3 9« öt&v. Y JSELjy, torek 27, juSija 1020« Poštnlna plačai.a v gotovir:.1 LETO Ih fcrhaj» v*ak tarek, Autrte* m »oboto. — Csna i 2a celo Mo 80 K, aa pol leta 40 kron, za čelrt lela 20 K, ;a 1 mesec 7 kron. Pooamoina i\a pisniL-ne nsročbc br«? pošiljntv« denaija •• no monemo o:'.irati. Narcčniki naj pcšiljajo nuročnino po yiostnl nakaznici. Reklamacije jjlcde list» so poštnine proste. Ne- frsnklrani dopisi se ne sprejcmajo. Na dopise brez podpisa sc ne ozira. ^^^b B^bbl ^hM|J^v^ ^R^^^T ^^^^^^^^^^^9 wSSfsüiS^^^r * ^ESIh^H^^r Sü^^^^^^^^t ^^^^^^^^I^^h s^ nahaja v Zveznf tlskarni v CeJJu, StrAKfinciaier'jeva uHou öt. 3. (Jglaai sc lačunajo po porabljenern (>rosioiu in sicer: za navadne ogtase po 90 » ad I mm, za poslan*, na- «manila obČnih zborov, nainanila o **nrtJ, zahvaJe ltd. K I»O od 1 ftlK, sa reklamne notice med teVstotn ft K od vrstc, Mali oglani (največ 4vt6te) 19 K> Pri vcčkratnih objavah poputt. Rokopisl sc ite vratejo. Telefon 9L 65. iZDAJA IH TISKA ZVEZNA TISKARMA U OE&.JU. QDS QDQQVQRBI UREDNIK VEKOf>|.AV SPIKOLER. iscl*i*e Jkoralslje isa Koros&em. V c t r i n j e } 25, jul. Danes je plebis- i citna koinisija za Koroško objavila pro- ' klainacij« prebivaleem, v kateri javlja , svoj prihod ter izjavlja, da hoče sposto- vati Ijudsko voljo. Piiporoča red in mir. j Iziavlja, da iamči za svobodno, neodvis- | no glasovanjc in oMjublja nepristraiisko j pravično postopanje. Slovenci zaiipajo tciiJ obljubani, ker so prepričani, da se bo ! tako v iiepotvorjeni obliki pokazala o- j gromna vcčina slovenskega prebivalstva v pasu A. | VESN1Č ZBOLEL. B e o g r a d , 25. jui. Včeraj popoldne ! ie nciiadoma zbolel dr. Vesnič, da je mo- ral vleči. Zbolel je vsled napornega ciela zadnjid dni. V parlaniüntarnih krogih ml- slijo, da bi njcgova bolczen, če bi trajala deljj časa, Iahko /.iK-tiio uplivala na reši- tev sedajne krize. Za ta slučai bo na na- glem pozvan iz Pariza Nikola Pašič, ki bi nin regent poveril mandal za sestavo koiicentracišo.kega Jiabhicta. KARINET RADIKALCEV IN DEMO- KRATOV? I Zagreb, 25. jul. »Novosti« raz- pravljalo o vzrokil: In poteku krizo tor prinasajo mcd dntgini vest iz Beograda, da se vedno bo!,i kaže, da bodoča vlada najbrž lie bo več koncentracHska. Z vče- rajšnjiiu dnem je nastala resna inožnost, da sestavi Pašič kabinet iz radikalcev in deniokratov. (Op. ur.: Vest sc nam zcli i pvccej neverjetna!^ ¦ RUMUNSKI KRALJ PRIDE V BEO- GRAD? B e o g r a d , 25. jul. V tukajsiijih po- Htičnih krosili sc doxnava, da pride čaz nckaj dnl v Beograd ntintinski kralj Per. dmaud v spremstvu več rumunskih dr- žavnikov. Njegov prihod se spravlja v zvezo z najiiovejso akcijo bolisfevikov «a mejj Runiunlje. (Bo menda tudi bolj raca! Op. iir.O NIKITOVI PRfSlAŠI ZBEŽALI IZ CR- NE GORE V 1TALIJO. B c o tf r a tl, 25. jul. »Politika« poro- ča iz Skadra: Vulike telovajskc tolpe N'l- Idtovih pristasey, ki so vznemirjale Crno Äoro. so zbe/.ale v Albanijo vsled nenrc- sta'nega energicnega zaslcdovanja tiasili oblasti. posebno pa, ker se jim je postavi- hi po vobn orpanizirana omladina in vyv- bivalstvo. Na čelii tolp stoji zlikovcc Sa- va Razpopovič, ki jc plačan od italijan- skc vlade. V Draču so se tolpe vkreale na italiianski parnik »I!pir«, ki jih jo prc- I/eljal v Italijo. Naša Galgata» Celje, 25. julija. • Po celi Slovcniji se vrše dancs pro- tcstna zborovanja zoper nameravano na- ' silje entente na Koroskem in na naši šta- jerski ineji. Naša pot na Ciolgato še ni koneana in zdi se, da bonio pred koneiio odločitvo glede nasjli mei na severu in zapadu še izpostavljeni bridkitn in težkim preizkiisiijam. Poroeila, da je v Celovec do.šla enteiitna komisija zahtevala opu- stitev deinarkaeijskc erte na Koroskem, ona pri Radgoni pa takojšnje izpraznenje Radgons in Spilia in da je slcdnja ou- enem protestirala proii zasedbi apaekc kotline, nam to dovolj iasno dokaztijc. Radgouska komisija se je nastanila v isradu Frciw.1cnau v apački dolini, ki je glavno gnuzdo ncmških hujskačev. Vabi- ti in pogoščati se ousti od raznih nem- ških velikašev in scveda tudi od njih »informirati<-. Kakšne so te »informaci- je'<, si Iahko vsakdo na prste izračiina in so tudi razvidne iz saniega postopanja komisije. Ne le, da ;e seveda takoj priki- inala na zaiitevo avstrijskih ncmških lmjskaOev. da rnonuno takoj brez vsega i/4;raziiiti Radgono. !^la jc sc daljc. Ko so naši uradniki v smishi naloga dcželne vlade likvidirali naše urade v Radgoni, je prišel ;;ef komisije, OossetU, in stavil naše iiradnike na odgovor. Zahteval je takoj.scTi oJhod, kakor paglavcc s sibo nas je hotel pognati preko Mure. NaSi uradi so sc sklicevali na dcjstvo, da to- zadevncgn naloga za popolno izprazniiev še niso prejele in so gospodu Oossetlm povedali, c!a 'lima on z njimi komandi- rati. v Clen 2M niirovne pogodbe predpisu- je Avstriji dolžnosl, ei?» nam da prost preliodni protnet iz našega ozemlja krog Maribora v na.se ozemlie krog Ljutdmcra in v lVekmurjii. /"asigurana nam mora biti poraba želcznice Špiljc«—Radgona, zasijitirana poraba inostu pri Radgoni za prehod v Prckinurje, kar je za nas o- grömnega yospodarskega pomena. Pred- no izprazniino Rudgono in Špilje, imanio pravico zalitevati. da nam da Avstnja v pohicin obscgn vso «araiicije za izpolni- tev te svojc dolžnostl. Ne moremo se zadovoljiti samo s nstmeno ali pismeno obljubo dimaiskc, najmanj pa graške v!a- dc, zakaj razdrtje žolcznicc pri (jozdišču in muogi drugi dogodki nam kažeio do- volj jasno, da ne zadostuje samo dobra volja dunajskc vlade: nemškc bandc ob meji so mocneise nego dunajska vlada. To so nam pokazali razni kmečki upori na vzhodnern Stajerske.m, zaradi katcrih si avstrijska državna oblast kmetov nitj zaslcdovati ni upala, to nam dokazuje lanski vpad ncinških tolp na Koroško In Stajersko itd. i Našc stalisčc je torej in tudi stalisee nasc vlade inora biti, da nitl Radgone niti Spllja ne pustiiuo poprej popohionia, dokler niniamo zadostiiih garaneij, ne 5e na papirju, ampak deianskih, da bo Av- strija izpolnila vse .svoie obveznosti, iz- vtrajočc iz Ciena 284 senžermenske po- godbe, nanašaioče se ita gospodarske u- godnosti, prehodüi psoinet itd. Dvigaum pa tudi s».1 v zadnji uri svoj glas za one slovenskc občinc severno Radgone na §t'ajcrskem, ki ji!i .ie kratkovidnost pa- rlških diplomatov pri^odila Avstriji in ob- sodila v iiarodno siwrt. Zasedba Apae s strani našcga voia- Stva in naših oblasti je po senžermenski pogddbi popohionia upravieena in ute- meljena. Naša naravna meja jc Mura in lie moremo delj pripustiti, da bi sc iz a- packe kotline, katcre prebivalstvo je bilo i;d Nciueev oborožcno in nahujskano, še (Jaijc širila hujskarija in prevratna agita- eija notri v Slov. Oorice. Na Koroskem jc nasilje entente še hiijše, naša Golgata šc bridkejša. Dokler so nas 4'osi)odje v lJarizu rabili, dokler :-,o gjmcli iicmski topovi pred Parizom in prcd Benelkami, ?o nam obijubljali zlate gradove. §e sanjalo sc nam ni, da bodo kedaj dvomil^ o naši nesporni praviei do Koroškc, zibelke nase kulture, simbola nasc svobode. Komaj pa so se s pomoeio hrabre jiiffoslovanske armade vseclli na visokesa konjička zmagovalcev, je vc- Ijiil takoj pri njih vcč v.sak vsenemski a- gitator Kainnikerjevcga ali Angererjove- ga kova nej^o poštcnjak Tnunbič, ki ie ccliii 5 let svetovnc vojne rušil Avstrijo. Ziljsko dolino so ugrabili Lahi, za slo- vensko Koroško pa smo še le po doltfem boju doseffli vsaj plcbiscit. Plebiscitno o- zcinlje je bilo krivieno dcljeno v 2 Jcla, zakaj nešteto slovenskih obein .ie dode- ijcnih v nemški plebiscitni pas. Uropnli so nam Celovec in Ciosposveto. V slovcnskem pasu smo šli s nogu- niom na delo, da vzbudimo koroško na- rodno dušo, ki jo zaspala pod večstolet- pini nem^kim pritiskorn. Nemei so uvideJi, da so vse njihove zrtvc za agitacijo v pasu A izgubljene, zbali so sc našc zmagc in nahujskali so svojc tainc zaveznikc Lahc, ki so nam ucvoščljivi vsako nirvice pravice, da iz- poslujcjo pri cntenti opiistiiev demarka- cijskc črte. In cntenta, ki je imela gluha ušcsa za našo pravično zahtevo, da od- strani pomorskega razbojnika d' Anmm- zija z Rcke, je liitro ugodila zahtcvi La- hov iii Ncmcev in diktira: odpravitc dc- markacijsko črto, umaknite sc iz Koro- žke ! To pomeni; prosta je pui iicinškim agentom, da vdero v pas A in da s pomoč- jo milijonov, katerc bi naj raje rabili za prehrano stradaioče decc v Avstriji. v par tednih porušijo, k'vr smo zgradili tekoin celega Jeta Pod našo upravo je v pasu A mir in red. Nemški agenti pa bi izzvali poboje in nemire, da bi mogli doseči zasedbo pa- sa A po laškh čctah in da bi sc mogli skli- ccvati na Tcšinsko: kakor tam zaradi ncmirov ni mogoe plebiscit, tako tudi na Koroskem v pasu A. in zavezniška kon- ferenca naj sama resi to vprašanie na podlagi poročil cntentne komisije v Ce- lovcu. ' Mi zalagainr i)ii.s A z živežem. Po opnsttfvi dcmarkacijske črte bi prisli od vseh strani lačni Cclovčani in drugi Av- strijei, odncsli bi vsa zivila in nam pusti- li slab avstrijski denar, katerega danes dobite 100 K za 40 jugoslovanskih. Kot uši bi sc mi nalezli icga nievrcdnega pa- Pirja, ki bi ga moral! seveda zamenjati. in zopet bi padla naža valuta. Ali uvidimo veliko politično in go- spodarsko škodo. ki nam prcti iz opustit- ; vc deinarkaeijskc crte? :.. Zato pa pravimo: zahteva entente * po odpravi doiuarkacijiske črte je krše- i nie inirovne pogodbe, po kateri je koro- Ško pJeliiseltno o.^cinlie deljeno v dve jasiio ioöciii npravnl ecloti, katere spod- ' nji del (pas A) je pod uü$o upravo. Mi se ': drzimo mirovnc pogodbe, katero hoče kršiti ententa, mi zahlevamo plebiscit. i ker vemo, da mora zmagati naša pravli- ¦ na stvar. I Mnogo krivic, ki nam iih jc že priza- djala zavarovalna družba, imenovana : mnovua konferenca. smo žc pretrpeli in : prenesji. Nažc pokorSčine mora biti ko- : nee. S Koroške .se ne umaknemo, nc iiu- stimo, da jo ^replaviio in gospodarsko u- ; ničijo nentski agenti. Za aprovizacijo, za ; eeste in za dobvo upravo smo zrtvovah" j že prevee milijonov. Pot preko demarka- ci.jske čvtc gre samo čez naša trupla! To . jc našc staMSče in morn biti tudi staliSce j naze vlade. j DovoJj jc naSc (ioljrate. dovoli je kri- ¦ vie !•¦ dovoli nascira samozataievania. I Ne umakneino se liikjer več, dokier nam ! niso zajaince'ie vse pravice, ki nam iz- ; virajo no le \z mirovne pogodbe, ainpak ¦ tudi iz nasegn nnnivrrega pravo do vsega ! slovenskega ozenilja! F.R.: Ubežnik. (Daljc.) 2. Na vlaku se je Ludovik KokoSar zgnidil v globoko spanje. V jutru se je vzclramil. razburjen strescl in planil po- konci. 2 njim se je zgodilo nekaj ncna- vadiicjca, ncrazumljivcga. Bil je v tujih, neznanih krajih, kjcr je bilo vse mirno in brez glasu. Ta tišina, ki jc ni prerezal strel, jc gorcla in kričala v ušcsa. Široko razprtih oči jc strmel pri oknu v. ta bla- goslovlicna, nedotaknjena polja in si ti- ščal z rokami ušesa, da nc bi slišal tcga nepretrgano vpijoče^a mini. Vlaku sc ni nuidjlo. Skoro polovico casa je prestal ruirno kar sredi gozdo.v in na postajah. Vasi so se sukalc mimo. bclc cerkve in ceste. Prikazali so sc ljudjc brez sivih plaščev in čcpic dobrodušnih lie. »Kjc scm, moj Hog? To so spomini na nckai, na kaj vendar?« ga je spreletclo kakor silcn mraz. V temi je tipal naokoli in iskal izhoda, iskal je poti nazaj v ono, kar je bilo pred tern. Danilo se je nekje, a misli so bile prcsibke, da bi se izmota- le in dospele na prosto in jasno. Napcnjal je zmiičcnc živcc in ko jc spoznal, da ne more nikamor, sc jc hudo vznemlril. Vz- trepetale so vse žilc njegovc notranjosti, zavrtelo se mu jc v glavi in objcla ga je brezčutna omotica. »Kos kruha mu dajte«, jc svetoval sopotiiik, a nihec sc ni ganil. »Nimam«, ic rekel nekdo. Molčali so vsi ti mrki možje, zaviti v sive, zakrpa- ne ccsarskc plašče, z ilovico prcvlečene, v sivih redece role golazni. Slednjič je nckdo pristopil, mu dvignil glavo in po- tisnil med zobe kos stare krušne skorje. Nato je dregal vanj, dokler se ni vzdra- mil in pogledal naokoli z lačnimi očmi kakor brez zavesti in uma. Solncc se je povzpelo že visoko, ko jc vlak obstal. Nekdo je zaklical ime po- staje. Ob tern imenu se je Dominik Koko- i šar nasmehnil, kakor da ga je povabilo nckai dragega, dobro znanega iz davnih daljav. A takoj se je domislil, da ta po- ; zdrav nc more vcljati njemu. Vec Ijudi se jc dvignilo, da izstopijo. Vzravnal sc je tudi on in se pomikal za drugimi. Zlezel je z voza in zašel v gnečo in sum kolo- dvora.. Vcs ta hrup mu je božal razgrete in napete misli in natanko se je spomnil, da jc nekoč žc hodil tod. Mesto in ulicc so se mu zdelc znane. Tudi se jc že vozil v teh vozovih, ki zvonijo po ulicah. Dol- go žc mora biti od tcdaj, tako daleč, da skoro nikdar ni bilo resnično in jc z jas- nimi spomini nedosegljvo. Riizcapan in pladcn, čcpico s §iroko strcho nizko na eclu, v obraz bradat in oeniel od dima, prazno vrečico ob boku, tako je taval po mestn. Prcd liiso nck- danje pisarnc jc obstal in si jo ogledal. Vstopil je nevede kakor iz stare navade, ki ji razlage ni treba. Truden se je vlekel čez kamenite stopnice in v prvem nad- stropju potrkal Nikdo se ni oglksil. Obmil se je in se je vrnil na cesto. Scl je pot, ki rnu jc bila silno znana. Aleja košatih, v solncn zclcnečih kosta- njev in v njihovi senci lesene klopi. Tam na širokcm prostoru rurnciia cerkev z vitkim, rdcče kritim zvonikom. «Nekoč scm že hodil tukaj«, je pre- mišljeval in lovil misli. Stisnil jc obraz med pesti in skremžil čclo. »Pešec Dominik Kokošar sem bil in sem, kaj hočem drugega!« jc sklenil, da se reši brezplodnega truda. »Samo kam scm zasel? Kaj scm ubežal iz jarkov v tc krajc?« Približal se jc nizki, dobro znani hi§i v predmestju in sc je naslonil na drevo ob ccsti Prccital je ilrobni napis nad vr-i- ti: Nova cesta 26. »Nekjc imam to zapisano«, se je do- mislil. Iz prsnega zepa bluzc je privlekel tanek zvezek. Čital je na tretji strani: Dominik Kokošar, sodni oficijnnt, Nova ccsta 26. To scm jaz, pesec Dominik Kokošar, za hrabrost odlikovan z bronasto kolaj- no. In to jc tista cesta in številka«, je do- gnal s tcžavo in vstopil. Mimo prvih du- ri je krenil k drugim, kjer je bila pritrje- Slovenci! Spommjajte se Ciril-Mctodovc družbe! na posetnica z istim imenom. Potegnil je za zvonec in se prestrašil njegovega glasu. »Večkrat sem že pozvonil takole in žena mi jc priSla odpirai. Žena? Kako in kaj in kje?« Razbnril se jc silno in znoj mn fe poize! s čela čez lice. Zazdelo se mu je, da sc nekaj odpira prcd njim, kar je bilo in zanj minilo, do Cesar nima no- bene pravice več. Iz pozabljcnja so pri- Sle zle prikazni in mučiio v san.iah zbe- ganega bolnika. Zažkrtal jc kljuc in mal, kodrolas dcčck je odklcnil. »Kaj hočetc. mi nimamo sami nlče- sar«, je dejal. Vstopil ie razdražen, deček pa je kriknil \n znkfical. Vdrl je v sobo. Tam so scdeli pri obedn niegova žena z drobno hčcrko. Pole? nje suhliati sodni nadoficiiant Rir- tič. Deček se ic umaknil v kot in je plas"- no ffledal. »Dominik. ti si!« jc znklicala žcna in prebledela. Hirtič jc vstal in mu stisnil roko. »Olej ga. Vdo bi si mislil Kokošar ! Pozdravljen! Jaz sem f.c dva meseca pri vas na hrani. Ali za Bo.c:a, Kokošar. kar si orlSel, ni bilo več znnmen.ia o tcbi. Sc- ifi. rcve?! Shujšal si in bradn ti jc zva- sla ... . »Pozdravlieni!« ic zinil in sc obrnil k ženi. »To jc pa tvoj mož? Ootovo! To ni prav nič čudne?n, saj scm bil tudi inz Stran 2. »NOVA DOBA> §U:V. 89. P&lifiL*ie westi. Cilasovi o pogajanjih za novo ko»- cciitracijo. 'Jugoslavija« poroča, da po- gajauja potukajo ugodno in da jc že prvc dni toga tcdna upati na novo koncentra- ciisKo vlado. Demokrati so stavili novo zahtcvo, da se reši vprašanje predsed- stva Narodnega predstavništva. — Za- htevajo zasc predsednika, oba pod- predsednika bi pa dobila parlamen- tarna zajednica. — »Slovenec« pravi, da d'jnmkraU s svojimi zahtcvami zavlaeu- icjo kri/o. liaje zalitevajo tudi, da se iz obč. vol reda za Slovenijo črta ženska volilna pravica. Protivi se tudi zahtevi demokralov, da dobe predscdstvo Nar. predstavništva, co5, da je tudi Vcsnič puti temu. -- »Slov. Narod« ponovno odločno zavrača zavijanje klerikalniii Ji- stov glede izzvanja krizc ter povdarja mod drugini, da sklcpa ministrskcga svc- ta glüde člena 15 voliliiega reda ni bilo. Da pa sta ostala Protič in Vesnič v main- s'ini, je zakrivilo predvsem tistih 8 radi- kalcev, ki so glasovali proti Proticu- Vesniču, zakaj razlika je bila samo za 4 glasove. Ce bi sklepali po »Slovenčevl« metodi, bi laliko rekli, da je Protič l še dalje: Ni mu bilo dovolj, da so de~ iiiokrati vse to trpeli, da so pripustili ne- izpolnenje sklenjencga pakta, ampak je še sam spravijal na tapct vprašanja, da pri'.'e do pjcioma. Dočim je n. pr. mini- ster Ninčič bil pripravljen iia kompromis v vprašanju Središnje zadruge, Protič ni hotel. On je v Kabinetn, kjer je v tem v- prašanju bii osamljc.n. zahteval, da se v- prasanje reši v javr.i seji Nar. predstav- niStva Dalje je ponovno sprayil v raz- L>ravo odijozno üprcmcmbo Riede beglu- kov, in napadal Krizmana, da se ne drzj spremenibc. Nad tn tendenco, da razbije kabinet, so sc o&orčevali tudi mnogi iz Protičovega bloka. Ce s kom izmed njih govorilc, noberien ne taji, da Protič vse terorizirn. Ce on noče, ne vclja nič nobe- WA drnga niisel. Svoje radikalcc samo o- šine s pogledom, naše klerikalce in star- čevieance pa drči nn nzdi.'On jili podpira v sabotiranjii gjede pokrajinskih vlad, fjni pa njega v vprašanju Središnje za- druge, beglukov itd. Torej navadna tr- govska baza, s stališča javnih intercsov nemoralna. Znto je nastala kriza. Če sc scdaj posreči Protičn dokazati, da je nc- mogoča čisto njegova vlada, da je potre- ben konipromis, ter čc se razeistijo nc- katera aktualna vprašanjn, bo kriza do- bra za razvoj države.« Dogodkl na Reki. Doscdajne d' An- mmzijeve čete so pomnožene z bataijo- nom alpinccv in s topništvom. Okolj Marinca kopljejo Lahi strelske jarke. Do- : zdaj so izgnali 800 jugoslovcnskih družin. j Nadoniestne občlnske volitve v Za- ; grebu so se vršile 18. tm. za 20 manda- | lov, kutere so imeli prej komunisti, pa ; so jih izgiibili vslcd odredbe bana, ker ; niso hoteli mandalarji položiti prcdpisa- ' ne priscge. Vse sfranke, razun starčevi- j čancev, frankovcev in Radičcvcev, po- i sebej demokrati, socijalisti in tudi kleri- i kalei, so izjavile. da smatrajo novi razpis i volitev za nezakonit in so proglasile boj- j kot volitev, ki se jc tudi sijajno posrečil. : Od 23.900 zagrebških volilcev, od kate- | rih je pri zadnjih volitvah glasovalo | 17.852 volilccv, iih jc tokrat glasovalo | samo 3177, torej 13%, dočim je 87% vo- \ lilcev bojkotiralo volitve ter tako doku- ' mcntiralo, da smatra postopanje banske vlade za nezakonito. Zanimivo je pri stvari, da so zagrebški klcrikalci udarili j po nosu dr. Korošca, ki je pustil par ted- j nov prcj po mariborskih listih trobiti, da j demokrati podpirajo komuniste s tem, da j so sc izrekli za nezakonitost razpisa vo- ; litcv. Zagrebški klcrikalci so se namreč j pridružili lnnenju demokratov in Korošec j si je odnesel dolg nos. \ Neresnična alternativa glede Reke. i Svoj čas se jc po časopisih raznesla j vest, da je mirovna konfercnca stavila j našo dclegacijo prcd altcrnativo: ali ita- i lijanska suverenitcta nad Reko ali pa | vrnesna. takozvana tampon-država z j Reko, Primorjem in delom Istrc. Mnenje S naše javnosti je bilo takrat deljeno : enl ! so zastopali mnenje, da bi vmesna drža- j va, ki bi obscgala kakih 200.000 Jugoslo- j venov in bi imela seveda veliko jugoslo- i vansko večino, ne bila nič slabega in so sc- zanjc ogrevali. Drugi pa so rekli: v tej vmcsni državi bi imeli Italijani takšne prcdpravicc, da bi naši rojaki bili izroče- ni laški nianjšini na.milost in ncmilost in bi bU; obsojeni v narodno smrt. Scdaj pa ; objovlia znani naš pisatclj Lujo Vojnovič ¦ v zagrebški «Riječi« dopis iz Pariza, v ! katerem odločno negira, da bi bila sploh j kedaj naši delcgaciji predložena takšna j alternativa. Sprožil je miscl pač Wilson, j toda tako italijanska kakor jugoslovan- ! ska delegacija sta jo zavrgli. Obstoji slej- koprcj le nlternativa:: ali se /. Itaiijo j sporazumcmo, ali bo pa ltalija od zavcz- ! nikov zahtevala, da se izvede londonski pakt. GJede Rckc pa pravi ltalija: pri- : znavam, da po londonskem paktu Reka j meni ne prijiada, ampak da je prisojena j >Hrvatski«: jaz Rekc ne iščern, ampak i Reka išče mene (»samoodločba« Reke j pod italijanskimi bajoneti!), in ker me ! isče, se moram odzvati pozivu mcsta, ki i je italianissimo, in zato iščem obliko, da j z Jugoslavijo ali brez nje uredim reško vpi«fanje v smishi italijanskcga plebisci- | ta mesta Rckc. Stara italijanska sofistika I in zahrbtnost! j V Trstu jc bilo ob priliki požiga Na- rodnega doma uniecno vse premožcnjc znanega narodnega prvoboritelja dr. Ou- stava Gregorina. Za ancksilo Južfie Tirolske, katcra je po scnžermeriski pogodbi priznana Italiji, jc italiiaiiski min. predsednik vlo- žil v P'.iiiamentii posebcii zakonski prcd- log, v katerem s« kraljevska vlada po- i oblašča, da ancksijo izvede. > Rusko-poijsko vprašanje. »Sccolo« | poroča iz KMma, da so zavczniske vlade poslalc inoskovski vladi ultimat, v kate- rem zalitevajo, da Rusija tekom 5 dni u- stavi sovražiiosti proti Poljski. — Franc. min. predsednik Mülerand je v franco- skem senatu iziavil, da so zavezniki skle- nili pomagati Poljski lc, cc bi ruska sov- jetska vlada ne hotela sprejeti prcdlognv glede premirja. - Iz Moskve pa poroča- jo 24. tm., da je vrhovno povcljstvo rdc- čc armadc dobilo 23. tm. od sovjetskc vlade povelje, pričeti s poljskim vrhov- nirn povcl'stvom razgovore glede skle- panja premirja odnosno mini s Poljsko. Svoje za^topnike naj pošlje armadno po- vcljstvo na tisti odsek, katcri bo nazna- čilo poljsko vrhovno povcljstvo. Rnsi niso vpadli v Besarabijo. Ru- munski poslanik v Bcogradu dementira vest bcogra'skih I'stov o vpadu Rusov v Besarabijo in o splošni mobilizaciji v Ru- numi.ii. Bela Kun ni prišel v Rusijo. Poroči- la, di je Bcln Kim žc prišcl v Moskvoin da jc bil tmn slovesno sprejet, so bi!a — časnikarska raca. Res pa je, da ie nem- §ka vlada vlak, s katerim so se poles; ru- skih vojnih uieinikov pod napačnimi ime- ni vozili tudi znnni bolišcviški ogrski ko- misarji Dcla Km in tovariši, v Stettin« oženjen nekoč. Zdaj pa prihajam pogle- dat mimogrede, kako se imate. Oprosti- tc. sluga scm . . .« »Dominik, kaj govoriš? Kdo ti je pravil, Dominik? Tvoja žena sem, samo tvoja, kaj me ne poznaš več?« Zajokala je na ves glas in se zgrudila na zofo. Na cesti prcd oknom je nekdo obstal in ra- doveden pogledal v sobo. Kokošar se je truden in sključen o- prijemal stola in se je ves tresel. Zdelo se mu je, da se je nenavadno razodela in z vročo muko napolnila tista praznina v njem. Oživcla je preteklost v spominih nanjo, a otia sama se ni vrnila. Ti spomi- ni pa so padli nanj kakor zle, nahujskanc oblasti in ga mučijo. Pogovarja se z nji- mi. ncjasne stavke šepcče in sc jih boji. Da jim zbeži, se je obrnil k durim, a Bir- tič ga je pridržal. Posadil ga je v nasla- njač in mu viival ?lico topic juhe v nsta. Iznuičcn fc sklonil glavo in čcpica sc jc zakolalila na tla. Preko belo pogrnjene mizc jc lilo solnce. ?lop njcgovih svetlih prstov sc je 'dotnknil razvlečenega obraza Kokošar- jevega. Birtič je sta! prcd njim, vzdihnil je globoko in se brez misli zagledal v temno zelenjc kostanjev. Vniih so čivka- li vrabci v jok" zene in otrok. (Daljc prih.) ustavila in poslala nazaj v Avstrijo, ker je vožnja Bela Kuna bila proti pogodbi, sklenjeni med Ncmčijo in Avstrijo glede prevoza ruskih uietnikov skozi Nemčjjo,' glasorn katcrc so smejo voziti s temi vla- ki izključno ruski vojni ujctniki. Zdi sc, da ruski boljseviki ne bodo imeli sreCe, da bi rešili Bela Kuna :"n tovariše v Rusi- jo pred usodo, ki jih caka vsled obtožbe oedajhe ogrske vlade. Izročitcv Bela Kuna in tovarišev za- hteva baje od nemškc vlade madžarska vlada, ker so pobcgli komunistični vodi- tclji zakriviii hudodclsiva. Ncmška vlada izjavlia, da i:oiiiičnih zločinccv ne more izročiti, lahko jih pa izžcnc kot nadlcžnc tlljCC. iÄBIBOBSKE NOViGE. Mariborski trg dobiva zlasti zadnji ¦ čas zopet prcdvojno lice. Posebno zju- j traj nudi prav pestro lice. Od vseh stra- j ni vro ljiidjc na trg, kupci in obloženi ; prodajalc! Sadja je toliko raznovrstnega, I kot po južnih trgih. In tudi cene so zelo j zmernc. Za eno krono dobite že po 3 do j 4 debele namizne hruške, po 6 debelih j jabolk, raznovrstne rdečc, rumene in ; niodre slivc, marclce in prckrasne bre- j skvc, vines zelenjava in cvetlice, nižje | cela vrsta vcz, pclnih sadja, kgpo2K in tudi uovega krompjrja je vedno par voz | na trgu. Po sredah in sobotah pa je novi \ del trga napolnjcn z vso mogočo perut- ¦ nino. na gornji strani pa dolga vrsta »lu- karjev'% ki se žc preišnji vcčer pripcljcjo j v mesto in v svoji znani skromnosti kar ! na trgu v vozovih prenočujejo. Poleg le- j pc eebule pa nam pripcljcjo tudi cclc vre- ; čc raznega sočivja in kumar. Komaj pa jf . poldan, je trg že izpraznien, vse je pro- | dano, ostaneio le branjevke s polnimi za- ; Ingami in takoj so vse cene za W)'-o : viisje. In tem oderuhom jc izročcno na ¦ milost in ncmilost zlasti tisoče ljudi, ki i morajo cclo dopoldne dclati po pisarnah ¦ in ne morejo PQi^rej na trg. Komisar dr. : Leskovar pa to odiranic prckupcey na- i ravnost podpira. Se ta teden jc izdal go- ; rostasne trznc cene; sadje n. pr. kg 6 do \ 8 K, čeprav sc isto že davno dobiva po i 2 K, seve ne pri trprovcih, in tako je n. pr. | pri vseh živilili — 14 vrst — določil vi^.ic cene. kot so v rcsnici na trgu in tudi v tr- govinah Potcm sc seve ni c'iditi, da jc sladkor že takoj drugi dan poskočil od 56 K na70 K kg., kjer sploh ni popoinoma izginil. Navijalcem cen in verižuikom se vračaio zlali čnsi, kot povsod, kier imaio rcakcijonarne. klorikp.lne vlndc. Solsk; vlak Slov. Bistrica - Maribor vozi scdfii samo ob nol 2. v.r\ p«n. iz Ma- ribora v Slov. Bistrico: iutraniega, ki je vozil ob (\ nri iz Slov, Bistricc k ptujshf- it>!i do Pivigorskcg?1. so morali tistnviti radi pomanikanin notnikov — peliali so so namrcc običajno 3—4 pofniki. Zelo u- mestno in koristno pn bi bilo, Po bi vozil scdn.i ;z mestn Slov. Bisfrica ra jnzni ko- lodvor lokalni vlnk tudi k vee'ernemu vln- ku, ki prihaja iz Ljublianc. Vlakovi uslu?- benci imrn'o .cotovo sedni isto rlnčo, kof pre'. ko so mornli voziti k' iutraniomu solskcmn viakii in bi tore? lahko sedaj zvečcr \ ozil«. Unamo. da bo bistriški gc- fcnt s'fr.rj! nofrebne korake. Poroč»! sc je v mariborski bolnici dr. Viktor SuŠnik iz Pliberka z gdč. Mileno Kavcičcvo iz Razdrtega. Mnogo sreče! PoKore? jc znani klcrikalni hujskač, ^Go.spodarjev<- urednik pred sodnijo. To- žil je tajnika Samostojnc kmetiiske stran- kc ^nudcrla, ki je deccmbra 1. 1. napravil na dcželno vlado ovadbo, da jc Žebot na sliodu Sarnostojne 7. dec. 1919 v Št. Po« tru med drugim dolžil deželno vlado — kaferi jc takrat predscdoval dr. 2crjav- da jc pri kolkovanju odtegncnih 20% v- |-ikiiil:i v zep in Ijn.lstvo ogoljnfala. ?mu- derl pa je po pričah dokazal, da jc ^cbot res to govoril in je bil oproščcn. Mariborski rtajiovaniski urzd ic ?pe- cijalitcta prav posebne vrste. Kakor po- ročajo iz Mnriborrv jc te dni iiigoslovcn- skim penzi.ionistntiT,. bivajoCiim v .JVafibo- ru, dostavil oc'lok, t1a se iniajn odstranit! iz Mari'^ora, ni pa se še spomnil konice tiiji'1 olcmontr.v. r^x\ laterimi jc ucsfcto verižnikov, ki državi ne le s*kodn.ie)o, ampak nlma.!o pri nas nifesar iskati. ... TJtuH ie 24. tm. kapcinik Franc Stahl' v 6(>. let!? starosti. V glasbenih krogih jc bil 7imna osobnost. Protostno zborovanje proti itnliian- : ^ko-no'Hski znhtcvi po opus+itvi deinnr- | kacijskc črfo na Koroškcm sc je vrSiTo ' rninuln poboto zve^er. Udeležilo se ga 5c vee tisoč Slovencev iz Maribora in oko- licc. Govorili so dr. Müller, posl. Voglar, urednik 2ebot, dr. Ravnik, Prekmurec Perščak in prof. Ribarič. Soglasno se je sprcjela resolucija, v kateri se naved^na zahteva odločno odklanja in se zahteva od vlade, da se tej nakani z vso odloe- nostjo zopcrstavi. Vsaka vlada, ki bi tej nakani pritrdila, bi takoj izgubila zaupa- nje ljudstva. Protcstira tudi proti navzoč- nosti italiianskega delegata v cntentni komisiji v Cclovcu, ker zastopa državo, ki našc državc šc ni priznala, ]Acka pisania v KoroSki cesti 1« iitc. za dncve <>d 2°. jul. do 1. avg. prc- ltocišča za boljšc l.iiKli. — Tako čitamp v »libt'.saln^m« »Mariborskem dclavcu*. In kdo je ta pisania? V Koroški cesti 1 iin.i pro^tore pisarna za orlovski tabor, ki pa sc iiamuje svoie firme, ko ):o »brezverskein« listu išče za pobožne or- livsk.-; ovčicc ]\'-cnonšča pri liberalci?;. ¦ bivzvercih«. Zna-:i!rio! Zlato roroko je obhajal 14. tm. v Raclvaniu vpok. oskrbnik Jožef Zöhrer s sv;jjo 7.0no K'o/.aüjo v krogu svojih š^- stih otrc.k. !3 vmikov in 1 pravnuka. CEUSKE NOVfGL PRI DAVANJF. O SOKOLSKEM ZLETU V PRAGI iutri, sredo 28, tm. ob pol 8. uri zvečer v niali dvorani Nar. doma! Protestiio zborovanje zoper nanie- ravano nasilje entente na Koroškcm in proti laškim grozodejstvom v Primorju se je vršilo v Celju v nedeljo 25. tm. dop. v Narodnein domu. Sklicala ga je Jugo- slov. Matica. Po uvodnih besedah pred- sednika g. Sancina so zborovalci spreje- li ostro rezolucijo kot protest proti nanie- ravaneniu kršcnju niirovne Qogodbe s strani entente, ki bočc. odpraviti dcmai- kacijsko črto na Koroškem, ter kot ob- sotlbo laških j^rozodejstev v Trstn in dnigod nad našimi rojaki, katcrim zbo- rovalci kiičcjo, najvztrajajo, kerseosvo- bojcnjc bliža. Avtouoinija Celja in demokracija. Tukajšnji ncniški listič sc kakor scene štcvilko za številko zaganja v ecljski mestni sosvet in ga jc napadd tudi v zad- nji številki zaradi sklepa, da se izroči vodstvo nekaterih posloy mestnc občine glavarstvu in sicer iz zgolj finančnih raz- logov. Listič oziroma njegov privandra- ni kočcvarski Skribent sc zaganja v me- stni sosvet in imenuje njega članc ncspo- sobne za vodstvo mestnih poslov. Nima- mo ualogc in namena braniti člane mest- nega sosveln, ker nad psovkami koče- varskega puhloglavca, ki ie komaj pred ineseci pokukal v naše Celje, so vsi vi- soko vzvišcni. Ljudcm, ki so v Celju o- siveli v delu za narodni in gospodarski napredck, kak^r so gg..Rebek i. dr., lah- ko kocevarski ignoran', stokrat in tisoc- krat očita ncsposobnost, njih to nc bo zadelo. Da pa sc drznc pri tem vpraSaniu govoriti o demokraciji^ie višck liinav- Sčinc. Avtoiiomija. katero so celjski Ncm- ci skozi dcsetleija izrabljali za tlaccnje celjskih Slovencev, naj 100 deniokratična | naprava? Predpravicc par poprej nem- ških mestnih občin pred drugimi kmečki- mi. trskinii in tudi mestnimi občinami naj bi bila demokratiena uredba? Pojte se solit 7 deniokracijo, ki jc bila preračuna- i na na pctriiiciranje ncmškega nasilja v I Celju, Mariboru in Ptiiju! Smešno se zdi j Ciovcku. c-c listič celjskih nemških hipi- i talistov blcbeče o cemokraciji — v za_ | smeh in sramoto veliki demokratski I misli' I GoRtovanje /nariborskega slovenske- | Ka glcdališča v Cefju pod vodstvom rc- i ziserja g Vaio Brasilia v igri «Satan v j ženski« bo 6. avg. I Oscbna vest. Finančni tajnik dr. Av- i gust Sedlar v Celju je i\nenovan finanč- ! niin svetniknm. Cestitarrio! PoroO«! so ie 24. tm. g. dr. Rudolf Perhauc, profesor v Mariboru. z gdč. Bo- ! žico Doiiganovo iz Celia. Bilo srečno! ! Naše tobakarne, kolki in vžigalice I CMD itd. V stari Avstriji so tobakarne i kar tekniovalc, katera bo prodala veC | raznih šulfcrajns]-ih, südmarkovskih kol- j kov, vzigalic itd. Danes pa — v Jugosla. ' vi.ii .....lahko grog od cue tobakanic do "^v. 89 »NOVA DOBAi Stran 3. druge, pa boš zastonj vpraševal po kol- kih in vžigalicah CMD itd. Naj služi ta konštatacija za enkrat kot rahel opo- rni.n i Pri cariuarnici v Celju so nastavlje- ni: /a upr.ivn. I. razr. Milan Ninkovič: za za upravnika I. razr. Milan Ninkovič; za revizorja IV. razr. Branko Catič; za ca- rinika II. razr. Josip Petrič; za začasna carinika IV. razr. Trifun Vujoševič in l''r. I. Lali. Zadruga gostilnl&arjev ima v Cetr- tek 2<>. tin. ob 9. uri ziutraj svoj občni zbor in novo izvolitcv zadriižnega odbo- ra v Zavodni 45. Zadružniki obein Okoll- ce Celju, Teliarje, Sv. Lovrcnc pod Pre- žinom in Svctinc se vabijo k polnoštevil- i.i udeležbi. Sestanek dobrovoljcev celjskega o- kraja se vrši v nedeljo, 1. avgusta 1920 v Narodnem doniu, mala soba. ZačJtek ob 8. uri. Pozivljajo se vsi dobrovolici, da se sa gotovo udeleže. Človekoljubi na dan! Društvo za varstvo in prcskrbovaiijc osirotelih in zancmarjcnili otrok v celjskcni sodnem okrajn ima svoj obeni zbor danes, t j. v torck, due 27. jirlija t. 1. ob 20. (8.) uri v vitni dvorani »Pri belem volu«. Vse čla- ne društva in vse one, ki Jim je pri srcu nasa izprijcna mladiiia in nasc sirotc, vljudno vabimo. DruStvu jc zagotovljcna velika podpora za uboge otroke in si role v iiaturalijali (obleki in obuvalii), kar pri- de k nam kot cloveKoliubcn dar iz Ame- rike, ter znatna in rcdna denarna podpo- ra od gpverjcništva za socijalno skrb v Ljnbljani. I atvine v kopališčnih kabiiiali. Dr- žavna polici.!?. v Celju nam javlja: Mcd letošnjo kopalno sezono sta sc dogodila dva slučaja latvin iz oblck, puščcnih v kabinah meslnega kopališča. Opozarja- mo občinstvo, da je pustiti denar in dra- gocenosti doma; v slučajii, da jili kdo s seboj ima, nujno svetujemo, naj dragoce- rj.-.sti pri rlagajničarki v kopclji shrani. ker je pri veiikem navalu kopalnih Ro- stov zastražonjc kobainih kabin izklju- eeno. Za Dijnsko ktririitfo v Celju so nabrn- li svatjc na svatbi Jožc Frcceta z Ldč. Tončko Lipcj na Bizcljskem 183 K, prc- pirljivi prcveranclarji v Narodni kavaru v Celju pa 50 K. Prostovoljno gasilno društvo Sv. 1 enart—Hrastnik priredi 1. avgusta tl. oi. A uri pop. vrino veselico pri g. Aloj. Logarjii v Hn'stniku. Sosede blizu in da- lee prosi'r.c, da se na našo prireditev o- zirajo. pa tudi da se zopet enkrat v veii- kem SteWlu pojavijo v naši hrastniški do- liiii. Za dobra vina in jedila po zmernih cennli jc preskrblieno. (k) Trbovlje. Aieiicla na željo klerikal'!'.- ga nas'.^a genmta c.zir. klerikalnc dežei- ne vlade )e celjsko okrajno glavarstvo i/.dalo za irbovlje, Zagorje in Hrastaik i:kiiz. da se ob plačihiih dnevih ne sme v jf.:).stilu--.iii tociti alkobol. In posledica? — Knapi se vozijo v drugc kraje, celo v LjuMjaii:> in Trst, ostajajo tam po 4- 5 du\ vslcd ccsar ie produkcija zopet znat- no pai'.la Skoda ie torej sedaj na vsak nučin vcčja nego je bila poprej. Upaino. da Iio to iiidi ftlavarstvo uvidclo in takoj ukaz lazvcljavilo. Trbovlje. Dne 25. tm. je umrla na Vodah gospa .lcra Senegačnik roj. Arlič v visoki starosti. N. v m. p.! Bočna. Posestnik Val. Zavolovšek !z Otoka je požjgal hosto, pri tem ga je ob- jel pliimen in tako ožgal, da jc kmalu \z- dilinil. Hil je 6fi let star in znan flosar. Sv. Anton v Slov. goricah. Tu je )6 tm. umrl g. Anton Kocmut, dalcč naokoli znani vodja slavne godbc »bincgariev<, ustanovljciic pred skoraj pol stoletjem. Kocmut ic igral s svojo godbo na 281 no- vih roašah, na neStetih gostijah itd. in jo ie vodil ves čas z vojaSko disciplino. Bo- di rmi blag spomin! Vpra*anje preniogovnih cen. Dne 2: tm se jo zKlasila pri dezelni vladi v Ljiibljani poscbfia deputacija iz obrtni- Sko-trg'wskili, industrijskili in železni- «ki.'i krogov gloöe podraženja premoga. ProJscdnik dež. vladc in poverjenik za javr.a clcla sta cbljubjla uvažcvati prcd- h.g, da S'.' ^ prasanje premoga in njega cer: razptavlja v posebni komisiji. Mariborsko slovensko gledališče bo gostovalo: 3. avg. v Slov. Bistrici, 4. avg. v Ptuju, 5. avg. v Rog, Slatini, 6. avg. v : Celju, poznejc tudi v Trbovljah, Zagorju j in Brcžicah. Predstave se bodo vršile ! pod vodstvom režiserja g. Vale Bratina. j Igrala so bo igra > Satan ^v žcnski«. j Regulacija vodä v ptujskem okraju. Kakor poroča »Ptujski list«, je določcno, i da pride v ptujski okraj več inženerjev, ; ki si bodo ogledali tamošnje vode, da vi- j dijo, kako bi se dale uravnati (rcgulirati). | Ore sc pred vsem za Pcsnico, pa tudi za , Dravinjo. j Zakon o oddaji preinožeujia je skle- . nila avstriiska narodna skupščina.' Pol- ! drugo leto so se socijalistiene stranke borile proti kapitalistom, da prodro s tem zakonom. Koncno se iim je posreči- lo. Sicer se je izvršilo v naertu, ki so ga ' scstavili socijalisti, veliko sprememb na | Ijubo kapitalistom, vendar je princip pro- | drl - ! Cudiia inanija se je lotila nekaterih naših časopisov, zavodov in zasebnikov, da so začeli javno in v zasebnih dopisili rabiti imena Wien, Oraz itd. To je smeS- no! Ali viditc morda, da ncmški easopisi na§e kraje imcnnjejo Cclje, Mariboi, Ljubljana ltd? Novo poslopje za Nar. predstavni- štvo se zida v Beogradu. Stalo bo 4 In pol milijonov dinarjev. Zgornji prostori so namenjetii scnatu, spodnji Nar. preci- stavništvn. Umrl je 24. tm v Kranju gimn. pro- fesor dr. (Ividon Sajovic, znani naravo- slovec, ki je spisal mnogo znanstvenin razprav v zagrebškcin prirodoslovnem listu «Priroda«. Poštiie nakaznice se podraže s 1. avg. tl. od 10 na 20 vin. za kos. Namesto italijanske — naŠo okupa- cijo! Znani publicist Milan Marjanovič priobčuje v zagrebški »Domovini« pismo regentu, v katercm z ozirom na dogodke in razmere v zasedenem ozemlju izjav- lja, da narod prieakuje naredbo vojski, da zamenja italijansko okupaciio naših '.eil- ! torijev z naSo okiipacijo. »Ostalo« — pra- ! vi — »prepustite cliplnmaciji, to pa siaSi vojski^! Trije vagoni novih kronsko-dinar- I skill Hovčanic so bili te dni prepeljani iz I Pariza v Beograd. Zanimivo ie, da :^o sli .vagoni skozi Trst ravno tedaj, ko so bili italijanski izgredi proti Jugoslovanom v Trstu na vrliimcu. Vsltd odloenega po- sredovanja francoskega konzula se jc po- vSrečilo. da niso milijoni jugosloveflSfrega dennrja postal! plcn tržaških tolp. Pruuiožcnjc veieizdajalcev — zaple- i njeno. Iz Zagreba roročajo, da je zaplc- i njeno prcmo/.cnjc znanih izdajic dr. fran- ka, dr. Saclisa in dr. Gagliardija, kcr Je dokazano, da so se poga'ali s sovrazniki naže držcivc. kako hi jo razbili. Zve/a kulhiriiih društev za Slovenijo , se je iistnnovila danes 27. tm. v Ljnt>- j liani. Turistika in sport, Prvovrstno igro hoee nuditi celjski Atlctik-Sportkhib našcinu občinstvu in je zato povabil moštvo J. graskega kluba amaterjev, ki so te dni v tekmi z ljubljan- sko »Ilirijo« zmagali s 3 : 2. Olej ogias! Pri ncdcljski uogometnl tekmi üied celjskim Atletik- in mariborskim SK je zmagal celjski z 6 : 2. TRGuVINA, OBBT IN NA- RODNO QOSPODARSTVO. Poročila obrtnikom. V zalogi ObCe- slovenskcga obrtnega društva in Obrtne nakupovalno in prodaine zadrnge v Ce- lju se nahaja slcdeee blago: štirioglato, okrogio, ploSCnato in valjasto železo raz- nih dimenzij, portlandski cement, fini spi- rit, svincena gledica. razstrelilni smod- nik in mizarski klej. /.elezo se bo oddajalo članom v sredo 28. julija popoldne ob l. uri, nakar oppzarjamo interesentc, ker se bo takrat gotovo csla innozina takoj !az- dclila. Priiave za cement naj se vposljejo tudi do 28. jul. dopoldnc in se lahko ofl- kazana innozina isti dan popoldne odvza- me. Fini spirit ima izvanrcdno ugodno ceno S2 K za liter, istotako mizarski Llej, ki je po f2 K za 1. V-i. Na svinčeno glecH- co (Blciglätte) opozarjamo osobito lon- čarje. — Zadruga je v stanu dobaviti ne- kaj surovLga žeJeza, ako se oglasijo od- jemalci, ki so zadovoljni s poffoji, katerl se pri zadnigi zvedo. — Kliučarji naj na- znanijo čimprej svojc potrebščine, ker ima zidruga specijelno za kljucarske po- trebščine r.fcrto. -- V četrtek 20. jnl. do- poldne ob 9. uri je v rnali dvorani Narod- nega doma v Celju predavanje o delu falske elektrane. Obrtnike opozarjamo na to predavanje. — Obrtniški estanek.v Celju v četrtek 29. julija je v hotelu »pri Kroni«. ŽITNE CENE — RASTEJO! Vsled prcmodre izvozniške politike Protič-Koroščeve vlade so cene vsemu žitu zadnje dni zopet znatno narasle. >— PScnica, ki so jo še pred 14 dnevi ponu- jali po 500 K za 100 kg, novo celo samo po 375 K, stane danes na firvatskem — 700 K, koruza je zlezla od 300 K (defelU- na) in 400 K (zdrava) na 400 K in 500 K ter šc čez. Tik po žetvi, o katere obilici smo čitali prevesele stvari, lezejo cene na isto višino kakor smo jih i.meli mese- ca marca, ko so spekulanti tako dobro skri.li blago, da smo se skoro bali po- nianjkanja. Toda če centralna uprava nastavi ceno izvozni pšenici na 640 K, ne morcjo žitni židovi seveda zahteyati inanj ko 700 K. Kje je tista močna roka, ki bo očistila izvozniški hiev v Beo- gradu? HMELJ. (Poročila iz inozemstva.) Gcttnaiig — Virtemberško, dne 10. julija 1920. Stanje hmeljskih nasadov je prav lepo, deloma bujno, vendar so cvet- ni popki redki, kar je najhitreie povzro- čilo mrzlo vreme. Letos bodemo imeli manj hmelja kot v srednje dobrih letih. Konccm prihodnjega tedua začnemo z obiranjem. Tudi pozni limclj lepo kaže in obeta bogato letino. Ouštje (Ausclia). Ceh.-slov. rep., dne 10. jul. 1920. Vsled v'soke dnevnc in noč- ne temperature in vsled pomanikanja dcžja je stanje nasih nasadov slabše, kot jc bilo. (Poprej lepi in bujni nasadi so oku- žjni po hmeljski uSici. V boljših krajih jc rastlina žc dosegla visokost drogov, oziroma visokost z'Liiega ogrodja. Poz- no obrezani nasadi in oni, kateri so trpeli po bolhaču, dorasli so §e Ie do polovicc drof:ov. i'nb — Čeh.-slov. rep., dne )2. jul. if-:«'; Zadnje dni imeli smo obilo vir-zja, kar je blagodcjno «plivalo na rast hmelj- sk1: rast'ine; večja polovica nasadov U prav Itpa, slabša polovica se pa še lahko pcpiav). 11/ — Vzh. Štajersko, due !iJ. j.ilija JJ/20, Vreme zadnjih dni ni kaj ugodno v- plivalo liii hmelj. rasčlino, katera je i\o- sesda visokost drogov in žc cveti. Letos boaemo pridclali to'.iko kot lani t. j. 2 do 3 met stote. Novih ruisadpv pri nas ni. Pri tel? razmerah ni mislit:. da se V>o hnifljarstvo pri nas novečalo. Brusclj — Bekija, dne '/. jiilija J9:o. Od našega zadnjega poročila se je tcii- peratura zdatno znižala in obilo dcZja jc padio Mrccs se ie zopet pomnožil, t pa- mo, cia kmalu nastaue boljše vrerrM.1 in da se bo škoda po mvčesii omejila. Okoli Poporingc in Alosta je stanje hmelj. rasi- line prav zadovol.jivo. -- Mmeljarsko druStvo za SlovenijD. Obročno železo. Po poročilu došlem trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani sme »Vojno-tehnični zavod« v Kraguje- vacu prodati iz svojega skladišča z ozi- rom na veliko pomanjkanje obročnega železa primerne množine takega železa, ki pa se sme porabiti izključno le za iz- delovanje sodov za izvoz pekmeza, sliv in drugih domačih pridelkov. Prcdmetno obvestilo je intercsentom v zbornični pi- sarni na vpogled. Pozor, lczui produccuti! Na da- našnji seji Icsnega odseka se je iz do- sedanjih naznanil zalog- razvidelo, da so nekatere tvrdke naznanile napačno število vagonov ki jili potrebujejo za les. Lesni odsek, ki je ime! svojo od- borovo sejo pod nadzorstvom vladne- ga kornisarja, objavlja, da se rok za prijavo množine eksportne:cn lesa po- daljša do 7. avgusta 1. J.f do katerega ^"0 din. v zlatu 24, 24'20; angl. funt 68, 70, franc, frank 145, 150; dolar 17-25, 17-60; ital. lira 107, 111; levi 4050, 42; leji 49, 49-50; neni. marka 46, 4950; drahma 242, 2%; češkoslovaška krona 38,40; avstr. krona 11, 12. Zadnja poročila. Ogromna žetev v Vojvodini. Beosrad, 25. jul. Letošnja žetev v Vojvodini je zelo dobra. Pričakujejo, da se bo pridelalo okoli 110tisoč va- gonov žita. Ker zadostuje za domačo porabo 32 tisoč vagonov žita, ostane za izvoz okoli 80 tisoč vagonov. Vojno stanje med Jugoslavijo In Avslrijo prenehalo. Beograd, 25. jul. Ker je ratifici- rana senžermenska mirovna pogodba, ni več vojnega stanja med mšo državo in Avstrijo. Kongres židovske omladirie. Osjek, 25. jul. Od 8. do 10. avg. se vrši v Osjeku kongres cijonistične ornladine iz vse Jngoslavije. Razdelltev podonavskega brodovja. Beograd, 25. jul. Na Dunaju ]e pričela poslovati komisija za razdelitev podonavskega brodovja. Naša delegata sta dr. Novakovič in admiral Prica. Trgovinska pogajanja med ČeŠkoslo- vaško in Jugoslavijo. Beograd, 25. jul. Kakor že po- ročano, je došla sem češkoslovaška de- iegaciia, da uredi trgovinske odnošaje med Češkcslovaško in Jugoslavijo. Raz- govori so se pričeli. Delegati so raz- deljeni v sekcije: 1. za splošno trgo- vinsko pogodbo, 2. za pošto in brzoiav, 3. za promet, 4. za kontingentirano po- godbo. Dozdaj je delova/a največ prva I sekcija. Sklene se nova kompenzacifska j pogodba. Sef češkoslova^ke dclegacije j je češkoslovaški konzul v Beogradu \ Mateček. Kongres krščansklh cerkva v Ženevh Beograd, 25. jul. Dne20.avg.se otvori v Ženevi kongres vseh krščan- skih cerkvä. Udeleži se ga krog 500 delegatov. Pravoslavno cerkev Jugo- slavije bo zastopal med drugimi beo- grajski metropolit. RAZNE VEST!. General Kusmanek — boljše- vlčki poveljnlk? Jugoslavija prinaša iz Dunaja izvirno poročilo, da javljajo iz Lvova, da je poveljnik 6. ukrajinske rdeče arm;:de, ki prodira v vzhodno Galicijo, bivši avstrijski general Kus- manek, ki je bil svojčas poveljnik trdnjave Przemysl. Vellk požar v Saarbalskem gozdu Iz Ludwigshafena javlja »Pfäl- zische Post«: v Saarbalskem gozdu se nahaj;; kakih 200 barak z granatami in druijo artilerijsko numicijo, last bivše nemške armadq. Vsled silne vro- čine 2,adnj h dni so se vnjle svetilne rakete in cinigi lahko netljivi predmeti. Og-eni se je* hitro razširil po barakah, ki so v. grozovito detonacijo zletele v zrak. Detonacija se je sliäala daleč na okoli. V Sriargemündu je vrgel zračni tlak sirehM s sto hiš. Zračni pritisk je bil take m.ičan, da je metal Ijudi ob tla. N^staU je splošna panika. Prebi- valstvo biinjih selišč je zapustilo stanovjnia. Na pomoč je pn'Jlo fran- cosko vojt^tvo, opremljeiio z maskami proti plusr-m. Gozd so okrog in okrog poselcali mi ixkopali 8 m širok j^rek. Na ta nač.Ti upajo požar omcj:ti. Pri- pravüeni «c» posebni vlaki, da v pri- meri pof.ebp odpeljejo prebivalstvo. Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 88 Edina slovenska specljalna trg^vlna z barvami In laki Agenfura In Komi« sijsko podjetfie. 447 156—35 N«R/ic*oclTnLi dom Trgovina z lesom in drvnrt na drobno hi debelo. Kupuje jamski In osh!i les po najvisjih dnövnih cenah. Regists*ov. kreditna in stavberca M /S Cf WI^TV W%,As%1kJfm Sppeiema feraniSiRe vloge in jlh Prese^nova ul. 15 w ***~¦ Jw^^^. jfe^ffijf^S»^rra Giavnesn tvgu st. 84 in Oečko /em frgu L4. 3. prava swiearske ure. Za vsako pri nama kupljeno uro jam?iva 2 leti. Popravila se izvršujejo točno in po solidnih cenah. Fr»avMJo Bicfcij Stofan Fei*ent urar urar Telefonste knjiga za Maribor, Koroško, Štajersko in Prokmurje izide v kratkem času. Dotične cenj. tvrdke, ki želijo oddati inserate v to knjigo naj, blagovolijo vposlati na Anončni in infor- mačni zavod »VEDEŽ«, Maribor, Gregorči- čeva ulica 6, teles. 122. 1012 2-1 YjLO!2{^1g* I Zaradi pomanjkanja "^ prostora prodam po nizki ceni potiišivo za dve spalni sobi, eno iz hrastovega, drugo \?. meh- kega lesa, zogledali in marmorploščami. Mihael BoštjanČič, mizar, Gaberje na- sproti gostilne Svetel. 1021 1 Nova spalna soba se proda pri Dimctzu, Cankarjeva cesta št. 4, II. nadstr. 1009 1 Früsio Kramar v Celju Zaloga galanterijskega, norimberšketfa in modnega blaga, igrač ter kranjskih izdelkov na debelo in drobno. VeliKa zaftoga naStooljSm stročmc in clga- reiitega paplrja. 5318 50-20 Najcenejša fn pristna___ m &m *m in sicer: ljutomersko liter K 22'— f^? Priznana je tudi najboljša kuhinja, črnina » K 20'— ^^ dobijo ?c vsak čas gorka in nuzla je- rizling « K 18-— c^J dila. Za abonemente ugodne cene. pivošcvednopostariceni » K 520 C<2 se priporoča Topolovšek, gostilničar. ?8-SS ^08 PrSstna žima za žimnice se dobi eiaJG«nejša pri 1001 3-2 JOSEF ROSENBERG MARIBOR. Hugon Schmidt manufakfarna irgovina Celje Gosposka rcUfca štev. 27. SpioSno znani bivši trgovski nastavljenec staroznane tvrdke „Stall- ner" v Celju je otvoril trgovino z msnufakturnim blagom in ima bogato zalogo istega, po novili zelo znižnnih cenah. Vabim slavno občinstvo, da si ogleda zalogo in preprlča o cenah. F3|ÄN STRNÄD B©älar. OftfQtaLtogLJgrj_Jtonjlcal» ttna 1 težko In, veC siarih konisklb oprem na proclaj, — Izvränje vsake vrsto sedtar« stea In pleskarska slela. 994 5 - 3 F. ioitomö] Wyw. Egijg Pirešernova ulSca. _ Vostreitoa iZVtsttti?.. Za abonente cenejc. 782 25-16 Poxo**! 10°-61 Pos©»*! ispäii ii iiEi! V zalogi se nahaja ŽeleZllt äak za sodno obroče po zelo ujyodni ceni. Ako si jih želite pobarvati, naročite pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje, Kupujem vsako množino kuhinjskih in mesarskih kost«, bru^nic (Preiselbeeren), iepih zim- skili jabolk, l^tr.ne, Icpili suh>h gob 1004 itd. po najvišji dnevni ceni. 6—2 Rudolf Starovašnik, Yifanje. Ceäje, Uocewova ulica 2 (v blfcžtsil Roloävora). Izt3e!ovQsiie vauh vrst čevlJsv, od prlEsrost'li do naj- flHteJ&iüi po djitev»- niH cenah. 45—16 « MMMfiBfen Etikratna teden eno pest fsSfiBl ®^ Pomr 37.