ituilc 7 Selnici, Emo Sešek Cajnlto pri Sv. Bo!'euku, Marijo Kit i Rogaški Slatini, Ano Povh pri Sv. Venče slov u, Mari-o Tr«b»j v Šoštanju; v 111. kategoriji, 3. skupini: Roznlijl Oaberc v Lehnu, Franjo Urbas v Braslov čah. Za sta!ne voroučitelje sc imenovani v II. kategoriji, 1. Bknpl ni- Ignac Zaplotnik v Ljubljani, Andre Ažnuin v Ljubljani, Anton Cadež v Ljub ljani; v II. kategoriji. 1. sknplni: Franjo Ko gej v Sent Vidu nad Ljubljano, Franjt Bonač v Lj'.il;!i>i', Pavel Zaje v Ljubljj ni, Valentin Tomec v Ljubljani, Murlit to tem bolj radi odredbe o Hk^dacul j v ^»oru; zagrebške pokraj nske uprave, s katero;. » , i„kii.nt . i-i .i i. i _____„„„„, inv v Ljubljai-i, Anton Anžic v Ljubljani e radikalska vlada odgovorila na poset v, ' ... . dr. Mačka In dr. Krnjcviča. - Stališče 'il^tlplni: Franjo Luk v II. katego-iji, 3 skupini: Janez 2er Politične beležke + Stari lažnivci pri »Slovcncu« niti en dan ne mirujejo. Včeraj so v poročilu o razpravi železniških zadev v finančnem odboru objavili, da se jc posl. Se-čerov v Imenu demokratskega kluba izjavil proti zvišanju plač in doklad uslužbencem bivše Južne žrleznicc, češ da ta še nI podržavljena. Od kraja do konca zlagano! Posl. Scčcrov jc v imenu dem. kluba lc ostro kritiziral, da vlada nc more izvršiti svojih dolžnosti napram Južnim Železničarjem, ker je podržavljcnjc Izvedla na povsem nezakonit način, namreč s kraljevim ukazom mesto s posebnim zakonom, kl jc po predpisu ustave potreben, ker podržavljcnjc Južne žc-Icznlcc nalaga državi finančna bremena. Glavna kontrola (državni računski dvor) sc je vsled tega postavila na stališče, da ne pripušča nobenih novih Izdatkov za osobje bivše Južne Zclcznlce In tako sc seda) minister prometa zvija sem In tja, pa sl nc more aH pa ne zna pomagati. Če klerikalci sedaj v finančnem odboru pred g. Davidoviča glede revizije ustave smo po lastni njegovi izjavi obeležili že včeraj. + Med zagrebškimi blokašl ni vse V redu. Kakor znano spadajo pod Radi-čevo komando v Zagrebu tudi tkzv. hrvatski zajcdničarjl (grupa LorkovIčV ki sc sicer niso oflcijclno priključili HRSS, vendar so se do zadnjega časa brezpogojno pokoravali taktiki g. Radiča. Službeni organ te grupe Je .Hrvat«, ki Jc do nedavna slepo za6topal Radičevo stališče Zadnje dni pa izgleda, da hrvatski zajcdničarjl niso več povsem zadovoljni s taktiko svojih političnih gospodarjev. »Hrvat« je nataknil kritična očala ter se je žc opetovano okoraj žil reči kakšno krivoversko. Oni dan je grajal, da so ra-dlčcvski odposlanci se dali odpraviti iz Beograda In napadel je dr. Korošca, češ da skuša pomagati Pašlču do lahkega uspeha pri rimskih pogodbah. Včeraj zopet kritizira »mlltavi duh opozicije« in kara federalistični blok, kl ne zna dati izraza pravemu mišljenju naroda glede Reke. Ce fcdcrallstl niti tega nc znalo, pravi »Hrvat«, zakaj so sploh v skupščini, kjer le pomagajo uveličevati »Pa-šlčcv triurni nad Hrvati«... Med zagrebškimi blokašl očividno nekaj ni v redu. Iz demokratske stranke Politična 8ola v Ljubljani. Prihodnje prodavanjo, ki bi se imelo vršiti v potok za obiskovalce politične Solo Iz mesta Ljubljane se odloži vsled odsotnosti gosj)oda dr. Kramcrja na kasnejši čas. Iz politične Sole v Mariboru. Gojenci politične Sole so včeraj popoldne po predavanjih obiskali tovarno usnja Vi- ninn v Celju, Josip žužek v Kranju, Vin ko '^avrič v Kočevju, Ivan Piutar v Ljub ljanL OTOK 0 JENI s« na področju Slovenije sledeči nft tolji in učiteljice: /M'iun Koeijančič-Al man v Ljubljani, Cecilija Kocbek v Po brovnh. Rozn Salberger v Mostah, Ma ra Opršič-Vrišer v Lajtersberg-Krčevini Pavla Režek-Zurc v Novem mestu, Irmi ^akač v Kapci, Franjo Petrič v Ljubljs nI, Jakob Kovačič v Pragerskem in vero učitelj Regalat Čebulj v Ljubljani. lagajo, naj sc dodatki ln predujmi Izpla- . čujejo tudi južnim Železničarjem, vtdo- ljema Freundn in tovarno mila Zlatu- ma varajo javnost, ker dobro vedo, da rog. Gojoncem so v obeh tovarnah ujmov pa ne dobe z nami vred, dokler da noben sklep finančnega odbona ne razložili produkcijo, tako da »o dobili ne konštatira Glavna kontrola, da smo, more prisiliti Olavne kontrole, da spre-po zakonu »državni*. Imeni svoje odklonilno stališče, ki ie for. vpogled v obrat moderne tovarne. Danes oredavata. dr. 2eriav in dr. Rane. Domače borze 12. februarja: ZAGREB. Na clcklncm tržišču tendett ca slaba. Nekateri tečaji so znatno padli — Na deviznem tržišču so tečaji dalje-ob čutno oslabeli. Promet Je bil neznaten Blaga je ostalo mnogo neplasiranega. Noll rale so derizo: Amsterdam 8127.5 d® 3157.5, Dunaj 0.1168 do 0.1188, Budimpe šta 0.275 do 0.305, Bukarešta 0 do 43.5 Italija izplučilo 303.35 do 800.35, KopealU' gen 0 do 1375, Kristijanija 0 do 1200, bon don izplačilo 359.10 do 802.10, ček 850.' do 359.5, New-York ček 83.10 do 84.10 Pariz 877.5 do 382.5, Pfaga 242.30 ili 246.30, Sofija 00.5 do 03.5, Slockliol" 0 do 2250, Švica 1452.5 do 1402.5; volute dolar 82 do 83, aK 0.1175 do 0.1105, K; 239.75 do 342.75, švicarski Iranki 144'; do 1457.5, lire 358.5 do 801.5; eiokti Eskomptna 159 do 161, Hipo 84 do $ Jiigoskivenska 140 do 141, Ljubljansfc kreditna 235 do 0, Prašlediona 092.5 « 997.5, Slavonska 105 do 107. Srpakn I" do 140, EksploatacIJa 117.5 dn 120, 1» va 400 do 450, Sečerntia 1330 do I&* Narodna šumskn 180 do 183, Oulmnni 1400 do 1480, Nih:ig 152.5 do 155. ^ nijn 102.5 do 105, Trbovlje 700 do Union 0 do 1075, 7 odsi. investicijsko do 65. Ime »Baroš" Tolikokrat je bilo v poslednjih lotih, predvsem pa zadnje mesece zapisano to ime in vendar je |K>reklo tega krajevnega in) p na. malokomu v Jugoslaviji jjiano, Luka jo namreč dobili svojo ime po enem največjih trgovinskih politikov madžarskega naroda. Gabrijel Ti3 ros (beri Baroš) plem. Belus jo bil rojen 1. 1848. v Prtisini v trcuCinskem okrožju današnje Češkoslovaške. Študiral je pravo v Bndim-peStl in se je kot notarijuš v domačem komitatu kmalu začel udejstvo-vati na političnem polju v smeri ma-ilžsirlziranja Slovakov. V 27. letu svo-v; s.t«irosti jo bil že soglasno Izvoljen v državni zbor ln so 1882. 1. pov,snel dn drž. tajnika v prometnem ministr-tvu. Tu se jo z vso vnemo lotil reor-anizaclje ogrskih državnih železnic. ,cta 1884. jo že podržavil železnico jo Tfeke, postal kmalu minister, 1890. pHdružil prometnemu resortu Se trgovinski in ustvari! številne reforme z:l pospeševanje industrije iu trgovine. On je tudi sprožil regulacijo donavskih tesni v Djordapu in Železnih vratih, ti je danes tolike koristi za vso obdo-tiavske države. Največ pa so ima Barosu zahvaliti Reku. Saj so za njegovega ministrovanja bila izvršena vsa glavna in največja dela, ki so iz predvojno It"ke nabavila nevarnega in resnega tekmeca avstrijskega Trsta. Da 330 km od n:a-d2arike mejo oddaljeno norje čim bolj približa madžarskom-i narodu, jo wljal minister Baros v osebnem in ! ngfivnem prometu proti Reki za Madžarsko tolike ugodnosti, da je bila madžarska, prestolica Reki bližja nego hivatski Zagreb. Kam je ta Baroševa tadfna politika privedla Reko, nam najbolj jasno priči naglo naraščanje tamnšnjega madžarskega prebivalstva. Ni čuda, če ro mu Madžari leta 1898., Sest let po njegovi smrti, v Budimpešti odkrili ■ponienik in imenovali po njem eno najlepših peštanskih ulic, a hvaležni Rečani krstili z njegovim imenom del Inke, ki jim jo je bil Baroš uredil na hrvatskih tleh. boda. Binički Jo torej imel dobro šolo. Imenovani trije učitelji »o bili največjega pomena za nadaljnji razvoj Bluičkega. Po nbsolviraui filozofski fakulteti je BI-nitki šel predaval na gimnazijo v Lesko-vuc, kjer je ostal eno leto. V jeseni 1895. ga je poslal minister prosvete v Miincheu na glasbeno akademijo, kjer jo ostal Iliri letu, doloma kot stipendist vojnega ministrstva. V MUnclienu se je Binički poročil s Frido Blank, ki jo obsolvirala isto glas-beuo akademijo ln je bila svojemu so- Jubilej dirigenta Biničkega Lep jubilej. Binički jo mož, ki lahko proslavlja pelindvajsetletnico svojega dola jii polju glasbene umetnosti. Vsi, ki ga poznajo, dobro vedo, da je [Sinički eden pivih srbskih muzikov, ki ima za razvoj Ee 6e ji Binički učil tudi drugih ■astrumentov. Kot dijak je Binički prirejal srbske narodne pesmi za dva do tri instrumente. Tudi komponiral je. Po maturi leta 1800. s« je vpisal na beograjski filozofski fakulteti Tam je začel pridno delati. Piil je v rseh vokalnih in instrumentalnih društvih "a univerzi, pri »Muzikalnem akademič-i)em društvu* lil pri «Obilidu». Tovariši M ga izvolili kmalu za predsednika 8.895.000 Din na račun dohodkov za izboljšanje prog Ir razne potrebo. Tolovaj v ženski oblckL To dni so v Peči izsledili zloglasnoga uf. navlskego potepina Dervlša Ramusa, na čigar glavo jo radi Številnih zlodejstev razpisanih 10.000 Dln nagrade. Poveljnik tamošnjo orožuiške postaje je na sejmu patruljiral med množico sejmarjev in bo mu jo neka seljakinja na prvi pogled zazdela skrajno sumljiva. Ko jo je začel tzpraBevati, se Je seljakinja silno vznemirjena pognala v beg. Seveda so Jo dohiteli, aretirali In pri preiskavi dognali, da se pod žensko obleko krije sam tolovaj Ramuš. Priznal Je, da jo preoblečen dospel nn sejem, da jI Izbere par žrtev, kl bl jih bil zvečer oropal. Izročili so ga sodišču, nagrada 10.000 Din pa pripada naredniku, kl ga jo iztakuil in spravil na varno. Ogljenl (carbon) papir, navaden, I« , THE REX C0.. LJUBLJANA. Napravili tako] po vzorcu poskus na mladem so zamorcu iu gtejto čudo — Zlatoroga, ko] bela ]o postala nogal (Nadallevanle sledi.) Tudi Instanca. Pišo «Odjek», da jo v večjem mestu tam doli prav na jugu našs domovino do nedavnega vladal ta-le domači običaj: pošta, ki je prihajala od »išjih sodišč, posebno od beograjskega kasaeijskoga sodišča, je pred vročitvijo tamošnjemu sodišču bili dostavljena v advokatsko pisarno odličnega radikalskega pristaša. Ta go3pod odvetnik jo pregledal vse rešitve rekurzov, apolacij in ničnostnih pritožb, nakar je po par dneh lastnoročno izročil sodniji v mujaljnje ravnanje. In tako so osebe, katerih to so rošitvo tikale, bile dva, tri dni pred doznanjem rešitve, deležno obiskov advokatovih radikalskih zaupnikov, ki so znali umestno razložiti zadovo: »Tako in tako, vaša stvar bo to dni rešena. Radikalski odbor jo ukrenil vso v vaS prid, gospod advokat jo vložil obilo truda... te dni mora priti rešitev, ki bo nedvomno izpadla tako in tako...» In glejto, mož jo vselej zadel pravo, kakor da je rešitev pisal sam. Sele no-davno so jo posrečilo ukiniti ta domači običaj vmesno instanco v advokatovi pisarni Potresi ob Jadranu. Zadnje dni so ob obalah Jadransko-ga morja občutili hude potrese, ki so bili posebno močni v šibeniški okolici. Meseca januarja jc bilo 13 potresov, |K)tom pa vsak dan dva do trije. Od 29. januarja do 1. februarja je bilo štiri do pet potresov na dan. 8. februarja je bil hud potres, ki se je nadaljeval tudi drugi dan. Prebivalstvo je zelo vznemirjeno. Razvojna črta potresov gre od otoka Murtera proti Zla-rinu. Plače v železniških delavnicah. Finančni odbor jo na seji v pondeijek razpravljal o povišanju plač delavcem železniških delavnio v državi, izvzemši sarajevsko, mariborsko in ni-ško. Železniški minister je izjavil, da so železniški delavci v Sarajevu in Nišu že dobili povišanje plač, dočiin za mariborsko delavnico to povišanje ni predvideno, ker južne železnice še niso prešle v popolno državno last in ker odkupa še ni sankcijonirala narodna skupščina. Predvideno jo 70.000 dinarjev za povišanje plač delavcem železniških delavnic v Zagrebu, Brodu, Ljubljani, Banjaluki in Splitu. Poleg Dopisi JHZICA. Pevsko društvo »Zora> aa Jcžici ima IV. redni občni zbor v nedeljo dno 17. februarja ol. treh popoldne v povaki sobi, Stoiice 57. — Odbor. BREZN1CA. V naši občini jo pognala Jug. Matica krepko korenino. Dasl tudi sicor ni opažati pri nas takega nasprot-stva v političnem oziru kot sicor, vendar pa je treba poudariti brerprimomo pižrtvovalnost in vzajemno delavnost pii delu v korist neodrešenega dela na-Joga naroda. Tako je naša podružnica priredila v pretečonem lotu tri predavanja v povzdigo narodne zavesti ter ttl vcsolicc, ki so prinesle Matici nad trido-sottisoč kron. Mogoč« jo bilo to le, kor so sodelovali vsi sloji brez razliko mišljenja in naziranja. Prihodnjo nedeljo dne 17. fobr. ima podružnica ob 3. uri popoldne v gostilni Svetina v Žirovnici svoj redni občni zbor, h kateremu vabimo vse zavedne oMano, da bo mogoče Se bolj povzdignili delo za narod. Jug. Matloa jo in mora biti torišče, okoli katerega so zbore vse, kar čuti narodno. LAŠKO. V soboto sta dospela iz Cu-riha nu tukajšnjo postajo dva velika transformatorja, tretji je pa še na potu — za glavno transformatovsko postajo Eolsko elektrarno. Hladilne cevi teh »oli-kanskih transformatorjev so napolnjen/ z oljotn, vsled fosar je vsak transformator 22.000 kg težak. Natovorjeni so tran sformatorji na posebnih vagonih B popolnoma železno konstrukcijo. S postajo nn svojo mesto jih bi.do spravljali po okrajni cesti po tračnicah, ki se bodo sproti polagalo. Promet na tem dolu ceste (od Laškoga proti Celju) rvo zaradi toga za osem do dosot dni ustavljen, odnosno sr bo lahko vozilo po stranski občinski cr sti preko vasi Dobro. — Dne !». febr. se je vršil pri Honkoju ples rudniških na tnoSčcnrcv. Bil je zelo lepo obiskan, kar priča, da živi prebivalstvo v najboljših odnošajih z vrlimi priredilo!jI. Zasluga p» gro tudi g. ravn. VVidri in njegovi go spoj soprogi. — Naš občinski odbor je votiral za zgradbo mosta preko Savinja v Sm.irjeti 2000 Din. NaS trg nima sicor velikih noposrodnih koristi od toga mosta, vendar jo občinski odbor v pravem umovanju Javnih interesov dovoli! to vsoto. Velikodušni dar bo gotovo našel odmev pri najbolj Interesiranih fak torjih, kakor so občino Marija Gradec, Sv. Krištof, Loka in okr. zastep, tako da f-memo upati, da bo most pod spretnim vodstvom g. viš. nadz. Kokalja že letos dograjen. — Uradni prostori za okr. glavarstvo (srezko oblast) so pripravljeni in ho isto začelo v nekaj dneh poslovati. Več kot tri četrtino prebivalstva laškega sreza so strinja s tem, da bo glavarstvo v našem trgu, ki je pravo središče našega okraja. Kulturni pregled Gledališki repertoarji L]ublianska drama. Sreda, 13.: »Othcllo.. B. četrtek, 14.: .Golobček.. C. Petek, IS.: «Nju», gostovanje gospe Šc-tlnske. Izv. Sobota, 16.: »Beneški trgovec*. D. Nedelja, 17. ob 15.: »Danes bomo tiči*. Izv. Ob 20.: »Tri maske*, Smešne pre-cijoze*, »Priljudni komisar*. Izv, ' Pondeijek, 18.: »Hamlet*. E. Ljubljanska opera. Sreda, 13.: »Alda*. E. Četrtek, 14.: »Travlata*. A. Petek, 15.: »Mlgnon.. F. ^bota, 16.: »Faust*. Izv. Nedelja, 17.: »Madame Buttcrfly». Izv. Pondeijek, 18.: Zaprto. Mariborsko gledališče. četrtek, 4.: «Prl treh mladenkah*. B. vloso ilefista. Ostala vloce so v rokah gdč. Zikove, Korenjakove, Uopaso-ve ter gospodov Sowilskega, Popova in Perka. Plese je priredil baletni mojster g. Trobiš ter jih izvaja baletni zbor. Predstava je izven. Vstopnice se žo dobo pri dnevni gledališki blagajni Gostovanje gospe Šetinsko v ljubljanski drami. V petek dne 15. t. m. nastopi na ljubljanskem dramskem odru v vlogi Nju gospa Sctlnska, bivša članica mariborskega in zagrebškega gledališča. Predstava bo izven abonmaja. Gostovanje zagrebškega baleta v Ljubljani Ga. Margarita in gosp. Maks Froman sta ostavila v Ljubljani najboljši slovos po svojem prvem gostovanju, ki so jo vr Silo s sijajnim uspohom tu pied neka,i leti. Zato je sinoči naša opera, žc par dni razprodana do poslednjega količka, seveda odmevala od viharnega ploskanja. Ruska plesna umetnika sta prišla to pot v novi, sicer ne boljši družbi tor sta absolvirala večino točk bodisi posamič, bodisi v paru. Zela sta kot prvaka, odllkujoča so z idealno dovršeno tehniko in ritmiko, gracijo in muziknlnostjo, kajpada najvrelejše prlznanjo, ki ju jo naravnost nrisililo. da sta Donovlia voč na.ieftiktnejših točk. Začetek programa, jo tvorila baletna pantomina »Metuljčki« (no »Netopirji*, kakor so prevedli »Leptire. na lepaku!). Z Rob. fehumannovo glasbo. Poetična idila, samo nekam nerazumljiva, ker no vemo, je li pierot smatra! kmetiške deklico zares za metuljčke, ali pa, so se metulji izpromenil! v zaresna dekleta. Izvajala sta glavni vlogi zakonca Fromana prekrasno ter so ju Pavla Hudi, Desi N.imur, Tatjana. Sidrova in Olga Pastu-hova spremljalo vzorno. Tudi uprizoritev je bila veleoknsna. Nadaljnji divortissement je olvsegal dvanajst točk, med katerimi se jo morala ra brezkončni aplavz in hrup polovica ponavljati. Vsi plesalci, oziroma plesalke so nastopali v karakterističnih okusnih kostimih. Zlasti ga. in g. Froman sta plesala tudi zunanjo krasno opremljena. Izmed najboljših točk omenjamo ruski narodni plos, Moment musi-eal, kavknški in tatarski ploS, gavoto in jugoslovenski ples (po Baranovičovl ■rodhi), zlasti pa groteskni, originalno oblečeni »Lutki*. V vseh teh sta nastopa la mojstra Fromana. Prav lepo sta izvajala svoje točko Pavla Iludl in Valentin Froman tor je zelo ugajala tudi Desi Namur. Vso te ruske plesalce odlikuje očividno veselje do plesa: vse izvajajo v lastno naslajanje, z nekim mietniškim fanatizmom, ki no pozna ne utrujenosti, a tudi ne šablono. Z vsako oenovitvijo so pri- nesli v svoj ples novo figuro, novo lepote. Ti Rusi so pač taki, kakršno si želi rmeti tudi igralce pravi gledališki režiser: plesalci iz notranjo silo, iz globokega navdušenja za svoj težki poklic. Odtod njih vulkanski temperament, odtod njih znanje, njih umetnost, ki vžiga in navdušujo. Čast rusko - hrvatskim gostom! Zololi bi jih gledati šo in še. Gostovanje gdč. Zikovo in g. Šimon-ca v Zagrebu. Po lirvat. listih posnemamo, da gostujeta naša operna pevca v Zagrebu dne 20. t. m. v et 4. url iMraJ. u— Starešinska organizacija JDS ima danes v sredo oh 18. uri v Narodnem domu (tajništvo JDS) važno sejo. Pro« simo točne udeležbe. Predsednik. u— Priljubljena šentjakobska maške« rada bo letos v soboto 16. t m. v Na« rodnem domu. u— Šentjakobska knjižnica posluje od danes 13. lebruarja dalje v novih loka« lih na Starem trgu U, bivša leva Jesen« kova trgovina in siccr vsak delavnik od 5. do pol 8. ure zvečer. Izposojajo sc slovenske, srhohrvatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske in anglc-ške knjige. Na razpolago tiskani imeniki knjig. Kupujejo se knjige po najvišji ceni. u— Čevljarska obrtna zadruga v Ljub Ijani naznanja svojim članom, da sc vrši pomočniška preizkušnja v nedeljo, dne a— Orjunnšl so priredili v nedeljo izlet na Pragersko, kjor se je vršila prva izredno dobro obiskana prireditev tamoš-njih nacionalistov. Navzočoga je bilo tudi zolo mnogo preprostega ljudstva, kateremu jo spregovoril dr. Snudeil in prof' Kcnda. Prostorni restavracijski lokali so bili nabito polni udeležencev. a— Udruženje vojnih Invalidov, po« družnica Maribor, priredi v soboto dne 16. lebruarja 1924 s pričetkom ob 20. uri v Gotzovi dvorani plesni venček. Pokroviteljstvo prireditve je radevolje prevzel g. župan V. Grčor. Ker je na« men prireditvo dobrodelen, v pomoč najrevnejšim društvenim članom, vabi se prebivalstvo mesta Maribor brez raz« like, da poseli ta plesni venček. Pod« primo vsi vojne invalide, vdovo in siro« tc, ki so najbednejši med nami in ki res zaslužijo javne pomoči. a— Mariborski tatovi bo pričeli zopet z živahnim delovanjom. Po mestu se klati neki Gačnik, ki je okradel gostilničarja Pišeka na Ruški cesti, dalje nekomu Borbiču iz avtomohila na cesti usnjeno suknjo, zopet drugemu štiri pare čov-Ijcv itd. Možakar si lajša pot na ta način, da obiskuje hiše in so predstavlja kot monter, 1:1 si mora ogledati električne naprave. Okraden je bil tudi neki Simon Iionač na Koroški cesti, kateremu so neznanci pri belem dnevu odnesli iz odprtega stanovanja obleko, srajce, 12 spodnjih hlač, suknjo, čovlje, fotografski aparat in še nekaj denarja. Neki delavec pa je prijavil policiji svojega sostanovalca tovariša, ki mu je čez noč odnesel pet hlač, suknjo in drugo obleko, katero so potem deloma našli prodano pri nekem zidarju. Iz Celja o— Upravni odbor oficirskega doma celjske garnlzije objavlja v coljski »No vi Dobi«, da je vest o oficirskem elitnem plesu dne 23. febr. prišla brez vednosti oficirjcv celjske garnizije v javnost in da se ta prireditev ne vrši. e— Klub celjskih naprednih akademikov v Celju je priredil v soboto dne 9. februarja dehatni sestanek, na katerem so se pretresla važna vprašanja o bodočem delu kluba. Klub jo sprejel tudi enkratno državno podporo, s katero bo ustanovil svojo II. ljudsko knjižnico v Krogu pri Murski Soboti. j— Poroka. Poročil se jc g. Karol Bor-var, vodja orglarske šole in hišni posestnik na Bregu pri Celju z gdč. Anico Jagrič, hčerko nadoficiala Jagriča v Kozjem. e— Ljudsko vseučilišče v Celju je sporazumno s coljsko podružnico Jugoslov. Matico omogočilo, da so vrši v tekočem tednu več predavanj s skioptiJnuni slikami o Bosni v risalnici deške meščansko šole. V pondeljek in torek po|>oldiio je predaval gimn. ravnatelj Jcršinovoc svojim dijakom, v četrtek dno 14. tebr. ob 20. uri bo predočil isti predavatelj odraslim lepi del naše jugoslovanska ;xmlje. Med tem časom pa se vršijo ista predavanja tudi za ostale cotjsks osnovne in strokovne šolo. Malenkostna prostovoljna vstopnina je namonjena Jugoslov. Malici, ki je dala filme na razpolago. o— Gospodinjska šola v Celju, ki so otvori dno 18. febr., bo gojila pouk v gospodinjstvu v vseh panogah. Poučevalo so bo dopoldne in popoldno. Ker nima začasno šo intornata, bodo stanovale gojenko zasebno, oziroma pri staršili. Vse gojenke bodo imele v šoli Ic skupni obed. Vpisovanje gojenk je v sredo dno 13. febr., v četrtek dno 14. febr. dopol-dno v ravnateljevi pisarni dekliško meščanske šolo. odseka za Slovenijo, statistiko avtonomnih .(okrajnih, okrožnih in občinskih) doklad ter razglase drugih uratlov iu oblastev. * Smrlna kosa. Znano in ugledno Sal-ničevo rodbino v Celju je zadel Itrul udarec. V nežni mladosti 15 let jI je umrl včeraj najmlajši sin Boris, učenec trgovske šole ui kljub svoji mladosti marljiv in splošno priljubljen solrudnik celjskega gledališča, kjer je z velikim uspehom kreiral celo vrsto otroških vlog. Izgubo nadebudnega, talentiranega dečka obžalujejo zato vsi Celjani, ki iskreno sočustvujejo z žalujočo rodbino. — Na Rožniku pri Ljubljani je umrla včeraj ga. Marija Franzot, posestnica znane rožniške gostilne, pridna in priljubljena gospodinja. — Botii ji ohranjen blag spomin! * Svečano akademija v spomin .Tagifu v Varšavi. »Slovansko društvo* v Varšavj je te dni priredilo svečmio akademijo v počaščenje spomina pokojnega učenjaka Vatroslava Jagiča. Proslavi je prisostvovalo obilo uglednih osebnosti varšavske visoke družbe, znanstveniki, umetniki in taslopnikl vseh varšavskih slovanskih poslaništev. Govorila sta prolesor varšavske univerze Bulduln de Courtenav in prof. W. Porzezinski. * Dan za Strossmavcrjovo galerijo. — Predsednik trgovsko-obrlniške zbornice v Zagrebu g. Vladimir Arko je dal na in pol letnega službovanja v Ljubljani 24. t. m. Prijaviti sc je do 19. t. m. v stekel obče simpatije. G. pukovniku žc« limo na novem službenem mestu v Zc« munu obilo sreče in uspehu. u— Nova uprava Mestne hranilnice. V pondeljek jc novi socijalistično«klcri> kalni upravni odbor Mestne hranilnice, kateremu predseduje inž. ^tebi, prevzel od dosedanjega komisarja g. R. Koli« intinna vodstvo tega zavodu. u— «Tri jcrarhn» v Ljubljani. — Si« noči so slovenski radikali pod firmo rn« dikalskcga dijaškega društva »Slovenski Jug» priredili svojo prvo partijsko sve« čanost, katere klavern potek jc najbolj« šl dokaz kaj pomeni radikaiska stranka v Sloveniji. Začetek jc bil določen za 8. uro, toda še Ic okrog pol 10. ure sc je nabralo toliko publike, da jc mogel predsednik g. Jurkovič otvoriti sveča« nost, opravičujoč slab obisk, češ pri« hodnjič bo žc bolje. Število posctnlkov je doseglo končno število 93. Dijakov jc bilo približno 20, med njimi 4 Slovcn« ci, navzoč jc bil «po dužnosti» gospod dr. Zupanid, nadalje g. dr. Grcgorič iz Novega mesta. Iz ug'edncjših Ijubljan« skih meščanskih krogov nI bilo nikogar. Pač pa je bila korporativno zastopana redakcija Narodnega dnevnika z glov« nim urednikom g. ?.cleznikarjcm na čc. lu. Pri bufletu so stregle gostom pospč Zarnikova, Blcivvclsova in Svigljeva. Ko svoje stroške izvršiti nekaj večjih, nujno ' so je končal kratek umetniški program, potrebnih popravil v Slrossmayerjev| ga-! so jo družba kmalu razšla. Dr Ravnihar lerlll slik, Jugoslovanska akademija sama Jc svojo odstotnost opravičil, ker sc jc nI imela potrebnih sredstev, n popravila odpeljal v Beograd, so velikega pomena, da se ohranijo rnz-1 Zdravstveno poročilo za leto 1923. stavljene stike. : Iz poroči'a mestnega flziknta posnema« • Nnvn imena zaT-bških In IJnMjnn- mn: Porok jc bilo 806 In 74 več kot leta skih kolodvorov. »Uradni list* prlnnta ,922- RotlPo sc ie H72 otrok in 83 mani odredbo prometnega ministrstva, po ka- kot prejšnje leto. Od teh jo bilo 55 Bleivvctsovl cesti, ker je nadlegoval mi« teri se sedanja postaja »Zagreb, državni mrtvorojenih. Umrlo je 1200 oseb, med j moidoče ženske. kolodvor* imenuje odslej rZn"reb, glavni ni'm' 432 tulcev v ho'nlcnh. Umrliivost I v— Ročni kovček se je naše'. Lastnik kolodvor*, »Zagreb, Jvžnl kolodvor* pa 21.8 Pro mllle. Umrljivost samih Ljub« se naj zglasi s kbučkom v trafiki Blaž, 'Zagreb Sava*. Poslali »Liubliana. elav-1 Ijančanov znaša 13.9 na tisoč. To Jtc«1 Dunaiska cesta 12. Hrenovi ulici štev. 4., zadružna pisarna. Načelstvo. u— Velik pustni korzo v Ljubljani. Slavčcva maskeradu 2. marca t. I. u— Pozor! Kaj pa jc danes tako živo, tako letanje in skakanje v vseli prosto« rih restavracije «Zvczdc»? Al sc žc spo« minjam! Danes se vendar vrši splošno tako priljubljeni natakarski ples v vseh prostorih restavracije »Zvezde«. Za to taka nervoznost. Tedaj, danes na nata« karskl p'cs! u— Prihodnja plesna vaja T. A. sc vrši v petek dne 15. t m. u— Policijske prijave prestopkov. Od nedelje opoldan do pondeljka opoldan so bili na policiji prijavljeni naslednji slučaji: 2 zaradi tatvino. 8 zaradi kaljenja nočnega miru, 17 zaradi prestopkov cestnega roda, 3 zaradi prekoračenja polic. Ure, 1 zaradi žaljenja straže, 1 zaradi nevarne grožnje, fi zaradi prestopka kršenja pasjega kontumaea, 1 zaradi pretepa, 2 zaradi iavneira pihirčanja. u— Brezsrčna mati. Gosti'nlčar Ložar Jernej jc pri svojem stanovanju na Sv Petra nasipu št. 19. v Ljubljnni nnšcl zavitek, v katerem sc je nahajalo živo dete ženskega spola, stnro okoli 14 dni. Otroka so oddali v otroško bolnico, a brezsrčno mater išče policija. u— Aretiran je bil včeraj radi prepo« vedanega' povratka na Dunajski ccsti bivši kolar Franc Wolf, doma iz Kočev« ja. Predan jc bil radi raznih prestopkov sodišču. u— Pod streho in na toplo so jc hotel spraviti 59 letni mestni postopač Karel NVcckerinann. Dne 11. t. m. okrog osmih zvečer gn je nretirol stražnik Colarič na Vražje informacije Ljubljana, 11. februarja. Gospod Božidar Z. je hodil po mokrih ljubljanskih ulicah in po glavi so piu rojile čudne misli. Domišljal si jc, da je nekak premikajoč sc informacijski biro, spravljen pod solidno črno suknjo, še solidnejšim klobukom in tičeč v never« jetno dolgih nesolidnih čevljih. Informa« cijc... ah, kako so včasi ljudje nadležni. Komaj je gospod Božidar tisto jutro stopil iz veže na cesto, ga jc ustavila šentviška mlckarica in ga na svoj uljud« ni način vprašala, po čem oddaja njemu mleko v hiši njena draveijska tovariši« ca. Pojasnil ji jc gospod Božidar cnnko uljudno, da mu je žal, da nc vc, ker se briga le za vinsko ccnc ... Podal sc jc na to v kavarno, kjer je, lcj šmenta, ročno prlsedla k njegovi mi« zi gospa, očividno iz province, gospodu Božidarju na videz neznana. Aha, naj« brž hoče informncij.In jo gospa resnično kar brez uvoda zahtevala pojasnil: ka« ko se kaj godi Tončku in Minkl, na to pa brez odgovora na vprašanje prešli k intimnosti, 'ali se bo pri Spclci re, kmalu oglasila štorklja. Končno ga j, gospa počastila kar z najbolj ljubkim vprašanjem: oReci, Mihec, in nc drži M tako čudno, ali ni bilo presrčkano ta, krat, ko sva si šc midva pomcžikovalur, Na vsa ta hitro zdrdruna vprašunjj je gospod Božidar le zijal. V glavi m( je burno rojilo. Brskal je nagio po mlj, dosti nazaj, toda zaman, obrazka lep« neznane znanke ni našel v velikem og'.t, dalu svojih spominov. Nujna posledica tega pomisleka je bila tiha ugotovitev, da nc pozna nikakega parčka Tončka in Minkc, da svojo ženo kliče za Milko in se zatorej pri kaki Spclci nc mort oglašati štorklja, dn on ni Mihec, tem, več Božidar, samo žena mu včasih reč( kako drugače... Tudi ne bo držalo, da bi si bila z lepo neznanko kdaj pomežj, kovala. Kkušal ie vse to dopovedati v primernih izbra..ih besedah, kar mu je šlo po sreči. Gospcj se jc tedaj razteg, nil obraz, hitro je plačala in odšla., O te zmotne informicijel Gospodu Božidarju pa se jc storilo milo pri arcu in je obžaloval, da ni nib dar mežikal s to prijazno gospo. Ke, zultat njegovega premišljevanja je bil, da se je odpravil v gostilno, kjer ga jc zajela vesela družba in še druge s to stvarjo zvezane okolnosti. Kako naglo je potekal dan, prišel večer in končno je policijska ura odpravila gospoda bo< židarja ginjenega in vinjenega na resto. Ob enajstih zvečer. Gospod Božidat se je prizibal pred Union, se ustavil in radovedno ogledoval fijakerja. Ta, d« hodi len, se je čepeč na kozlu predramil iz letargije, da je skočil na tlak in prii pravno s poklonom potisnil gospoda Božidarja v voz. Gospod Božidar je skrajno presenečen nad tako postrežljii vostjo skušal protestirati, toda radi pro čudnega zapletanja jezika ni našel pri, mernih odklonilnih besed. Končno se je vdal v usodo in na izvoščkovo vprašanje kam naj ga potegne, segel v žep in mu pomolil vizitko z naslovom pod nos. Tako se je pripeljal do domačih vrat, plačal izvoščka in se odkohacal skozi vrata. Ko sc jc majal po veži in stop-nicah v svoje nadstropje, se mu je kljub meglenemu pogledu in delni odpovedi sluha in drugih čutov zdelo vse skrajno razburjeno. Kaj nc spijo? Nc. Na mah se odpro vrata prvega stanovanja, pa druga, pa tretjo. Culi so njegovo maja, nje po stopnicah, kakih pet žensk in moških se sedaj gnete okrog in hočejo tole nezaslišano informacijo: »Recite za božjo voljo, gospod Božidar, ali se rc< hočete ločiti?« Gospodu Božidarju tu odpovedo vsi informacijski talenti. Kako pa to? Zdaj mu škodoželjni sosta> novulci hitijo dopovedovati, da jc žena Milka zjutraj po njegovem odhodu z doma obletela vse stranke v hiši ter med silnimi solzami vsakemu in vsem v hiši dopovedovala, da je zdaj vsega ko« ncc. Gospodu Božidarju se začne jasniti v glavi, posebno šc, ko mu sostanovalci pokličejo v spomin, da % davi ob dveh zjutraj med giušcčim hrupom sam spro> žil v ženini in svoji glavi to idejo lo« čitve in jo tudi dejansko temeljito oh> razložil. Zjutraj, ko sc jc prespal, je šel po ljubljanskih ulicah, kakor sino fr zgoraj popisali... Nekam čudno ga dirnejo zdaj te in« formacije sostanovalcev, posebno še, kc mu stari hišni prijatelj in sostanovalec Joža s stanovanjskim ključem migljt pred nosom ter mu razodeva, da je žena Milka, njega, Jožeta, zjutraj zaupi ljivo izpraševala, kateri advokat je ta> kole za slučaje zakonskih pravd in io« čitvo najbolj na glasu. Joža zdai tudi zaupa gospodu Božidarju, da je Jcns Milka iskala zaščito na policiji, kjer je povedala, kako gospod Božidar z njo ravna, popoldne pa naložila svoje stvari v tri kovčege ter sc z večernim vlakom odpeljala nazaj pod okrilje rodnega do« ma, doli nekam okrog Logatca, odkoder jo je gospod Božidar pred desetimi leti kot skrajno zaljubljeni ženin vprcgel > seboj v zakonski jarem. Gospod Božidar jc prvi hip presene« čen nad tolikimi dogodki dneva. Kon« čno zamahne z roko in s-3 odpravi v sobo in v zakonsko posteljo. Sam, z«' puščen. V glavi mu roji od informacij, | toda sklep v njegovem srcu je gotov: prisiljen bo pomcžikovali, čc bo le ,!t ' nanesla prilika, da sc sestane % neznano znanko, ki jc bila dopoldne v kavarni tako ljubezniva ... Ali ste že poslali ^ naročnino za „Jutro" Vremensko LJubljana li februarja 1924. poročilo I Jubilanti !>OB nad moriora Kraj opazovanja Ljubljana . I.jiiltliniia , Ljubljana /.agroi) . Bt-ugrad Dunaj , rruga . Iiiumost ob 7. 14. Ul. 7. 7. 7. 7. 7. Zračui tlak 7(13 9 7fil 5 755 1 751 1 7fi3 0 7b3-:> 7,)1 2 Zračna temnpratnra 10 23 1-2 10 -20 —2(1 -10 Veter Oblačno 0-10 bov. zapad brez vetra zapad sov. zapad brezvetra sneg oblačno mogla oblačno fadavin« mm 74 80 10 o-i V LJubPani baroireter ne»tnn. trmper. višja Dunajsko vremensko poročilo 12. febr. V znpadnih delih Avstrijo jo prevladovalo jasno, v vzhodnih pa oblačno vreme. Mraz ie segal oroti juau do Donave. Na- Srlnco vzhaja ob 7-1,9. zahai« ob I? poved za 13. febr.: Večinoma oblači* brez pomembnih padavin. Tempetiitu" vsled pomanjkanja važnih motoorologi{' nih poročil negotova* 11*1» Smrt berlinske slonovke fle. unskl zoološki vrt se Je celih 29 let penašal in (ličil z občudovanja vredno slonovke, ki je bila ljubljenka starih In mladli. Berlinčanov. Žival Je prišla v svojem -sleJlic svoje Ijublinske dogodivščine v zaporu, nlegova Julija pa je tudi v kletki In mu ne more pomagati. Pcnnsylvanla. Sem so se Ouakerjl preselili. Vplivali so znatno na Anglijo In Ameriko In so podpirali zlasti gibanje za odpravo suženjstva. X Rdeč sneg. V Norveški so prošle dni imeli redek pojav: padal je rdeč sneg Seveda nI bil ta sneg nikakšno čudo, ker so Norvežani vajeni tega, da sc večkrat 0-igne v zrak rdeč prah, kateremu sinil pozneje barvasta padavina. X Nova angleška puška. Angleške vojno ministrstvo je sklenilo zamenjati vse puške tipa »Luls», ki so se dozduj vporabljale v britanski vojski, s puško tipa «Browning». »Brovvning. je nekake vrste mltraljeza, sestoji lz 15 delov In Izstreli v eni minuti 960 krogel. S to puško se Angleži sedaj pripravljajo na svetovni — mir. X Konec belgijskih trdnjav. Iz Bruslja poročajo, da Je bclgllska vlada sklenila opustiti trdnjave Anvcrs, Namur lu Llegc, ki so bile v svetovni vojni radi nemške okupacije Belgije tako na glasu. Trdnjave sc opuste poglavitno radi stroškov. X Podmornica vidna tudi pod vo- dn? Cc smemo verjeti serizacljonalnlm vestem Italijanskih listov, je Inženjer Lc-andet Ougllclmottl po dolgih poizkusili prišel do iznajdbe, ki omogt ča opazovanje podmorskih čolnov tudi pod vodo. S tem Je baje napravljen podmornicam konce. Kraljestvo mode X Lenin proglašen za »nesmrtnega člana sovjetov». Iz Moskve poročajo, da se je vršila v petek žalna seja moskovskega sovjeta v spomin Lenina; Ka-menev jc podal kot zastopnik predsednika sovjeta ljudskih komisarjev Ryk:v va splošno poročilo, potem je govorila Leninova vdova, LunačarskiJ In znana Klara Zetklnova. Nato Jc proglasil moskovski sovjet Lenina za večnega člana moskovskega sovjeta, kot delegata de-lrvncga ljudstva v Moskvi. V vseh d"-luvnlcah, zavodih, šolah, v vseh lavnih poslopjih bodo plošče s c'tati iz Lcu.il>> vih spisov In govorov. X Zanimiva sekta. Zanimiva sekta so ameriški Ouakerjl, ki so nastali v 17. sti let ju v Angliji. Njihov ustanovnih" le Jurij Fox, ki je učil, da vpliva božji duh naiavnost na posamezne duše In da jim včasih poaeljujc neko tresenje (odtod iir.c Ouakcr = tresoči sc). Ouakerjl so pošteni ljudje, ki nc poznajo nc svetinj, nc obredov; njihovo življenje je preprosto, odkimajo prisego, Igre, orožje, pbs in likerje. Na svojih shodih padajo često v neko pobožno ekstazo: nekdo izmed njih se začne tresti, kar smatrajo za znamenje vpliva božjega duha; dotičnik začne prldigovati In Izreka včasih tudi prerokbe. \Villlam Penn, eden Izmed najznamenitejših Ouakcrjev, je dobil I. 1861. od kralja Karla II. v dar pokrajino v Ameriki, ki sc šc danes Imenuje po njcin V pričakovanja pomladi Na parketih je sevoda Se ne pričakujejo. Tam še vedno dominirajo mamljive in frivolne melodije modernih plesov, tam so še vedno sredi uži vanja zimskih naslad in dobrin, ne mislijo na konec vsega toga sijaja in ga ne žele. Pomladi pa pričakujejo in ie mrzlično pripravljajo nanjo neštevllni modni saloni vseh kontinentov, v prvi vrsti v metropoli modnega sveta, v še vodno diktatorskem Parizu. Noč in dan ugibajo, kaj naj nudijo razvajeni in nikdar zadovoljni stvarlcl, ki je znana pod vsakdanjim imenom »ženska«, ko bo zahtevala po konfti'-em predpustnem rajanju novih stvari, novih srodstov za podčrtavanje svoje lepote in za vzbujanje — zavisti svojih sester. Ni lahek ta problem, saj jc moda nudila v zadnjih letih toliko sprememb, toliko novotarij, da je tež ko izmisliti sedaj kaj novega, kar pa bi obenem ustrezalo današnjemu okusu in današnjim naziranjem. Zato sc pojavljajo spremembe več ali manj le v nijansnh, ki pa so vendar toliko izrazite, da vtisnejo obleki novo noto. Samoumevno stopajo v ospredje ulično toalete. Za spoznanje krajše so od zimskih družabnih in večernih, pla- šči pa so še vedno tako dnlgt. da pokrivajo tudi rob krila. Redkejši, a f« vedno moden bo tričetrtinski angleški paleto. Pomladanski »štimungi« odgovarjajoč so jopice kostumov mladostno kratke. Dolžina znafa 60 do 80 em, pač po velikosti dame. Linija jo vobče ravna, na bokih se prilagajoča. Smo-kiug ln bolero prevladujeta, dobivata pa močnega rlvala v jopici z valovitim nastavkom (SchOssl), ki jo tem no-varnejši, ker je lahko, posebno pri damah srednje velikosti, nadvse gracijo-zon. Fazona pri jopicah jc skoro brez izjeme dolga in ozka, z ozkim, zadaj po-koncu stoječim ovratnikom, torej nekakšna spojitev francoske in angleške fazone. Bole čipkaste podvTHtnice in stranske pentlje ostanejo še naprej. Krila pri kostumih so š« vedno pretežno ozka. ovijajoča se, poleg njih pa tudi z oddelki zloženimi v gube. Pri vseh pa dominira ravna linija. Kostum mora odlikovati slej ko prej ple-monita in hotena priprostost, ki daje pomladanski buinostl in pestrosti koncesije le v toliko, da dopušča iivo-barvno obrobke in naš i ve. Dopusten je tudi kombinacija dveh harmoničnih barv, kar učinkuje prav osvežujoče in oživljajoče. Ko pa bo enkrat pomladno solnce jupice končnoveljavno pregnalo ▼ omare, se bo začel zanimiv boj mod ravno in zvončasto linijo. Kakor pro-rokujejo iz Pariza, ni dvoma, da bo borba končala s kompromisom. Osnnt-j ki pariških salonov kažejo obleke, pri katerih prideta na svoj račun i ravna i zvončasta oblika. Učinkovitost in ra. fiuiranost te kompromisne kombinacije stil naravnost frajiantni. Pomladanski rokavi so dolgi, po ve-čini ozki, od zapestja navzdol zvonča. sti, izrezek okrog vratu tnajhon, da ros prav majhen. Oblačile pa se boste tudi pomladi na sedanji način, na smu-Icavski ali pa ovijalni. Bela angleška bluza z deškim ovratnikom in črno ali barvasto pontljo ali žoltim želejem ba bluza za s|>ort.kinje. a kakor je t» v zadnjih letih žo običajno, gotovo tudi za ulico. Za glavo diktira pomladna moda; klobuček z malimi krajci, dočim je gle-do oblike prepuščen prost razmah fantaziji in okusu nosilko. Ročne torbico se gibljejo v ekstremih: ali so 1 prav velike kakor eekarji, ali pa prav majhne, da no spraviš v njo niti poštenega robca. Dežnik je slejkoprej ta-kozvanl «afituka», kratek in debel z j ročajem, v kateroga spravi velemest ! na krasotlea celo prodajalno lepoti! od ' pudra in šminke do piliee za nohte. Večine tega pa Vam, moje drage sestrice, ne bo treba, saj ste žo itak lepe in zapeljive. Pa da končam; Glavna zahteva mode ostane tudi pomladi čim večja pri-prostost, okusna in gracijozna, pa zato tem bolj očarljiva. Novaka. Zmaga volana Kakor Je razvidno Iz pariških modnih' poročil, e v bolu, ki sc .e bil cc!o m z.-no med gladkim, tesnim krilom In zvon-častim, proti koncu sezone prevladal pri večerni toaleti volan. Boli v utešenje radovednosti naših prijateljic kakor v njih pouk In v posnemanje — saj za to bi bli ' t.<: rn l rfMio — prinašamo danes r?-pet dva posnetka Iz francoskih časopisov. Baje sta obe toaleti vzbudili splošno pozornost in priznanje, ko sta nastopili v njih dve Igiaikl na nekem pariškem odiu Praznik sv. Vlaha v Dubrovniku Dubrovnik v začetku februarja. Sv. Vlaho (Blaž) je »parac« (zaščitnik) Dubrovnika. To vidiš pri vsakem koraku: sv. Vlah je v dubrovniškem jfrbu, kip sv. Vlaha jo na zunanjih in notranjih mostnih vratih, nov kip od Meštroviča čaka na odkritje, sv. Vlah je na občinski hiši, sv. Vlah jo v knežjem dvoru, vse mesto je polno sv. Vlaha. Njegov praznik dne 3. februarja ni tam o cerkven praznik, temveč za časa dubrovniške republike je bil državni praznik in še danes je to velik narodni praznik za Dubrovnik in okolico, največji praznik celega lota. Dubrov-Sani so silno ponosni na svojo slavno preteklost, moderni demokratski nazori so tukaj še niso uveljavili, razni konteji, mnrkiji in drugi gospari Be držijo svojih naslovov; na praznik sv. Vlaha uživajo v spominih nn staro slavo. Cerkev in občina, meščanstvo in krnotje Iz okolice tekmujejo, da se »fe-8ta» vrši kar najbolj dostojno in sijajno. Občina dovoli večji znesek za proslavo, dva ugledna meščana prevzameta kot »festanjula« skrb za nrnnžmnn ln žrtvujeta še Iz lastnega žepa, da bi nadkrilila prejšnje prireditelje. Ionu (svečnico). Vse mesto .je v za- Slavnosti se začnejo že na »kande-Mavah, državne barve se menjavajo z modro - rdečo dubrovnlško zastavo, Zlasti glavna ulica »Plača kralja Petra*, po domače «stradun», je prepletena z lovorjem in drugim zelonjem, okna so okrašena » cvetlicami in preprogami. Mnogo ljudi gre v cerkev sv. Vlaha. Lepa baročna stavba je znotraj okrašena z zavesami in pro-progami. Pred oltarjem kleči vrsta po-božnikov kakor pri obhajilu. Dubrovnik jim polaga obroč z dvema gorečima svečama okoli vratu. Tako se vrnti vrsta za vrsto: moški, ženske z otroci na rokah, delavci, meščani in gospari, tudi takšni, ki sicer niso na glanu prevelike pobožnosti. Očividno spada k dubrovniškemu bontotiu, da so dobi blagoslov sv. Vlaha. Zvečer igra na stradunu vojaška godba; svečano razsvetljavo, ki nekoliko šepa vsled obrabljenih ln oslabelih strojev električne centrale, podpirajo sveče na oknih in rakete z balkona stare »dogane« (carinarnice). Sokolsko društvo imn slavnostno akademijo s plesom. Občinstvo je napolnilo obsežne društvene prostore 8o zadnjega kotička — seveda po dubrovniški navadi Sele dve uri po napovedanem začetku. Nastopil je oddelek ženskega naraščaja z ljubko ritmično vajo »Večer na Sav!», članico so izvajale ritmične vnie z lovorjevimi venet, sokoli® ie deklamiral Desmlco »SokoLiču-.. za skupinsko prosto vajo »Dcveterka« moškega naraščaja jo sledila onode-jnnka »Skup« (skopuh) iz dubrovniške-ga življenja XVI. stoletja, konec pa so tvorile žive slike »Borba i oslobodje-nje». A to je bil le konec akademije. Pravega konca prireditve nisem dočakal. Bil sem eden prvih, ki sem odšel: sreča val sem pri vhodu nove goste, ki so šele prihajali. Prav po severnjaško sem se čudil, da je mnogo nežne mladine ostalo še čez polnoč. A tudi to spada med jnžne navade, da se družabno življenje vrši v pozni noči. Dan sv. Vlaha je napočil v praznični lepoti, kakor da nas hoče odškodo-vati za prošle tukaj sicer nepoznano zimske dni. Nebo le jasno in čisto, morje mirno in gladko. Na obzorju sc prikaže in hitro približni« velik ameriški parnik »President Wiison», mnogo-brojne zastavice nedeljske zastavne gale se bliščijo v jutranjem solncu. Od vseh strani vro okoličani v mesto. Po državni cest! od Gruža so gibljo cela procesija, 12 zastav se vije nad glavami, puške in »tromboni« (širokoeevno pištole) pokajo. Na »Boninovem«, Ui jo zaradi divnega razgleda na morje dobilo ime »Bella vista«. se ustavijo. Dvanajst zastav se tukaj na meji pokloni Dubrovniku; zopet jih dvignejo in nadaljujejo svojo pot v mesto. Pred ccrkvijo sv. Vlaha so poklonilo beli zastavi sv. Vlaha in se pozdravijo z zastavami, ki so prišle z druge stra-in v mesto. Potem izginejo v cerkev k službi bož.ii. Medtem prihaja vojaška godba, vojaštvo, sokolska godba, Sokoli, Orju-na in druge korporaeije pred stolno cerkev Blažene Gospo. V tej cerkvi so ta dan izstavljene relikvije v dragocenih posodah in umetniško izdelanih škrinjieah. Relikvijar te cerkve je izmed najbogatejših na svetu. Te relikvije se nosijo v Vlahovski procesiji, ki se začne ob 11. dopoldne. Skof sam nosi dragoceno .bizantinsko krono z glavo sv. Vlaha, štirje duhovniki nosijo Skrinjo s pletenjem, v katero je Marija povijala dete Jezusa, okoli 20 drugih duhovnikov nese razne druge relikvije, n. pr. roko sv. Vlaha, vdelano v zlato z dragulji itd. Četudi bi so zgodovinska istinit-ost posameznih relikvij težko dala dokazati, pa imajo Skrinjice in posode brezdvom.no umetniško vrednost, ki se je že prod vojno cenila na milijone. Lep je pogled na procesijo, ko gre po stradunu: Okoli 30 zastav se počasi premiče, vsaka obdana od svojih občanov, visokih dalmatinskih postav v narodnih nošah s telovniki ln gnma-šami z zlatom prepletenimi, ženske z zlatimi verižicami okoli vratu. Obe strani ulice sta natlačeno polni občinstva, deloma radovednežev, deloma pobožnlkov. ki Doliubuieio relikvije. katere duhovniki radodarno ponujajo na obe strani Na balkonu dogano stoje izbrani protežiranci, ki so po znancih dobili pristop: velik kinematografski aparat se trudi, da vlovi najsliko-vitejše prizore. Drugi so si priborili prostor na terasi prod občinsko hišo Angleži-amaterji se sučejo med ljudmi in iščejo prostora za fotografiranje. Slišiš vse svetovne jezike; angleški, ruski, francoski, italijanski, nemški i. dr. Praznik sv. Vlaha ima tudi praktičen pomen za današnji Dubrovnik: privabi tujce in takorekoč otvarja pomladansko sezono. Popoldne je bila velika tombola, potem slovesen razhod zastav. Okoličani so se vračali domov. Zvečer zopet godba in umetni ogenj, v noči p,t »maškarani veljun« v mestnem gledališču. še ono posebnost ima praznik -"V. Vlaha: za ta dan so izdaja poseben list »Skaram« (škaram pomeni žrobel; za veslo na čolnu), kakor naši Sred: Sčani za pust izdajejo »Sršena«. V tem satiričnem listu sc obdelujejo v-' znani Dubrovčani več ali manj duhovito in drastično. Jezik je domača »dubrovčlna« n. pr. Telegram iz Orača: »Arivo sam do kutiijaka, liinkvt do godine flnivam ezam od dentiste, ali sikuro. Ivristo.« (Cika na večnega študenta.! F, V. Nazadovanj e ži vinorej e Ii podatkov ministrstva za poljedelstvo in vodo o naši živinoreji za zadnja leta jo razvidno, da se jo število raznih vrst živino v naši državi lani napram 1. 1622. zmanjšalo. Izvzota so lo goveda, katerih število se jo nekoliko pomnožilo. Število konj v naši državi je znašalo; lota 1919. 1,00;-.080; 1. 1920. 1,458.000; leta 1922. 1-043.118; 1 .1928. 1,03-1.189 komadov. NajveCjo jc bilo število 1. 1920., potom pa jo stalno nazadovalo. Razen v Bosni, Hrvatski in Jm.ni Srbiji jo padlo lani napram 1. 1922. število v vseh drugih pokrajinah. Dosleden porast števila v zadnjih treh letih izkazuje .Južna Srbija, Stalno pa .-e manjša število v Vojvodini. V Sloveniji ie bilo nastopno nazadovanje leta 11121. 158.488; leta 1922. 58.758; leta. 192U. 19.748 komadov. Največje. Stavilo kouj je bilo v lotu 1928. v Hrvatski in sicer 887.637. Goveja živina izkazuje lani napram 1. 1922. majhen porast. Leta 1019. je bilo v celi državi 3,819.148 glav; leta 1920. J,196.000: leta 1921. 4,887.384; leta 1922! 4,008.920; leta 1928. 4.053.115. Lani je bil torej v splošnem porast goved kljub predhodni suši. ki jc močno oškodovala, živinorejo, toda porast je tolik lo na račun Bosno, kjer se jc število izredno pomnožilo, dočim je v vseh drugih pokrajinah več ali manj padlo. V Sloveniji je lilo nazadovanje nastopno: leta 1921. -170.115; leta 1922. 889.280: leta 1923. 348.259 glav. Goved }o bilo lani največ v Bosni in sicer 1,100,069 glac. Ovac. so je naštelo v državi: 1. 1919. J,217.923; lc-H 19?0. 9,771.000: leta 1921. 1800.316: leta 1922. 7,820.701: leta 1923. 7.542.110. Padec števila napram 1. 1922. je torej razmeroma majhen. Število je padlo v vseL pckrajliiah razen c Bosni, l:jer se je za malenkost pomnožilo. Največ te peča z ovčjerejo Severna Srbija, ki je naštela lani 2,255.939 ovac. V Sloveniji se jo število zmanjšalo nastopno: leta 1921. 75.008; leta 1922. 69.453; leta 1923. 59.315. Koze: leta 1919. 1.200.290: leta 1920. -18.000; leta 1921. L546.6J9; loto 1922. 1.728.408: leta 1923. 1,681.219. Padec števila izkazujejo vse pokrajino razen Južne Srbije in Bosne, kjer eo s kozjerejo najbolj pečajo. V Bosni fo našteli lani 579.477, a v Južni Srbiji -187.053 koz. Ste ito koz v Sloveniji je padlo: lota 1921. •"..610; leta 1922. 18.190; l. 1923. 14.797. Zlasti znatno padanje števila izkazujejo svinje. Leta 1919. 2,742.523; leta l'.'20. 4,849.000; leta 1921. 3.283.135; leta 1922. 2.902.399; leta 1928. 2.577.704. Število jc padlo v vseh pokrajinah, najznat-nujše v Severni in Južni Srbiji ter precej tudi Sloveniji. Najvoč se pečajo s •vinjerejo v Hrvatski, kjer so jo naštelo lani 833.973 svinj, poteia v Severni Srbiji C27.781 ia Vojvodini 505.388. V Sloveniji je zaznamovati nastopno oslablje-njo števila: lota 1921. 302.581; leta 1922. 303.896; leta 1923. 2fil.."68. Istotako j', padlo lani število porot-aine v naši državi, in sieor v vseh pokrajinah. vendar je padec povsod raztre-iowa majhen, večji je le v črni gori. V Sloceulji so je naštelo: I. 1921. 1,055.822; lota 1922. 816.400; leta 1923. 805.569. Zanimivo je, da je bilo število raznih vrst živino v naši državi največje v letu 1920., a je naslednja leta. znatno padlo. Porajajo so dvomi, da jo štetje v letu 1920. zanesljivo. Sicer je nazadovanje razumljivo, ker so sbbe letine krmil tirale prebivalstvo v to, da jo odprodaja-lo živino in da so je pri nas v zadnjih letih izvozilo izredno mnogo živino, vendar se nam tako velik padec števila iz-sa leta 1020. no zdi povsem mogoč. Kakor se zatrjuje, so padoc števila svinj povzročile največ bolezni, ki najhujše razsajajo v Srbiji, kjer za pobijanje svinj ikih kužnih bolezni zelo malo skrbe. V Sloveniji jo splošno nazadovanje živine pač nedvomno v zvezi lo s slabimi loti-uarnl Lanska dobra letina pa je skoro ?otovo v celi državi zopet oživila živinorejo. Tržna poročila Živinski sejem v Maribora (13. t. m.) Dogon: 14 bikov, 190 volov, 279 krav, J konj ln 3 telet; skupaj torej 493 glav. Povprečne ceno za kg žive teže: voli debeli 13.50 do 14.75, poldebeli 12.50 do 13-50, plemenski 10.50 do 14.75, biki za klanje 9.50 do 12.50, klavne krave 11.25 do 13.25. plemenske krave 10.25 do 11, krave za klobase 8.75 do 10, molzne in breje kravo 10 do 18.25, mlada živina U do 13.50 Din. Mesne cene: volovsko me-m l 24 do 25, II. 22 do 24. meso bikov in krav 19 do 20. telečje L 82, II. 20, svinjsko sveže 80 do 40 Din. Dogon je bil za sedanji čas precejšen. Kupčija je bila slaba. Radi porasta dinarja je zastala kupčija z inozemstvom, kamor ni bilo danes nič poslano. Kupčevall so ve-"ooma Ie kmetje med seboj. Novosadska blagovna borza včeraj zaradi pravoslavnega praznika Tri Jerarha ni poslovala.. .-= Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo. Iz Beograda poročajo: V Beograd so prispeli italijanski delegati, ki bodo vodili trgovinska pogajanja z našimi zastopniki. Italijansko zastopstvo obstoja iz 20 članov, ki pa še niso vsi prisotni. Obonem s trgovinsko se bo sklenila tudi prometna oocodba. Istota- ko se bo zaključila konzularna konvencija, ker velja sedaj srbska, ki jo je Srbija zaključila leta 1879. Za vsako teh konvoncij so bo izvolil odbor, ki bo delal ločeno in končno predložil rezultat plonumu. Nadalje se bo rošilo vprašanje medsebojnih kronskih do'gov in terjatev naših in italijanskih državljanov. V .vseh ministrstvih, kl to interesirana na pogajanjih z Italiio, so pripravljajo potrebni podatki. Za podli.go pri trgovinskih po-ga>injih ho clii?)l načrt carinsko tarifo, ki jo bil Szdelm v generalni direkciji carin, a. še *>! bil ebravnnn v narodni skupščini. Podrobnosti o trgovinski pogodbi šo niso znane, a glasi f«, da bo postavljena, pogodba ps temelju klavzulo o največji pogodnnsti. Italijanski delegaciji predseduje I.uzion!, naši pa dr. llvbaf. Poravnalno jiestopanje nad eno najstarejših firm na Kranjskem. Poravnalno postopanje jo uvedeno o Imovini Edvardi Dolenca, trgovca v Krat-ju, registriranega pod fimo: Franc Dolenc, trgovina z mešanim blagom v Kranju. Narok za sklepanje poravnavo pri deželnem sodišču v LJubljani jo dne 15. marca ob 10. (snln M. 1?-1). Rok za oglasitev najkasneje t-i dni pred poravnalnim rokom. Omenjene. firma jo zelo stara in ima što-vllno podrrleiee po Kranjskem. Vest o plačilni teikočah jo prišla za interesi-ranco nepričakovano, ker se jo smati^-lo, da jn ta staro firma na trdni podlagi. Prizadetih je več ljubljanskih firm. = Ohčr-i zboii delniških družil. Mer-kantiba banka v Kočovju ima redni občni zbor dno 24. febr. ob 11. uri v lastnih lokalih v Kočevju. Lesna eksportna iri industrijska d. d. Maribor ima redni občni zbor dne 28. febr. ob 15. uri v lastnih prostorih v Mariboru. = V treovlnsli register so se vpisalo nastopne firme: Juraj Antičeviii, trgovina z vinom na dobelo tor drobno in deželnimi pridelki v Cevčah pri Dolenjem Logatcu; Ivan Zaje, trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami v Dobrače-vem; Ivan Comino, opekarna v Dragi; Franjo Nerad, gradbeno podjetje v Gabr-iii pri Celju; Ivan Zuri, trgovina z ogljem in losom v Kočovju; Jos. Bedrač, trgovina f nianufakturnim in modnim blagom na drobno in debelo v Ljubljani; T,ovio Sebr-nik, trgovina z vinom, kuhanje malinovega soka, trornica žganja, likerja in rumove esence v Ljubljani; Franc ICurait, trgovina z lesom in ogljoin v Kranju; Maks Prezelj, trgovina z mešanim blagom v Ložu; Anton Cingerli, carinsko posredništvo v Mariboru: Anton l.uxa. mednarodni prevozi »Transporti v Mariboru; Adam Marič, carinsko i posredništvo in špedicija v Mariboru; VI-Hm Piek. trgovina z manufaktura na de-belo in drobno v Mariboru; Poldi Cclik, komisionarno skladišče jcklarn Poldi -Htitte M Jarc v Mariboru; F. -Iiular, opekarna v Zelodniku. Izbrisati se je lirma Albin Drnovšek, trgovina z grad-l enim p.iateiialom in rudami na deb-iio v Ljubljan) ker je obratovanje ii-e-ia'0 = Viljem Kohrman: Kmetijsko gospodarstvo. Izšla jc tretja na novo predelana izdaja.. Knjiga je namenjena za kme-ilj-ke fc'o in praktični kmetova]-a ter daje potrebna navodila, kako jo gospodariti s premoženj i i, da so ohrani in pr-mno/i. Razdeljena je v nastopna poglavja: 1.1 gospodarsko premoženje, 2.) kmetijsko delo, 3.) uredba gospodarstva, 4.) kmetijske cenitve, 5.) gospodarski proračuni, 6.) kmetijsko knjigovodstvo. Predvsem jo treba poudariti, da knjiga podajo navodila na podlagi praktičnih izkušenj 'n nam ne vsiljujo teorij. Pisec g. Viljcn Uohrmao, ki jo eden naših pivih kmetijskih strokovnjakov, nam jc porok da vzamemo to knjigo lahko z zaupanjem v roko. Knjiga ni preobširna, temveč v kratkem brez nepotrebnega besedičenja vsebuje vse, kar bi moral vedeti vsak kmetovalec. Po zaostalih krajih Slovenije razširjeno mišljenje, da sin ne sme drugače delati kakor očo, so mora nehati. Ce bo naše kmotijstvo hotelo napredovati in se boljšati, so bo moralo vedno bolj modornizirati. Umni kmetovalec bo pridelal več in manj garal tor trpel. V tem poglodu se je v Sloveniji sicer tekom zadnjih dveh desetletij nedvomno dosti storilo, vondar pa smo šo zelo daleč za kmetovalci naprednejših držav, n. pr. za Cchoslovaki, in to pač največ iz vzroka, ker jo naš kmetovalec še vse proveč nezaupljiv in rad smatra vsako novo izkušnjo na polju kmetijstva za nekoristno novotarijo. Omenjena knjiga nam nudi dosti koristnih naukov, zato jo toplo priporočamo. Cena kartonira-nl knjigi je 26 Din in se dobiva pri za, ložnlkih Goričar & Lcskovšck v Celju ter v vseh drugih knjigarnah. = Zagrebačkl zbor. Ministrstvo za trgovino in industrijo jo izdalo Zagrebškemu zboru uverenjo, da ima tudl III. veliki vzorčni sejem, ki ga priredi Zagro-bački zbor od 27. aprila do 5. maja t. 1„ značaj občne gospodarsko Izložbe ln da se mu ta značaj tudi sedaj v polni meri priznava, kakor se je to zgodilo v pri-morili prvih dveh velikih Bojmov. = Obrtno - Industrijska Izložba v Sarajevu. Zveza obrtniških ndružonj v Sarajevu je sklenila, da priredi ob priliki vsesokolskega zleta koncem junija izložbo obrtnih in industrijskih izdelkov Bosne ter Hercegovino. s= Otvarjanje obratov tujih državljanov. Iz Beograda poročajo: Ministrstvo za trgovino ln industrijo jo doznalo, da mno?i inozemci brez predhodnega dovo- ljenja sklepajo v naši drŽavi kupčijo in otvarjajo obrato. Zaradi tega je ministrstvo za trgovino in industrijo dalo vsem oblastem navodila, da se v bodoče strogo drže predpisov za otvarjanje obratov tujih državljanov. Obenem jo ministrstvo odredilo revizijo vseh dovoljenj, ki so jih prejeli inozemci od 31. marca 1921. dalje. = Dobave. Odelenje za mornarico v Zemunn sprejema do 1. marca ponudbe za dobavo 3000 jermenov za mornarske hlače. — Pri ravnatoljstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 1. marca ofertalna licitacija glede dobave 200 ton koksa za livarno, pri upravi drž. monopolov v Beogradu istega dne ofertalna licitacija' gledo dobave 80.000 komadov desk za izdelovanje zabojev in pri generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu dne 18. febr. ofertalna licitacija glode dobave 3 bobnov za žrebanje obvoznic 2 in pol odst. rente za vojno škodo. Natančnejšo se dobi v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. = Konkurz je razglašen o imovini firme Macuu & Fabiani, javno trgovske družbe v Mariboru. Prvo zborovanje upnikov jo pri okrožnem sodišču v Mariboru dne 29. febr. ob 10. uri (soba 53). Oglasit veni rok do 10. marca. Narok za ugotavljanje istotani 21. marca. Madžarski Industriji vžlgil"; p»I-n.ar.lkujv lesa. Iz Budimpešte porabijo, da sc pogaja madžarski kartel hidustiij-if-.v vžigalic u jugoslovanskimi le-inlmi tipovci !.l':di' dobavo lipovega li jas-■•) dovoga lesa. Madžarskim tvoru-:am vžigalic iniman.kujo tega le«. Domače borze Beograjska borza zaradi pravoslavnega praznika »Tri Jorarha» včeraj ni poslovala. Poročilo o zagrebški borzi pri-občujcmO danes na 2. stranL Sokol Sokolska župa Ljubljana I V nadaljnjem poteku nedeljskega občnega zbora, o katerem smo poročali včeraj, Jo podal župni blagajnik br. Kocijan pregledno poročilo o blagajniškem poslovanju, ki je imelo preko 100.000 Din prometa. Svoje denarne obveznosti je veČina društev poravnalo, le za župni Ve3t-nik je premalo naročnikov. Br. blagajniku da občul zbor na predlog pregledo-valccv računov absolutorij. Starosta Sokolskega društva v Višnji gori br. Sevnlk orišo stanje svojega društva z ozirom na poročilo o župnem Vestniku, nakar br. urednik raztolmači, da se poročilo nanaša na prejšnje stanje v društvu, rie na danušnje. Župno statistiko in poročilo o katastru članstva je podal podsta-rosta br. V. Švajgar. Obrazložil je pomeu statistike in katastra glede določitve po-reza in eventualnih poškodb pri telovadbi, za katere dobijo odškodnino le oni člani, ki so pravilno javljenl v kataster. Število članstva v župi znaša preko 4500 in sc kaše upadek za 550 članov, kar po ni tragično, kor gre na rovaš čiščenja, ki naj se še bolj intenzivno izvede. Sporočilo se soglasno sprejme. Temeljilo in obširno poročilo poda br. župni nadzornik B. Drenik, ki jo večino društev ln okrožij med letom posetll. K sklepu je podal mnoge nnsvete, kl naj jih društva uvažujejo, da bo napredek v bodoče še boljši nego je bil doslej. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z viharnim aplavzom, kar dokazuje, kdko si je poro čevalec s svojim vestnim ln neumornim dolom pridobil simpatij v vsej župi. Ko razloži br. dr. Pestotnik, kako si je Sokol I. zamislil slavnostno polaganje spominskih kamnov, kar se bo vršilo v bin-koštih, sklene občni zbor, da v lem času ne priredi nobeno župno društvo Itake lastne prireditve. Sokola Muta-Vuzenica sprejme župa v svoje varstvo kot manjšinsko društvo. Na predlog posameznih članov sklene občni zbor: Sokolskemu saboru se predloži predlog, kako naj bodo zastopnna okrožja na župnem občnem zboru, ker doslej o tem pravila ničesar ne predpisujejo. Vsnko društvo je obvezno, da naroči na vsakih 10 članov po en izvod Sokolskega Glasnika. Uredništvu Sokolskega Glasnika se pri poroča, da izčrpneje poroča o sejah Sa veznega starešinstva. Poročilo župnih fUnkcijonarjev za občni zbor naj se dnjo v tisk in razpošljejo nekaj dni pred občnim zborom posameznim društvom. S tem odpade čltanje poročil na občnem zboru in se pridobi časa za druge dobate in razprave. Predsednika župnega prosvetnega odseka naj imenuje župno predsedstvo iz svoje srede in naj prične takoj z delom. Župa letos ne priredi župnega zleta ampak samo naraščajski dan v Dolcnj. Logatcu z obvezno udeležbo za članstvo iz obmejnega okrožja- Zupa so udeleži slnvnosti polaganja spominskih kamnov pri Sokolskem domu na Taboru s sode lovanjem članstva pri javnem nastopu. Cas za naraščajski dan določi prednja, ski zbor. Župni porez so določi nji en dinar. Pri slučajnostih, pri katerih jc bilo spre« jetih več umestnih predlofiov, so staro« sta zahvali župnemu tajniku br. Volku, ki zapušča župo, za uspešno delovanje v žimi in zaključi občni zbor. Šport Glavna skupščina JNS V soboto se je vršila v Zagrebu redna glavna skupščina JN§. ob prisotnosti delegatov 153 klubov iz vseli krajev države. Skupščino je otvoril podpredsednik JNS. Vcljko Ugriulč. Ob 17. se je zborovanje prekinilo, ker so razni iunkcijo-narji morali k sprejemu avstrijskega reprezentančnega moštva. Skupščiua se jc nato nadaljevala od 19. nepretrgoma do 4. zjutraj. Kcšlla jc Izredno obsežen dnev nI red. Debate so se vršile obče stvarno, četudi včasih zelo temperamentno. LNR Je bil zastopan s 15 glasovi. — Poročilo tajnika Kaudersa je navedlo v prvi vrsti naše mednarodne stike ln uspehe v mednarodnih reprezentančnih tekmah v preteklem letu, tako zmago proti Poljski v Vuršavl in proti Rumunijl v Temcšvaru ter neodločen Izid proti Češki v Pragi. Z zmago nad Ruinunijo smo pridobili zopet zlati pokal N. V. kralja Aleksandra. Prizadevanja za tekme s Švico, Belgijo, Švedsko Iu Finsko v preteklem letu niso uspela. Poročilo jc omenilo že poravnana spora s Češkoslovaškim savezom In spora z rumunsko federacijo radi neupravičeno odpovedane tretje, odločilne tekme v Zagrebu za kraljev pokal, kl doslci še ni Izravnan. Nadalje jo omenilo poročilo mednarodne uspehe naših klubov, osobito Oradjanskega v Španiji ter splitskega Hajduka v Afriki in v Franciji. Tajnik je očrtal uuto stanje organizacije iu notranje delo v JNS-, nato prvo tekmovanje za prvenstvo države, pri katerem jc zmagal Oradjauski. Poročal ic nadalje o udeležbi našega zbora nogometnih sod nikov na mednarodnem sodniškem kongresu na Dunaju in o delu in pripravah za udeležbo Jugoslavije na letošnji Olim-pljadi v Parizu. N. V. kralj se jc ponovno izkazal posebno naklonjenega nogometnemu športu s tem, da jc daroval vno vič zlat pokal, za katerega naj tekmujejo letos reprezentančna moštva naših. „ ..... podsavezov. Več saveznih klubov ic pro- j uov' s lični so bili nadalje za podpredsednik,! Šafarik (13eograd), ravn. Jug (Ljublja. na), dr. Dolcžal (Split); za tajnika ta. dič in Koščevič, za blagajnika Dušan Z>. naia ter za odbornike V. Krčcllč, Neme-: Kudelič, Magdlč, Jelinek, Horvat, Pernatimi, Sckullč, dr. Peleš, Mlhajlovk Fischer, I3r. Bazah, vsi s 94 do 123 glasovi. Kandidatna lista, ki Jo je predložil odstopajoči upravni odbor jo ostala di. ccla v manjšini. Po ugotovitvi volitev člani prejšnjega odbora ostavlll dvoran: Iu predsedstvo skupščine je prevzel tak:. novi predsednik Wurth. Od nadaljnlh sklepov glavne skupščl« je navesti v prvi vrsti ustanovitev Osi. ječkega podsaveza, ki bo štel približa« 20 klubov ter Je sedmi podsavez v drži. vi. — ^Službeni glasnika se po soglasnem sklepu odpravi. — Med sprememb;, ml pravil Je važna odprava odbora zi sestavljanje reprezentančnih moštev, Reprezentančna moštva predlaga odslej upravnemu odboru saveza oz, podsavezs sam savezni oz. podsavcznl kapetan, prvi po zaslišanju podsav. kaiietanov. Usn- ja (Hašk, Zagreb; Sokol, Beograd; SK Kragujcvac) ozir. 10 lctnlco obstoja (SK. Sparta, Zagreb — Jugoslavija, Beograd — Slovan, Ljubljana). Upravni odbor jc opetovano na velikopotezen način podprl razne druge športe, posebno lahkoatletl-ko In plavanje. Izdelal sc jc v soglasju s podsavczl nov kazenski pravilnik ter sc Je pripravila obsežna izprememba dosedanjih pravil. Disciplina v klubih ln na Igriščih je v preteklem letu napredovala, v plačevanju denarnih obveznosti so bili nekateri podsavczl ln mnogi klubi tudi lani zelo neredni, kar ie prisililo upravni odbor, da je črtal celo vrsto svojih članov. Poročilo tajnika je stvarno kritiziral beograjski delegat Ing. Mijodragovič tli razni drugi delegati. Ing. Mijodragovič Je imenoval to poročilo enostransko ter delo odstopajočega upravnega odbora istotako enostransko, ako odgovarja poročilu tajnika. Lepi mednarodni uspehi po nih odborih. — Članarina se zviša za 1 1924 na 40 Din, protestna taksa na 5'] Din. — Predlog ing. Kalltcrnc (Split), da bl sc tuji Igrači ne pripustili k prvenstvenemu tekmovanju, nI prodrl. — § 10 opčega pravilnika glede prestopa Igral cev iz kluba v klub se znatno omili v korist igračev, ki menjajo kiub vsled vojaške službe m v korist igračev-dijakov.-Odločitev glede mesečnih prlno6ov za Olimpijski loud se je prepustila podsa-vezom, ki izvedejo glasovanje med svojimi klubi. — Med slučajnostmi je glavna skupščina vzela na znanje in odobrila postopanje Splitskega NP. v alerl bivšegi podsaveznega tajnika Jankova ter obsodila nekorektno pisanje Italijanskega lista »Oazzcta dello Šport« proti Splitskemu NP. JZSS. Danes zvečer ob 8. v dam-skein salonu »Emone« seja upravnega odbora JZSS. Tujci ir Ljubljaiii Od pondcljka na torek je prenočilo v Ljubljani v raznih hotelih in gostilnah 138 tujccv in siccr v hotelu: UNION: Arangi Francis, viol. virtu« oz, Zagreb; Backhaus Henrik, inženjer, Dunaj; Dcže Abraham, trgovcc, Sombor Elsner Danijel, uradnik, Zagreb; End Otmar, direktor, Beograd; Froman Mar« garda, član nar. kaz., Zagreb; Froman Maks, član nar. kaz., Zagreb; Gostinčar Josip, Iesotržec, Domžalo; Gregorion Demctrij, trgovcc, Beograd; Goluh Fr., trg. potnik, Litija; dr. Grosz Viljem, komponist, Dunaj; Gallina Emil, potnik Dunaj; Gold Marko, trgovec, Varaždin; Gcrbci Bernard Moric, inž. v stavb, sv., Dunaj; Hoffmann Gcza, trgovcc, Mari« bor; Jost Karol, potnik, Celje; Hakil Franja, žena vclcind., Karlovac; Jokano* vič Peter, trgovcc, Sarajevo; Klemcnčič Alojzij, potnik, Rakek; Kuhn Jean, trg., Luzcrn, Švica; Kaplan Josip, trgovcc, Dunaj; Kolbert Ernst, uradnik, Zagreb; Klein Josip, potnik, Dunaj; Levi Pavel, trgovcc, Dunaj; Lobc Janko, župnik, Poljane; Miillcr Viljem, tovarnar, Rons. dorf, Nemčija; v. Mautner Jurij, vele« industrijalce, Dunaj; Namur Hudi, član nar. kaz., Zagreb; Namur Dcsl, član nar. kaz., Zagreb; Ncwchlovsky Karol, ravnatelj, Leobcn; Ncidbart Adolf, tr> govcc, Berlin; Pastouhova Olga, član na« rodn. kaz., Zagreb; Popovič Vlajko, trg. zastopnik, Zvornik; Pirnat Janez, nad« učitelj, Mokronog; Pregelj Irma, abs. trg. tečaja, Maribor; Rossmann Geza, direktor, Zagreb; Sidorova Tatjana, član nar. kaz., Zagreb; Sondcrly Štefan, pot« nik, Dunaj; Subotič Spiro, car. posredn., Boh. Bistrica; Tausig Oto, direktor, Za. greb; Vcrgoni Umbcrto, trgovcc, Rib« niča. SLON: Assan Jakob, trgovcc, Banja« luka; Baudisch Alfred, trgovec, Zagreb; Cupara Anton, trgovcc, Mladcnovac; Dobry Anton, trgovec, Zagreb; Festncr Karol, Iesotržec, Trst; Frcy Armin, trg., Zagreb; Frank Josip, potnik, Dunaj; Jos. Guckcnthalcr, trgovec, Osijck; Homovc Franc, trgovec, Cerknica; Kncbl Josip, trgovec, Vinkovci; Krcnn Josip, potnik, Gradec; Krajcar Pavel, trgovcc, Zagreb Kabiglio Cesar, trgovcc, Zagreb; Kučem Ernst, trgovce, Sarajevo; Kasscroller F., pooblašč. O. W„ Dunaj; Klajnmajcr O., inženjer, Vitcci; Lešnik Franc, trgovcc, Maribor; Magnoni Edgard, špediter. Mi« lan; Pegan Ludmlr. traovcc, Milan; Vi« ljcm Perko, trgovce, Celje; Rosenbcr^ Ignac, trg. potnik, Zagreb; Schvvarz Iv, trgovce, Zagreb; Tcnion Antonija, za' scbnica, Daruvar; Urbič Alojzij, dijak, Maribor; dr. \Vcil Izidor, trgovec, Zv greb; NVicsol David, trg. potnik, Dunsj; \Vinzig Filip, ravnatelj, Mojstrana. JU2N1 KOLODVOR: Baš Julija, tn govka, Št. Lampcrt;Biider Anton, trge< vec, Vršac; Godlcr Kaneijan, trgovski pomočnik, Rogatec; Gommclj Teodor, špediter, Varaždin; Jcrar Hedvika, služ« kinja, Beograd; Klemene Stanko,' car, upravnik, Gor. Cmurck; Kovač Josip, trgovec, Gorica; Ncuinbraum Jakob, tn govec, Dunaj; Pcrz Jolian, živinozdrav-nik, Kočevje; Schon Rudolf, potnik, Za greb; Tavčar Anton, trgovec, Kočevje; Trampuž Makso, dclavec, Kočevje; Zu< panc Aleksander, trgovski pomočnik. Prcvaljc. LLOYD: Zupančič Mirko, vojak, Split; Gradišar Ivan, pis. moč, Kranj; Mclichar Henrik, potnik, Dunaj; Povš« Alojz, vrtnarski pomočnik, Ccljo; Roz« Škjuder, zascbnica. Gorica. SOČA: Kušar Ivan, davčni upravitelj v p., Notr. Gorice; Kušlan Andrei, ka' plan, Sodražica; Pahor Franc, posestnik Kojsko; Štupar Tarina, šivilja, Kamnik; Udovič Avrclija, zasebnica, Lož; Zabu' kovcc Ciril, orožnik, Rakek. TRATNIK: Bodo Dcsidcr, godbenik, Vel. Bečkerek; Cičio Ilija, godbenik, Za' greb; Dcvide Velimir, tvorničar, Zagreb Matijašič Frane, uradnik, Zagreb; N«' kity Karol, godbenik, Vel. Bečkerek' Prcskcr Vlado, krojač, Ljubljana. ŠTRUKELJ: Bačič Božo, trgovec, Z" greb: Buttlgnonl Salvator, zasebnik, Po' la; Cerič Slavko, trg. potnik, Maribor; Fcrucijo Mara, zascbnica, Novomcsto; Kuhar Alojzij, trgovec, Maribor; Len«' Ivo, strojnik, Sv. Juraj, Hrv.; Modic l. posestnik. Bloška polica; Petcrncl Jan' ko, trg. uradnik, Ljubljana; PovSc J" trgovcc, Mokronog; Pavla Sicgmund, čitcljica, Beljak; Škerl Josip, prokurist, Stcfančič Josip, trg. potnik, Maribor: Uršič Franc, posestnik, Hotovljo; AiA Zafred, zasebnik, Pola. Nadalje je prenočilo v gostilnah: V< Schiava 14, pri Starem tišlcrju 7, P' Ravniku 2, pri Amerikancu 1 In pri te) fežu 1 tujce. Lastnik ln Izdalatell Konzorcll »lutraj Odgovorni urednik P r. Brozovl« I'lšk Oetnlške tiskarne, d. d. v. Llubllai« Dr. H. Dobrila: Ljublj. borza in njen ni. I,Jublj«n« s svojo geogrnfično logo, naravnimi dobrinami, izpopolnjenimi že» lc7niSkimi in drugimi modernimi p ros metnimi sredstvi tvori danes srcdiiie cele Slovenije ter jo ravno te prednosti usposabljajo za najvažnejšo vez s celo srednjo Evropo. Živimo v svobodni dr« javi in dani so vsi pogoji, da si ustva« rimo tudi svobodno gospodarsko bodoč« post. DedJčino, katero smo v gospodar« ikem ozlru prevzeli od bivše države, in dosedanji razvoj v miši domovini nam Jasno zočrtavota našo nadaljnjo gospo« darsko pot, to je pospeševanje obrti, trgovine in industrije. To pospeševanje pa zamoremo doseči edino le na ta na« {in, da si izdejstvujemo tudi ustanovo, pa kateri se stekajo niti vseh treh go« tpodariikih panog, to je borzo v njeni najpopolnejši obliki. i Pod sedanjo težko denarno krizo je« Ji noše celokupno gospodarstvo in po j današnjih znakih šc nikako ni pričaka« , gospodarski pomen vati preokreta. Poslovanje oziroma obra tovanje s krediti je pa skoro izključeno kajti že samo obrestovanje kredit« da« leč presega mejo možnega dobička. Ne« izoglbna posledica tega stanja je dnev« no naraščajoča brezposelnost in marši« kutera gospodarska panoga je žc na po« tu pešanja. Nočem trditi, da bi v tem trenotku poslujoča borza mogla naenkrat odstra« niti vse obstoječe gospodarske težkoče, toda prepričan sem, da bl jih vsaj v marsikaterem oziru omilila. Denarna kriza bi bila v toliko olajša« na, da bl gotovina, katera odteka sedaj radi obstoječih deviznih naredb na dru« ge borzo in sc le polagoma in v večjih presledkih zopet vrača na naš trg, osta« la doma in bi tudi razni odbitki odpadli v prid naše trgovine in gospodarskih krogov. Razen tega bl bila olajšana tudi kalkulacija ter bi se dvignila plačilna gibčnost naših denarnih zavodov. Na borzi, tako efektni kakor blagovni, se sestajajo dnevno trgovci različnih go« spodarskih strok, ki se medsebojno po« svetujejo, sporočajo različne gospodar« ske Informacije, se medsebojno podpl« rajo z lastnimi Izkustvi, srečajo se kon« trahenti za evcntuclno novo vrsto blaga, tako da se marsikdaj zaključi tudi iz« vanredna kupčija. Kar bi bilo pa nsjpo« rnembnejše, solidna trgovina bi zopet obvladala lastni trg ter bi vplival* blagodejno na trine ccne. Velikega pomena bi bila ljubljanska borza spccijelno za Slovenijo kot polje« delsko pasivno deželo. Na borzi, kjer se stekajo dnevno gospodarske vesti, bi se ravno poročila o raznih potrebščinah mogla mnogo hitreje In lažje preaojati ter organizatorično urejevati na borznih sestankih, na katerih bi se določala tudi kakovost posameznega blaga in izkrista« lizirale cene, olajševal promet in za« jamčila rednost trgovanja in trgovca. S tem bl se posobno v času kriz najbo« Ije Izjcdnačila ponudba in povpraševa« nje in bl se • trgovsko tehničnimi sred« stvi če že ne zadrževala pa vsaj omilila marsikatera gospodarska katastorfa, ka« tere ne more preprečiti noben še tako popoln zakon. Sedanji čas pa nas opominja še na posebno dalekovidnost. V doglednein času se bo sklenila trgovinska pogodba z Italijo. Tu moramo biti jako čuječl Ljubljana, kl radi svoje naravne lego spaja vzhod z zahodom, utegne pri stvarnem in strokovnem sklepanju te mednarodne trgovinske pogodbe postati toriščo tudi tranzitnega prometa. Tu bo stopilo v ospredje vprašanje javnih skla dišč, s katerim je neločljivo spojen skladni list, ki predstavlja na borznem trgu vrednoto prvega reda. Ta ustanova postane lahko za Ljubljano kot posred« no trgovinsko mesto najdalekosežnejše« ga pomena ter utegne imeti s sodclova« njem borze največji vpliv na gospodar« sko bodočnost Slovenije. Uvcrjcn sem, da je v Italiji za uspeš« j no dopolnitev trgovinske pogodbe žc , dunes mobilizirana rezervo kapitala, ki ; si bo skušala s pomočjo pogodbenih i klavzul postaviti močne postojanke v naši zomljl, da uresniči stremljenja svo« | jc ekspanzivnostl. Naloga vseh naših gospodarskih krogov mora biti strem« ljenje za skupno trdnjavo odporne go« I spndarske sile in to je ravno borza. I Slično sejmom pospešuje borza trgo« I vino ne samo v notranjosti dežele, tem« več privabi tudi tujca, da spozna njen ustroj in običaje ter daje možnost do« mačemu trgovcu, da uveljavi predpise njegovo lastne borze, njene uzanco in njcue razsodbe. Tu ho borza zopet milu go pripomogiu k razbremenitvi trgovin« skih sodišč in istočasno k olajšanju tr> govinskili poslov. S poslovanjem borze bl tudi tu bila dana remedura z ustanovitvijo borzne« ga razsodišča. Namen razsodišča je-rav« | no olajšanje rednih sodišč in čim hitrej« Sa pravomočna rešitev sporov trgovin« skega značaja. S tem hi bilo ustreženo gospodarskim kropom in redn. sodišču. Za napredek nušega gospodarstva je torej potrebna organizacija v taki obli« ki, v kateri mu je zajamčeno prednost organizirane vzajemnosti, nc da bi krsi« la indivlduelncga delovanja, osebne mo« čl in skušnje. Taka organizacija je po« oscbljena ravno v borzi, ki jc poklicana da očisti gospodarsko življenje od ne« poklicanih, ozdravi tržne ccne ter da možnost narodni skupnosti, da sl pri« dobi upravičen gospodarski upliv na po« j slovni svet. Njeno urcsniečnje je pa lo j tedaj izvcdliivo, če je podprto od vseh I gospodarskih krogov. fove sodne takse v izvenspornem postopanju A. SploSne določbe, v kolikor ne pridejo v poštev druge. Vloge v obče, opnzcrltve, prof nje, predlogi, zahteve, pismene ali protokolarne, ne slede na število iu velikost pol . . , , Pripomba: Proste te takse so vloge: t) v varstvenih in skrhstvonih stvareh, o katerih mora sodišče po $ t. zap. pat. uradoma postopati. In b) radi peprav slučainih pogrcSkov, v odločbah, če so zahteve utemeljene (CL tt, št. II. taks. rak.) V varstvenih In skibstvenih stvareh veljajo glede podelitve pravice revnih dosedanji prcdrlsl. Zapisniki, priloge, duplikatl, prepisi, potrditve In overitve listin, pooblastitve, odpovedi, pooblastila, razglasi, kakor v civilno-pravdnem, oziroma izvršilnem postopanju. Za vsako odobrilo, dopustilo ali potrdilo v zmlslu pripombe številke 3. k).................. Pravna sredstva, rckurzl, ugovori, pismena ali protokolarna . . i) na zborna sodišča prve ali druge stopnje...... b) na stol scdmorlce............ . . , B. Konkuzno ln poravnalno postopanje. floge upravnika konkurzne mase in odbora upnikov so prosto takse, če v skladu ni gotovega denarja (šl. 5., št. 7. taks. zak.) P'cdlug ua otvoritev kunkurza ali če sc otvorl konkurz uradoma .................. . za več oseb.................. Zapisniki: zu izvršitev vsakega popisa od pole...... Uradna potrdila sodišča............... Pripomba: Uradna potrdila upravnika konkurzne mase In odbora upnikov so prosta takse, če v skladu ni gotovega denarja (čl. 5, št 7. taks. zak.) Poprečna pristojbina po postavki 15. tarife o sodnih pristojbinah, priložene ukazu z dne 15. septembra 1915., št. 279. o. d. i. kakor do sedaj, In sicer l) za konkurzno postopanje, ako sc konča konkurz s prisilno poravnavo ................... 6) za poravnalno postopanje, ako sodišče potrdi poravnavo , C. Zapuščinske stvari. Za hranjenje oporoke pri sodišču poleg takse za prošnjo po tar. post. L ................. Za sestavo ali priznanje oporoke ali kcdiclla pred sodnikom poleg takse po tar. post. 1............. 3) na sodišču ................... b) Izven sodišča.................. Za zahtevo, da se oporoka otvori ali razglasi, ali če se oporeka otvorl In razglasi uradoma............. Povprečne pristojbine po postavkah 25. do 28. tarile o sodnih pristojbinah, priložene ukazu z dne 15. septembra 1915, št. 279. o. d. z. kakor v do sedaj povišanih zneskih. Pripomba: Dediščine v prvem kolenu krvnega sorodstva, če nc presega njih vrednost pol milijona dinarjev, in dediščine, legati, darila in pravice uživanja, namenjeni obči koristi, so takse proste (čl. 6, št. 5. taks. zak.) D. Vpisi v zemljiško knjigo. floge za vpis v javne knjige na nepremičnih stvareh In njim zenačenih pravicah z vknjižbo ali predznambo za vsako vrsto zavarovanja In za vsako sodišče od vrednosti, z obrestmi, vštetimi do dne zahteve, ne glede na število Izdatkov sklepa:................. a) do 500 Din................... b) preko tega zneska za vsakih 100 Din......... Pripomba: aa) V tej taksi je obsežena vknjlžnina. bb) Pri vknjižbi ali ptedznambi lastninske pravice se plača le taksa po tar. post. L cc) Za razširjenje zavarovanja se plača nova taksa, pri tem se zneski pod 50 Din ne vpoštevajo, vsote nad tem zneskom se smatrajo za cele stotine. Clone za vsak izbris ali znižbo zavarovanj za vsako vrsto zavarovanja .................. 0 če se ne Izdado odločbe, sklepi........... ■') če se take ali pismeni nalogi izdado......... Woge za vsak vpis ali izbris zaznambe ali poočltbe . . .' . Vloge z opravičbo predznambe............ E. Vpisi v trgovinske In zadružne registre, kl Jih vodijo sodišča. sodno protokoliranje firme ali izpremembe Ilrmc poleg takse za prošnjn po tar. post. 1„ In slccr:.......... J) delniških, bančnih, kreditnih, hranllnlčnlh in vobče denarnih, trgovskih, Industrijskih, komandltnlh na akelie..... W zadrug In hranilnic po rcgulatlvu, kolikor niso oproščene s posebnim zakonom........... ... h sodni razglas odobrenih izprememb v pravilih teh družb Itj zadrug se plačuje ena petina te takse, kolikor niso oproščene s posebnim zakonom. U II 1, II"3 l»n S — 5 176 143 79 3,4 20 — 50 — 100 — 200 — 250 — 5 — 20 - 1 _ H 147 100 — 148 100 — 200 — 149 50 — Slana »aaka iMMOa M »ar Za .Onplan.anla- In .Zanllva- aa rakuna vaaka haaada I Plo. — Prlnbful«Jn ta lo raall ogla.l, kl ao piaOanl a oapr.j Plata a* Itako mehkega teaa, fino barvana po SSOO l>ln. — Zgornji In .podnjl vttnell 425 Din. Sprejmem tudi vsa dela. — ZupanflP Ivan. mUar. podružnica Ollnce Stev. 20. Vit. «38* Lesni trgovci, pozor! I Usnjarji, lončarji I n.to il 1 a a* m tltliAulno no Pa nlalf I ennt nrnda m at 138 10 1 139 153 20 50 5 5 3000 20 pa Naročajte, "SlITnftH Naročajte, čitajte fn ^ razširjajte dnevnik jf (dobe) Knjigovodkinjo veftčo strojepisja ter sloven* ske In Italijanske korespondenca, sprejme lesna družba v Sloveniji. Lantnoro^no pisane ponudbe g navedbo re« fercnc pod ..Lesnu" na Aloma Compaujr, LJubljana. 3328 Službo 6am. gospodinjo dobi pri večjem podjetju na debeli pridna ln poštena, vsuj delno izobiažcna ter v gospodinjskih poslih Izurjena gospodinja. Plača dobra z vso oskrbo po dogovoru. Nastop takoj ali najkasneje do 20. t. ni. — Pismene ponudbe na upiavo ..Jutra" pod ,,Samostojna gospodinja 5". 3224 Sestavil sem tiskovine, na katerih se prevzame okrogel, tesan in rezan les, seznam dimenzij Je ta obenem tudi račun kublkature, tako da ne rabite nobene kubične raču» niče zraven. Naroča ee pri r Dragotln Korošec, Rečica ob Paki. 3280 Masko zeleni plerot, Harlckln In Pirat, st prodajo. .Naslov pove uprava Jutra". 3237 Po nizki ceni prodam staro tovarno ▼ Savinjski dolini, pol ure od postaje. — Marija Dob. Trbovlje 1. 82a3 Rotacijska črpalka 26.0001 urne zmožnosti. le nova, se proda ca 6000 Din. Ogrlnc, kurilnica, Novo mesto. **o4 Trapist sir Ia v brezkonkurenfnl kvaliteti, nudi ▼ vsaki količini po Din 3190 za kg trgovsko pod-JctJo K. Mahorčlč, Zagreb. Petrova ulica 85. 2385 Ovčja volna IS ki7, lepa in čista, po ugodni ceni naprodaj. Vprata se: Moste. Poljska cesta štev. 88. pritličje. 3312 Njive in travniki ▼ Tomačsvein. ee prodajo na Javni dražbi v četrtek 14. t. m. ob 10. url na tukajšnjem okrajnem aodlšču soba Al. 15. 3111 Enonadstr. trg. hiSo v lepem In jako prometnem trgu ua Sp. Štajerskem, prodam po uizki ceni. — Naalov pove uprava ..Jutra". 27&3 Dvonadstropna hiša t sredini mests. s velikim prazului obruiiShim lokalom. 4 stanovanji, kleti, as za Din 200.000 proda pod ugodnimi Na stanovanje in hrano pogoji. Stanovanje 2 »ob kupcu na razpolago. Naalov pove uprava ..Jutra" pod ,,Prazen prostor". 8200 Opremljena soba z uporabo kuhinje In če mogoče uporabo klavirja, se lAfe v Ljubljani za mater in hčer proti dobremu plačilu. — Naalov pove uprava ..Jutra". 2800 Klavir ISčom stanovanje z eno ali dvema soban.i lu kuhinjo ter prltiklluami. lahko Js tudi na periferiji me«la. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod &Uro „Učeiu stanovanje". 8400 Kdor mi posodi 50.000 Din na milijonsko vrednost, mu odstopim lepo stanovanje s 3 sobami z električno razsvt-tljavo v Sp Alftki Naslov pove uprava ,,Jutra". 8403 Služkinja pridna In polLena, kl zna veliko kuhati lu opravljati dru* ga hišna dela, dobi takoj dobro mesto. Naalov pove upr. ..Jutra". 3211 Ilrastovi hlodi prlma, franko vagon Kočevje. 050 Din m*, proda In dobavi takoj Josip Putre. MozelJ 41 pri Kočevju. 3330 Narodna noša koroška, zllska. se proda. — Naslov pove podr. ,,Jutra" v Mariboru. 3345 Izvanredna ugodnost! , Hitra kupčija! Samo tretln-J sku cena! — Posestvo: Hiša enonadstropna, poleg vodna sila, v bil vodovod, elektr. razsvetljava po potrebi elektr. pogon, »tara vpeljana usnjar-na, mnogo premičnine, vrt, psšnlkl, gozd, njiva, leil v obmejnem krsju Induatrlje. — Cena V6einu le 325.000 Din ; pri takojšnjem plačilu znatno nitja cena. Lahko OHtane tudi nekaj vknjltenega. Le resnim reflektnntoin da pojasnila : Ciril Majcen. Dled 2. 3303 ne sprejme takonaki par ali dve gospodični, tudi dijakinji. IClektr. razsvetljava. Uporaba klavirja. Naslov pove uprovs ..Jutra". 3313 Učence krepak dečko, ee sprejme v trgovino s apecerljsklm blagom. Vek. Ilodlognr. Ljubljana, Klorijauska ulica. 3010 Trgovski nastavljenec j ieleznlnar, g daljšo prak?o, j se sprejme. — Stanovanje la ; hrana Je na razpolago. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..LJubljana 21". 8405 Pozor, čovljarjil Slnger laugarm lloimasr-hlne v dobrem stanju, se radi ae-iltve poceni proda. Vpraša se pri podružulcl ..Jutra" v Mariboru. 3340 Sobo r neposredni blltlnl delelnega sodllCa. oddam zs pisarno. — Cena nizka. Naslov pri npr. ..Jutra". 8375 Dvovprežna kočija se proda. Naslov pove uprnva „ Jutra". 8353 (iščejo) Šivilja se priporoča ecuj. damam na dom. Ponudbe na upravniltvo ..Jutra" pod ..Primorka", 3330 Ljubljanski Zvon letnik 1923. prvo številko, kupi Tiskovna zadruga v LJuhljnnl. Prešernova ulica 6L 54. Orožniški stražmojster vpokojen, 38 let star, samec, slov,, urbobrv. In nemškega Jezika zmožen. Išče primerno službe kot skladiščnik, pre-vzemalcc, vratar, ali občinski tajnik. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod „Vesten" 3310 Prodajalka pridna ln poštena. Išče mesta v špecerijski stroki, gre tudi za blagajničnrko. Dopise Jo poslati: J. Medved, Franko-lovo p. Vojnlk. 8275 Smrekovo storže kupujem vagonske naklade In prosim ponudbe r navedbo množine na naslov: Kdvard Plller, Vrhnika. 8310 Voverično, polhovo In vse druge kože dlvJaMne. kupuje v vsaki množini z a Inozemstvo skozi vse leto D. Zdrnvlč, Ljubljana, trgovina usnja, Florijanska ulica Pi 9. 3008 Kur hišo v poljubnem kraju, n vrtom, sadovnjakom ali manjšim posestvom, primerno upokojencu. Pogoji: najmanj 3 večje sobe možnost naselitve, ne-pretlrana cena. Posredovalci odklonjeni. Odgovorim vsakemu prodajalcu. — Ponudbe s popisom nasloviti na upravo ..Jutra" pod ..Nakup hf*e Stev. 3307". 3307 Nova vila v Ljubljani poleg cestne železnice, se radi preuelive takoj In ugodno proda. Vila Ima 5 sob, kuhinjo z vsemi prltlkllnaml. suteren s 4 sobami, elektrika, vodovod. centralna kurjava, kopalnica, porka voda. Poleg stavbe 1000 m9 nar« ele. Vse takoj na razpolago. Pisma na poštni predal 49, Ljubljana. 3381 2000 K nagrado za prazno sobo s kuhinjo ali sobo s souporabo kuhinje. —■ Ponudbe če mogote n ceno pod ..Marec 1924" na upravo ..Jutra". 3373 Soba se takoj odda. Naslov pove uprava „Jutra". 8352 »e proda za 13.000 kron. — Poizve so: TrG Tabor št. 0, pritličje levo. 839ff Dve kitari ceno naprodaj. — Naalov upravi „Jutra". 832 t* e i ' to&amMA Pozabljen je bil dne 12. februarja * jutranjem vlaku lz Gorenjske večji zavitek t tolno. Polten najditelj se nuptcža, da odpošlje zavitek ua naslov. OoHtilna Bijavc, Vižmarje. proti i^vrulirl stroškov ln ua^radc. 3402 : Skladifičo in pisarna se odda v sredini uicala blizu južnega kolodvora. Skladišče Je primerno za trgovino i moko ali za kak drug flneJAl | predmet, razen nuilnlb ali j smrdljivih stvari. — Ponudbe 1 pod ..Lepa prilika" na upravo ..Jutra". 8203 I Lokal za skladišče v bližini južnega kolodvora, se takoj odda. — Naslov pove uprava ..Jutra". 3393 ! Vzamem v najem • ali kupim trgovino, tudi lehk^ z gostilno, to pa lo na prometnem — brezkonkurenf uem kraju na deželi. Najraje na Štajerskem v le«nem kraju, četudi nn samoti, samo da Je velik promet. — Ponudbe na upravo Jutra" pod ..Velik promet". 3339 Damska rokavica kl Je bila Izgubljena - Me.t-nl-TurJsAkl trg-RImeka resta. naj se odda v upravi ..Jutra" proti nagradi 'SO Din. 3377 " angloekib hrtov mladičev, čistokrvnih, se pro« da pil A!. Turk, trg. v Višnji gori. 832* Konc. promet, pisarna J. Stuhcc. Maribor. L*koi niška ulica fitfcv. 4 — proda: TRO. HI SO v Mariboru s dobro špecerijsko trgovino ln goer.ino a prostim Stanovanjem. DVODRUZlN. VILO 8 prostim modernim, petsobnlm, parkeiiranlru stanovanjem a elektriko, vodovodom, plinom ln lepim vrtom. MAkNJ»A PUdttttTVA v uut-ribor^kl okolici in drugod ter OOZDNA PUSlfiSTVA za aečnjo ln vek-posestva. DRU2AD VIK h! t aH br*z sodelovanja 7. večjimi in uianj-filuil zneski za industrijska, trgovska ia obrt. podjetja. Preskrbuje: najvarnejše in uajplodonos-nrjfee naložb«; kapllttllj po dogovoru. 3358 Slovenija, pozorl Kdor hote dnuee v tej draginji res poceni kidati - -o lu druga poslopja, naj ima dobro prouuurjcu načrt, da cl prihrani 8tt-o^.»ci zidanja. Tuko načrte naj naroM edhio le pri stavbnem podjetju Dragotln Korošec, Resica ob Pukl. 8293 Mesarski pomočnik Išče službe. — Naslov pove uprava ..Jutra". 3349 koj večjo množino. Ponudbe z navedbo cene Je nasloviti: Jožo Kovač, Ljubljana, Rt ari trg 8. 3210 Posestvo na Polzeli tik kolodvora, pripravno ra vsakega podjetnika, se proda. Več pove Josip Herman, Polzela. 3309 Skoraj novo lii§o kl atojl ob okrajni cesti In na najbolj prometnem pro- t štoru v Trbovljah, prodam zs Kdo bl posodil nizko ceno Pripravna Jo za podJeln, ROspodlčul 8000 D»n trgovino ali obrt. Cena In ia tIgoV|no proti primernim drugI podatki se Izvejo pri obrestlln ,n garanciji za tri letniku: Juriju Ferenc. mrgece? Ponudbo ne upra-o zidarski mojster, Trbovlje U. .utra-. pod 6lfro .,Pouioi:". 3389 F 3305 Dražba gnoj* za čas od 1. marca do 31. da« ieu.tra 192!, ee vrftl dne 23. fc»»r?arja 1924 ob P. url dopoldne r državni žrebfaiul na ^elu pri Ljubljani. Zdra-iivl.l Imn poleg kupnine plačati 'i odst za uboSnl sklad, 2 odst. takso In ntroEko objavo v časopisih. Državna ireb« čarna ua Selu. 3390 Zobotchnik perfekten ▼ zlatu In kaučuku. išče mesta v Ljubljani. Cenj. ponudbo Je poslati na Georg NHken. Osijek III, Crkvena ulica. 3351 Nova hi§a moderno zidana v kateri a nahaja dobroldoča gostilna Krasna cnodruž. vila go.COO Din se posodi z lepim vrtom v Mariboru ob za krotko ^o. ponudbe pod parku, ae proda za 205 000 .iPrVovrstna garancija" na Din. - Naslov pri podružnici po(lrutnlc0 Mjutrft- T Marl- ,,Jutra v Mariboru. 8347 bonl 3343 dtti.S^Sh^lMiaiJt^ cTihi dom 32> Korospondcntinja samostojna, z večletno prakso, zmožna vseh jnaarnlških del. Seli premenitl službo. Cenjene ponudbe pod ..Samostojna IS" na upravo „Jutra". 3300 Lepo posestvo ___BWDllllin m 5 oralov polja, hlevi, vse - lepim sadnim vrtom, hlevom, dobrem stanju, lepi prostori j ledenico, žago, tik državne1*® zldnnje blizu tovarne, hiša ...... ceste. 5 minut od železniške:!® »rpov«no relo pripravna, 1 n . ,. . postaje na prometnem kraju v bližini Maribora na pro- Dvignite plbmo, na Gorenjskem se proda. _ mrfnem kraju. — Ponudbe: Poizve se detajlno pri Ciril Meljska cesta 59. Maribor. Pogačniku, . -«uart. 3285 8344 Katica, povej mi, kje si k-uplla ponod.i* Ali ne veš da se kupi najboljše pri V I c e I d u, Maribor, Glavni trg? 191 Pisalno mizo amerlkanski roul^au* masivno lz hrasta, novo. nerabljeno, prodom po«'nl. Ponudbe pod ..Rouleauz" na Drugo Reseljak, Ljubljana, Sodna ulica. 3393 Lopa enonadstr. vila 12 velikih «ob s prltlkllnaml. 5 oralov vrta, 10 minut od , Cel.la, poceni naprodaj. Sta« ; novanja prosta. Ponudbe pod ..Vila" na A'0^® Compnny. j Ljubljana. 2742 | Pozor, Amcrikanei! Proda se Iz proste roke večje | kmečko posestvo z vsemi go-I spod.irsklmi poslopji, t lepim 1 sadnim vrtom, njivami, trav- I nlk| In gozdoma. V hiši se nahaja irdaj tudi pestllB« ln I *lrer ob cest« SVofla Loka— kolodvor. Natančnejša pojasnila daje M. Krlifinlk. henbura. 00821 Sostanovalce k akademiku, se sprejme ▼ popolno oskrbo. Naslov povo uprava „Jutra". 3397 Stanovanje v Mariboru ramerlnm za ljubljansko. — Ponudbe pod ..Maribor" na upravo .,Jutra". 8302 Na stanovanj se sprejme gosnnrti^na, miijii gospod ali dijak v bližini Univerze.— Naslov v upravi ..Jutra", 8371 Inteligentna simpatična gospodična srednje starosti s nekaj premoženjem In stalnimi letnimi dohodki, želi omočil uradnika ali tr> govv a mirnega značaja starega do [»0 let. tudi vdovca. 1 — Resne ponudbe pod šifro 1 ..Skromna" na upravnifctvo ..Jutra", 2800 Kdor hoCfi tal prodali 1E Kdor tioCt dal kupiti Kdor lSče sluZbs Hi 1 naj iuiika o „]ul[ii" e DAMA $2 st Dsjbitrejo moderno in okuauo poreSo t opombo Vedno veliko isben rpletk (kit). Priporočkm se ta vsa lasna dela kakor tudi u barvanje »itih las e «l/Oreai lIcDe>,tudi t modnih barvah M. PODKRAJŠEK, frlker ra dame In goipodo, St. Petra cesta 32. Zahtevajte v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah ... _ _ „.... J* = «JUTRO» St. 38 Pisalno stroje nove in rabljeno, najccnejše pri 84 n AP anii IJOBLJ&W&, • Seltnburgova ul. 8 I. Iz naročja ljubečih starišev, bratov in sestre je kruta usoda nenadno Iztrgala našega prisrčno ljubljenega sina samca, za popravilo tovarniških stanovanj, se takoj sprejmeta. 657/» Pismene ponudbe z navedbo nrne plače na Tovarno cemeota, Zidani most. Borisa pivovarna in sladarna v Mariboru ponuja svo|e sploinoinano in prll)ubl|eno vlsokoodstotno marčno pivo In kozlovo pivo po najnižjih cenah In pod najugodnejšimi pogo)l Iz pivovarne ali lz zalog v vseh vetjih krajih SHS. 66_'/a dijaka trgovske šole v Celju Umrl je v torek, dne 12. t. m. ob 9. uri dopoldne v neZni starosti 15 let, ko smo že vsi mislili, da je rešen trdovratne in zahrbtne bolezni. Pogreb nepozabnega najmlajšega sina bo v četrtek, dne 14. t. m. ob 16. uri iz Narodnega doma na okoliško pokopališče. — Ob preranem grobu plakajoči zaostali priporočajo miljenca v trajen spomin. Celje, dne 12. februarja 1924. Rodbina Rafko Salmič In vsi sorodniki St. 3701-rel. XXII. Razglas Kot je bila t Ljubljani 9. februarja 1924. zopet na enem psu ugotovljena steklina, ukazuje mestni magistrat na podlagi $§ 41. in 42. zakona t dne 6. av. gusta 1909., dri. t. št. 177, poostren pasji kontumac in odreja spreminjevalno k razglasa i dne 10. novembra 1923., mag. št. 29339-XXlL, naslednje: 1.) V področju mesta Ljubljane morajo biti vsi psi neprenehoma na verigi ali pa morajo biti tako zavarovani, da ue morejo ubežati niti poškodovati no oseb ne živali, oziroma morajo bili zavarovani z nagobčniki, ki zabraujujejo grizenje ter jih je vodili na vrvici. Vsi psi morajo imeti pasje znamke 2.) Strogo je prepovedano jemati pse s seboj v javne prostore,, kakor tržišče, gostilne in kavarno. 8.) Vsakdo mora svojega psa, če Je prišel v dotiko s steklim ali stekline sumljivim psom, ali če opazi na njem znake stekline, takoj oddati mestnemu konjaču ali ga tako zavarovati, da ni nevarnosti za okolico. Tudi triora slučaj takoj naznaniti mestnemu magistratu. 4.) Psa izpeljati iz kontumačnega okoliša se sme le z dovoljenjem mestnega magistrata. 5.) Pse, ki bodo zaloteni proti navedenim odredbam, se bo uničilo, lastnike pa kaznovalo. Za prestopke proli odredbi pod ločko 2.) se smatra soodgovorne tudi lastnike navedenih prostorov. Mestni magistrat ljubljanski, dne 10. februarja 1024 Gostilno v Ljubljani s tešijo uzomEin v najem. Odkupim tudi celotni inventar. Ponudbe pod potrebna. 654 s Ponudbe z navedbo referenc jo poslati na Bourne & Co., Maribor, Šolska ulica 2. Tovarna* i Bedekoiiml, Hrt. Zagorje, steklenice za vkuhavanje sadja in povrtuice so na,;'ool.)£e iu nsjccuejie. 30 Glavna zaloga za vso državo: Lovro Petovar, Ivanjkovci. Istotam se dobri Znpanfeve knjige „Konzervl-ranjo sadja in povrtnln domačo uporabo" v slovenski in hrvatski izdaji. ■ Gospodinje, naroSUel . Pismene ponudbe brez ispii-reva! je poslati ua tovarno. Prodam električno centralo, zvezano s parno žago, in siccr popolnoma novo Lanzlokom obilo, 95 l'S, z novo sesnljko in čistilcem vode, vse novo jermenje, popolnoma novo venccijanko, okrožno žago (cirkularko), polnojarmenik ter delavnico z vsem potrebnim orodjem. Ker se nahaja to podjetje samo pet minut oddaljeno od postaje, je primerno za vsako industrijsko svrho ter obsega dovolj prostora za razširjenje istega. — Interesenti naj prašajo pri posestniku Ludoviku Kuhariču v Ormoža. «45 Vsegamogočni je poklical k Sebi našo nadvse ljubljeno" zlato in nenadomestljivo mamo, staro mamo, teto, taščo, gospo MARIJO FRANZOT > posestnico danes ob 7. uri zjutraj, pre videno s sveto-tajstvi za umirajoče. Pogreb predrage nepozabne se vrši v četrtek, dne 14. t m. ob '/s3. uri popoldne od kapelice na Spod. Rožniku na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše za dušo preblage pokojne se bodo brale v več cerkvah, Zgor. Rožnik, dne 12. februarja 1924. 669/a Žalujoči otroci. Izšel je v knjigi Taksni in pristojbinski pravilnik Kdor plačuje takso in pristojbine potrebuje polog zakona tudi pravilnik, ki zakon razlaga in pojasnit] e. Knjiga ki obsoga 240 strani, veija s poštnino vred Din 43'50 in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ul. 54. za Izdelovanje svetlega usnja in nsnja za jermena išče srednjevelika tvor-nica usnja v Inozemstvu. Samostojno mesto in ugodni pogoji zagotovljeni. Naslov b« izve v upravi „JUTRA". iu Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Tel. Ste v.: 261, 413, 502, 503 In 504. Sslniška glavnica) 'Din 50,000.000.— Baze;vat zaklad okoli; Din 10,000.000'-