Štev. 48. V Mariboru 28. novembra 1895. Tečaj XXIX. Slovenski Gospodar. List ljudstva v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na Posamezni listi dobe se v tiskarni In pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr dom za eelo leto 'i gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. ¡¡O kr., za četrt leta Rokopisi se »3 vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 85 kr. — Naročnina se pošilja nprarnLštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačajo od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr.. hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. dvakrat lii kr., trikrat 18 kr. IV. občni zbor ljutomerskega političnega in gospodarskega društva pri Sv. Juriju ol) Ščavniei. Vsa čast slovenskemu društvu, katero psujejo skrajno nemški listi, kakor n. pr. graški »Tagblatt« naše mlado ljutomersko polit, društvo! Saj vemo, da oni ne hvalijo nikdar, kar je nam Slovencem v korist. Že štirikrat je to društvo zborovalo v štirih mesecih svojega obstanka, kar mu zadosti spričuje delavnost, katero mu odreka omenjeni nemški lis.l, Zadnjič je imelo svoj občni zbor dne 17. nov. pri Sv. Juriju ob Ščavnici v Vau-potičevi gostilnici. Kar trlo se je zavednih mož v 3 sobah, v veži, in še zunaj so bila okna obdana z mnogimi poslušalci, ki so verno sledili blizu 2 uri našim vrlim govornikom. Prvi je poročal g. dež. poslanec dr. Ivan Dečko o svojem delovanju v deaelttcm zboru. Ko f,e oprav«'"::! zaradi odsotnosti pri zadnjem občnem zboru v Gornji Radgoni, — ne morebiti iz strahu pred orehovskim prerokom, ampak zavoljo nesporazumljenja z dopisnikom je izostal g. poslanec — začel je razkrivati tužno stališče naših narodnih zastopnikov v deželnem zboru. Največ krivice, pravi g. govornik, dela nam Slovencem volilni red, ki pripušča dvema tretjinama prebivalstva Štajarskega, namreč Nemcem 52 zastopnikov v deželnem zboru, a eni tretjini t. j. nam Slovencem pa samo 8 zastopnikov.!. Kaj hočejo storiti slovenski poslanci proti takej ogromni večini, ako jim ta noče biti pravična? Do zdaj jim ni skazovala pravice. V deželni odbor, ki vodi celo deželno upravo ter gospodari s 7 milijoni gld., h kateri svoti pridamo tudi Slovenci dobro tretjino, ni vzela do zdaj nobenega slov. zastopnika; v deželni šolski svet, za katerega stroške tudi Slovenci dajemo tretjino, in kateri dolačuje učni jezik in celo upravo naših šol in nam nastavlja učitelje, voli nemška večina le Nemce; deželni uradniki, katere tudi mi Slovenci plačujemo, nastavljajo se pri nas izključno nemški. Teh in enakih krivic niso mogli več prenašati slovenski poslanci, in ko je nemška večina še zagnala strašen vrišč zoper pravično slovensko zahtevo, zoper slovensko-neinško gimnazijo v Celju, bili so prisiljeni izstopiti iz deželnega zbora. Vrniti se prej ne morejo, dokler ne dobijo poroštva, da bo drugače. Vlada lahko pomaga, ako le hoče. Če pridruži h konservativnim in slovenskim poslancem 12 veleposestniških zastopnikov, ki vladi sledijo na vsak migljej, dobi večino, ki bo lahko tudi Slovencem pravična. Nova vlada Badenijeva ima tukaj lepo priložnost, dejansko izvršiti svoje geslo pravičnosti. Na ta z veliko pohvalo sprejeti govor se je sprejela ene^asno sledeča resolucija: »Zbrani volilci na IV. občnem zboru ljutom. polit, in gosp. društva 1.) izrečejo zaupanje svojim deželnim poslancem, odobrujejo njihov izstop iz deželnega zbora ter žele, da ne vstopijo poprej v deželni zbor, dokler ne dobijo zadostnega poroštva za izpolnitev najnujnejših potreb narodnega in gospodarskega napredka Slovencev na Štajarskem; — 2.) izražajo zaupanje svojim državnim poslancem in žele, da vsi slovenski državni poslanci energično zahtevajo, da vlada pri nastavljenju uradnikov na južnem Štajarskem strogo izveršuje svoje načelo pravičnosti«. Drugi govornik, g. dr. Fr. Rosina, je poudarjal z veliko zgovornostjo važnost okrajnih zastopov, posebno z ozirom na bližajoče se volitve v gornje-radgonskem okraju. Važen je zastop, ker gospodari z okrajnim denarjem ; ker mu postava priporoča skrb za gospodarstvo, vinogradarsvo in živinorejo; ker ima pravico uradnike nastavljali. Vse te pravice slabo izveršuje sedanji odbor s svojim orehovskim »obmanom«. 20.000 gld., katere je obljubil prejšnji zastop dati za železnico s pogojem, da se naredi popolna postal«.' v Gornji Radgoni, je secraiijt nemškutarski zastop obljubil dati brezpogojno. In ker se sedaj kesa zarad opuščenja pogoja, da se še tožiti, da bodo tem večji stroški. Za gospodarstvo, vinogradarsvo, živinorejo ni se storilo nič. Slovenskega zdravnika bi živo potrebovali v tem okraju, pa ni upati, da bi ga dobili pod tem zastopom. Zato volilci slovenski, ne dajte se osramotiti pri prihodnjih volitvah, da bi še nadalje 410 po sili Nemcev gospodovalo blizu 13.000 Slovencem tega okraja! Prepričevalno je govoril slednjič o šoli tretji govornik, g. Drag. Hribar iz Celja. Dokazoval je, da le na podlagi materinščine se doseže pravi namen vsake šole, potrdil svoje dokaze z dvema mičnima zgledoma in razložil naše tužno slovensko šolstvo. — Nato se je sprejela spet enoglasno resolucijo: »Zbrani volilci ljut. pol. in gosp. društva žele, da ustanovi vlada za ljudske šole južnoštajarskih Slovencev ločeno deželno šolsko nad-zorništvo, ter protestujejo proti nastavljenju znanih nasprotnikov za šolske nadzornike na naših šolah.« — Z veliko zadovoljnostjo smo se razšli od IV. občnega zbora, želeč, da s»; kmalu spet kje vidimo! -- Občili zbor „katol. polit, društva" v Konjicah dne 17. novembra 1895. Važni dogodki zadnjih tjednov so bili odbor našega političnega društva napotili, da je za nedeljo, dne 17. nov. 1895 sklical občni zbor našega društva. Povabil je bil k temu zborovanju državn. poslanca, gospoda prof. Robiča, da bi volilcem poročal o svojem in svojih tovarišev delovanju v državnem zboru. Kakor vsakokrat, tako je bil tudi sedaj naš g. poslanec prijazno obljubil priti na zbor. Na predvečer pa prejme vlč. g. društveni prvomestnik od gospoda poslanca Robiča brzojavno opravičenje, da zato ne more priti, ker je poslanec baron Depauli zavoljo nepotrjenja dunajskega župana Dra Luegerja na svojo roko stavil vprašanje (interpelacijo) do ministerskega predsednika, s tem se spri z grofom Ho-hemvartom in njegovimi zvestimi tovariši. Našemu g. poslancu je bilo torej treba ostati na Dunaju, da varuje, kolikor v6 in zna, koristi svojih volilcev. Kef tudi drugih naših gospodov poslancev nobeden ni utegnil priti, so nam velečastiti gospod nadžupnik kot društveni prvomestnik pojasnili najvažnejše dogodke na političnem polju od našega zadnjega zborovanja dne 16. junija t. 1. do zdaj. Prečitali so nam pismo, s katerim so se papežev poslanik nadškof Agliardi prisrčno zahvalili za resolucijo, s katero se je bilo naše društvo dne 16. junija t. 1. potegnilo za pravice sv. stolice; prebrali so tudi precenjeno listino, s katero se nam naznanja cesarjeva zahvala za sožftljevanje pri smrti mladega nadvojvode Vladislava, poslednjič so nam naznanili dopis, s katerim se je naš bivši c. kr. namestnik, ekscelenca baron Kiibeck, zahvalil za častitko k petindvajsetletnici svoje visoke službe v Gradcu. Izvedeli smo pri tej priliki, da novega cesar, namestnika v Gradcu, eksce-lenco g. markiza Baquehema, že vsi dobro poznamo, ker smo ga videli 1.1892. pri otvoritvi naše predrage železnice. Gospod prvomestnik so nam potem v kratkih obrisih podali podobo položaja na Dunaju, odkar je knez Windischgraetz odstopil s svojmi ministri, ker nam nemški liberalci niso hoteli dovoliti nemško-slovenske male gimnazije v Celju. Dobili smo ta učni zavod pod začasnim ministerstvom Kielmansegg-ovim, tudi proti volji Dra. Luegerja in njegovih tovarišev, ki sedaj pomoči iščejo pri Slovencih zoper novo ministerstvo Badeni-jevo. Razmere so, kakor vsakdo uvidi, črez mero zamotane. Naše društvo je bilo doslej s svojim g. poslancem vedno enih mislij, zato njemu popolnoma zaupa, da bode tudi v teh homatijah zadel pravo pot. Društveni knjižničar, gospod Dr. Ivan Rudolf, spregovoril je prav podučljivo besedo o razmerah med kmečkim stanom in malimi obrtniki. Predlagal je sklep (resolucijo) na korist malemu obrtniku, kateremu se vsestransko želijo nekdanja »zlata tla«, češ, da bo to tudi kmečkemu stanu na korist. Društveni tajnik, g. vikarij Kukovič, je po izvrstnih člankih v »Slov. Gospodar-ju« prav poljudno pojasnil neslanosti Ingwerjeve knjižure: »Slovenskim kmetom v poduk in prevdarek«, katero tudi našim ljudem Celjani vsiljujejo. Ker so se ta dan delile letošnje knjige družbe sv. Mohorja, je društveni blagajnik, g. kaplan Šoba, govoril zaslužen slavospev tej nikoli dosti hvaljeni družbi ter označil zadržaj letošnjih prekrasnih knjig. Končno so č. g. prvomestnik podali kratek »razgled po svetu«. Opisali so ob kratkem obžaljevanja vreden razpor na Kranjskem, kjer se »katol. narodna« in »na-rodno-napredna stranka« za deželnozborske sedeže med seboj pulita, kakor so se nekdaj skupno borili proti najhujšim nemškutarjem in nemškim liberalcem. Vspre-jela se je resolucija, ki globoko obžaljuje ta bratski boj ter želi zmage le oni stranki, ki se pokori naukom sv. Cerkve ter pobija načela pogubonosnega liberalizma. — Z živahnim trikratnim »živio«-klicem na sv. Očeta, papeža Leona XIII, na našega svetlega cesarja Franca Jožefa I. in na svetlo cesarico Elizabeto, ki je potem v torek slavila svoj imendan, se je zborovanje sklenilo v najlepšem redu. —o— Cerkvene zadeve. Cecilijino društvo v Mariboru. Pretečeno nedeljo je imenovano društvo praznovalo slovesno god varuhinje cerkvene glasbe, sv. Cecilije. V to svrho je bila v stolnici pri pozni službi božji pridiga o predmetu: »Kako vzvišeno nalogo ima cerkvena glasba pri slovesni službi božji?« in slovesna sv. maša, pri kateri se je pela s spremlje-vanjem posavn ena najkrasnejših Dr. Wittovih maš »in hon. St. Luciae.« Društvo tu v Mariboru vkljub jako neugodnim glasbenim razmeram našega mesta kaj veselo nepreduje, ter se vsi krogi prebivalstva zanj zanimajo. Dokaz temu je mnogobrojni zbor pevk in pevcev, kakoršen je le malo-kateremu glasbenenu društvu na razpolago. Zatorej prosimo tudi zunanje prijatelje cerkvene glasbe, da drušvu segajo pod roke ter je gmotno podpirajo. Če bodo razmere le ugodne, bode se v prihodnjem letu sijajno obhajal občni zbor, kateri bode sigurno tudi uplival na razvoj cerkv. glasbe i po deželi. Prihodnje dni bode g. denarničar zunanjem čč. gg. udom in drugim prijateljem nove sprejemnice, oziroma nastopnice poslal, pri čč. gg. duhovnikih-udih v Mariboru bode pa osebno pobiral doneske. Sedanji odbor ima sledeče odbornike p. n. gg. : L. Hudovernik stolni vikar, načelnik ; Dr. J. Bezjak, prof. ; prof. Dr. A. Medved, tajnik; kaplan J. Gižek, denarničar; mestni uradnik Fr. Ruhri, stolni kaplan Fr. Simonič, kateket Iv. Vreže, stolni organist R. Wagner. Prosimo torej vse prijatelje našega društva, da nam sami zvesti ostanejo ter nam tudi novih udov pridobijo, in to tem bolj, ker ima Cecilijino društvo prelepo nalogo, pouspeševati čast božjo in spodbujati k pobožnosti verno ljudstvo. — Letne doneske za *Če-cilijino društvo sta poslala čč. gg. župnik J. Zičkar 2 11., kaplan Št. Pivec 2 fl. Bog plati ! --- Gospodarske stvari. Pitje vina. Očak Abraham je dobil goste, pa jim je tako dobrd postregel, da se njegova gostoljubnost hvali in priporoča za vse čase. Gostoljubnost v tesni zvezi s krščanstvom je imeniten čin krščanske ljubezni ali telesno dobro delo. Žaliče, se je ta čednost včasih v nečednost spreminjala in postala požrešnost. V dobrih letih so se v vinskih goricah po rani službi požji pomenili, kje bodo to ali ono nedeljo večernice imeli. Nedeljo večerko so se zbrali zdaj pri tem, zdaj pri onem mejašu v pivnici, število gostov narašča, da v kleti ni več prostora ; poznejši so morali na stopnicah sedeti ali okoli hrama stati. In polovnjak je bil precej prazen. In kaj se je še več godilo — o tem molči ustno sporočilo. Vendar gotovo je, da mnogoteri vina piti ne z Zato so jim škof Slomšek poduk dali in pesmico za „Le pijmo pošteno to žlahtno blag( Kak grdo bi pač b'lo, Ne znati kam domo!" Celo leto, dragi bralec, te že vodin in pivnicah, gotovo si že žejen; pa še z ep niman dati piti, pač pa nauk o pitju .im naznaniti za tvoj dušni in telesni blage 1. Kdaj ne smeš vina piti .ako slaba leta, da ponekod že vina več n< ,orej piti ne morejo. Segli so reveži po ne :i, ki posameznike in tudi cele rodovine ug nejše je uživati jabolčnico in grušovec. Ako pa še menda kaj vina imaš, ali ga kje utegneš dobiti, vendar ti rečem: Ne pij vina v nevarnih boleznih! Mnogi večkrat mislijo, da bolniku dobro stori, če mu pošljejo kupico vina, in bolnik mnogokrat sam zanj prosi, pa mu ne služi v zdravje, temuč požuri njegovo smrt. Take nevarne bolezni, v katerih ne smeš vina piti, so: zapljučnica, re-brnica ali bodeč in sploh vsako unetje drobovine in znotranjih delov tvojega telesa, ki se razodene v mra-zenju, potem pa nastopi vročina in gostokrat tudi smrt. V takih slučajih pij mleko ali sadno vodo — vina pa ne pij! 2. Malo vina pij! To je že sv. apostol Pavel nasvetoval svojemu pomočniku sv. Timoteju, ki je bolehal in le samo vodo pil: »Ne pij dalje vode, temuč pij malo vina zavoljo svojega želodca, in zaradi svojega pogostega bolehanja.« (1. Tim. 5, 23). Zato so nam oče Knajp tudi prepovedali vedno le samo vodo črepati, dasi je ona čudežne zdravilnosti tako, da so že nekdanji Rimljani pravili: »Voda ima zobe«. Seveda mora biti krepka, pohorska voda; kaluža ti želodec še bolj skvari. Sv. Janez Krstnik je bil veliki spokornik; o njem je bil angel napovedal: »On bo velik pred Gospodom; pa vina in pijače ne bo pil.« Po njem se je osnovala družba zmernosti, da se udje zavežejo trezno živeti, vina nič ali celo malo piti, žganjico pa celo opustiti. Čudil sem se imenitnemu gospodu, ki suhega vina nikoli ni užival, temuč si ga vselej z vodo pomešal; pa je bil bistre glave, rudečega lica in zdravega želodca; in to je pravo in najboljše. Malo vina pij, primešavaj si studenčnice ali pa slatine. Slatina je zdrava pijača. Ona oživi prebavnost želodca, zasnaži črevesa, predere zatiko; prežene influenco, nahod ali katar iz nosa, pljuč in želodca. Slatina bi se morala nahajati pri vsaki hiši, ker se tudi med mleko dobro primešati daje. (Konec prih.) Sejmovi. Dne 30. novembra v Strasu, na Bizelj-skem, v Celju (tudi za konje), v Rogatcu, Poličanah (za svinje), Svičini in pri Sv. Andražu v Slov. gor. Dne 2. decembra v Mariboru (tudi za konje). Dne 3. decembra v Konjicah, Radgoni in na Planini. Dne 4. decembra v Šmarijah, na Zelenem Travniku, pri Sv. Barbari v Halozah, na Ptuju, v Imenem (za svinje), Lučanah in na Polju. Dne 5. decembra na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 6. dec. na Dobrni, v Cmureku, Sevnici ob Savi, v Vuzenici in na Spod. Poljskavi (za svinje). -- Dopisi. Iz Savinjske doline. (Še enkrat »Vse za za vero, dom, cesarja!«) »Kaj pa vidiš pezdir v očesu svojega brata?« smemo zaklicati vsakemu, ki očita Luegerju, da se je prelevil, sam pa naše staro geslo prelevi tako, da mu ostane samo »Vse za narodnost!« Le komur je geslo »Vse za narodnost,« more trditi: »Slovensko ljudstvo ima več trpeti v boju za svojo narodnost, kakor v boju zoper kapitalizem.« Za Boga! če bo v prihodnje naš program tak, veste, kdo bo sčasoma zmagal pri volitvah? — Socijalni demokrati. To je voda na njih mlin. »Glejte, tako agitujejo med našim ljudstvom, glejte, vaši poslanci se potegujejo na Dunaju samo za narodne reči, da pa je vedno več davkov, vedno več vojakov, vedno manj zaslužka, da ne moreš kmet svojih pridelkov po pošteni ceni spraviti v denar itd., to jih malo briga! Je-lite, ko bi vi vsak dan vtaknili 10 fl. v žep, bi tudi navdušeno klicali: narodnost, narodnost! Pa ti delavec, ki imaš zaradi slabega plačila doma lačne otročiče in ženko, ali jih boš nasitil z narodnostjo? In ti kmet, ki moraš jesti nezabeljeno, ker si moral svinjo prodati, da si zmogel za davke, obresti itd.; bodeš si ti v prihodnje zabelil fižol in zelje s tistim narodnim maslom, ki ti ga pri-neso poslanci z Dunaja? Kaj ne, da nam pritrdite, če mi pravimo, da človek ne živi samo ob besedi božji in narodnem duhu, ampak ob kruhu tudi!?« — »Clara pacta, boni amici!« Zatorej upam, da se nam ne bo zamerilo, če odkritosrčno zavrnemo one besede, katerih zapisati in podpisati ne more nihče, razven kdor se je od nemških liberalcev, ki so se z dušo in telesom zapisali suženjstvu kapitalizma, ali navzel tega suženjstva, ali ne pozna natanko našega narodnega boja, niti gospodarstvenega stanja. Vidi se res, da slov. ljudstvo ima več trpeti v boju za svojo narodnost, kakor v boju zoper kapitalizem, vidi se pa to zato, ker se ta boj z vso vnemo bojuje očitno in glasno, a naš narod hudo krvavi na ranah, prizadetih od kapitalizma, katere so morda mnogim skrite, katere pa zapazi vsak, ki živi med našem ljudstvom in ž njim trpi. Da, celo v narodnostnem oziru daje kapitalizem našemu narodu najhujše rane. Zakaj pa pošiljajo mnogi slovenski stariši svoje otroke v nemške šole ? Zakaj marsikateri slovensko misleči mož voli z nemškimi liberalci? Zakaj je marsikateri slovenski rojak postal narodni opadnik? — — Prizori iz poslanske zbornice me spominjajo tistih 450 duhovnikov balovih, ki so plesali okoli oltarja svojega malika ter upili: »Bal, usliši nas!« Tako plešejo poslanci okoli ministerske mize ter upi jejo: »Minister, usliši nas!« Za božjo voljo, ali imamo zato ustavo, da narodi živijo od milosti ministrov? Sicer pa, vsaj za katoliške in slovenske poslance so ministri navadno gluhi, kakor Bal. Tu in tam jim vržejo kako suho kost, kakor n. pr. celjsko gimnazijo, zato pa morajo pomagati vsako leto nalagati več davkov, plačevati kapitalizmu samih obrestij 173 milijonov na leto, upeljati zlato veljavo, da kapitalisti spravijo v žep na milijone dobička, kmečkim pridelkom pa pade cena na polovico; morajo molčati, da kapitalizem ni primerno obdačen itd. — Prerok Elija se je ozrl proti nebu ter poprosil Gospod-Boga in »kar pade ogenj z nebes ter použije žgavni dar.« Tako je storil tudi Lueger, in glejte, kako slavno je premagal lažiliberalizem, ki pleše okoli zlatega teleta! Da, da bi vsi poslanci rajši posnemali Elijo, kakor balove duhovnike, gotovo bi milostni Bog več rosil milosti na narode, kakor milostni ministri. Mi ljubimo svoj slovenski narod in ravno za-to pišemo, da naj ostane in se od besede do besede spolnjuje naše staro geslo, pod katerim si je naš narod že priboril lepe zmage in si more ohraniti svoj narodni obstanek. »Vse za vero, — dom, — cesarja«! Savinjčan. Iz mariborskega okraja. (Slovenščina v uradu.) Čuditi se moramo, da je še toliko nemčurjev in slovenskih odpadnikov, ki slovenskemu uradovanju pri vsaki priliki nasprotujejo in večkrat sami sebe smešijo. Berite ta-le dogodek! Neki župan izpred Pohorja je razposlal po občini okrožnico, v kateri ukazuje posestnikom, da morajo jarke in potoke do dne 8. avg. iztrebiti. Neki A. H., ki je bil svoje dni župan, je pa v okrožnico to-le zapisal: das bei uns die grobniss erreinigt ist nur Radisel sind bedarf das kein wege sowohl die grebnisse erreiniget nicht. — A. H. To je godlja, ki je noben Nemec ne more razumeti; in vendar je pisec trdil, da tako se nemški mora pisati in slovenski on ne razume. Takih izgledov bi lahko navedel več sto, in marsikateri slovenski župan bi se sramoval, ko bi njegovi rojaki zvedeli, v kaki nemščini da uraduje. Gg. župani, vendar se vzdramite in uradujte slovenski; saj je vsakemu znano, da ima slovenski jezik tisto veljavo ko nemški! — C. kr. okr. glavarstvo v Mariboru je županom naročilo, da morajo nove kažipote napraviti; in le čudimo se, čemu bodo ti kažipoti, če bodo nemški? Ali c. kr. okr. glavarstvu ni znano, da je ta okraj na slovenski zemlji? Kažipoti bodo vsako občino 20—30 fl. stali, in bodo le za Nemce? Zakaj se v tistem nemškem odloku z dne 19. sept. t. 1. ne reče, kažipoti morajo biti v obeh deželnih jezikih? Ali to ne zahteva pravica in postava? Od Negove. (Dan 19. novembra) je bil za negovsko šolo izreden. V blagi spomin godu svetle cesarice Elizabete se je obhajala najpoprej šolarska sv. maša s cesarsko pesmijo ob koncu. Potem je bila šolska veselica in obdarovanje pridnih učencev in učenk z molitveniki zavoljo njihovega lepega obnašanja in pridnega učenja sploh v šolskih predmetih. Bili so trije primerni govori. Gosp. načelnik šolskega sveta je poudarjal, da so te premije 21 šolarjem v spomin, kot popotna palica v celem življenju, v šolskem, v mladeni-škem, odraslem in v starem ter na smrtni postelji. G. nadučitelj je kratko in jedernato razvil pomen šole, da se šolska mladina mora vzgajati in učiti, srce in um se morata razvijati. Č. g. kateket je posebno dve čednosti šolski mladini, ko bode iz šole stopila, priporočal, spoštovanje do bivših učiteljev in pa hvaležnost za vse sprejete šolske nauke, da celo hvaležnost za sprejete kazni. Vmes med govori so se prepevale in deklamovale pesmi in govori šolske mladine; in vse to se je godilo v božjo čast, v slavo Marijino, v spomin godu svetle cesarice, v hvaležnost do šolskega vodstva, v zahvalo gg. učiteljem, v spodbudo mladine k marljivemu učenju in lepemu krščanskemu zadržanju. »Porosil to s svojim blagoslovom vsegamogočni Bog!« je ob koncu djal g. šolski vodja. Negovski. Iz Gornje Radgone. (V e s e 1 ic o) s petjem in tombolo smo obhajali v nedeljo. Da nam je že bilo treba spet kake veselice, dokaže^ to, da je bilo v precej velikih prostorih gospoda I. Škerleca vse polno ljudij, vrlih Slovencev tako, da še jih veliko ni imelo prostora sedeti. Počastilo nas je s svojim prihodom veliko gospodov in gospa iz okolice in tudi iz .bližnjih krajev, med katerimi moram posebno omeniti gospode kapelske pevce, ki so nas z lepim petjem razveseljevali in katerim izrekamo tem potem najprisrčnejšo zahvalo. Takoj po začetku veselice smo dobili od naših vrlih rojakov iz Ljutomera telegraiični pozdrav, glaseč se: »Dokler Mura nam šumi, narod Slave naj živi«! Ko gospod podpredsednik ta pozdrav prečita, zaklicala je navzoča množica vrlim Ljutomerčanom trikratni gromoviti »živio«. Dobitkov za tombolo smo imeli precej, in med njimi tudi zelo lepih, katere so darovali darežljivi gospodje narodnjaki gornje-radgonski. Hvala jim lepa! Po tomboli se je vršila dražba in smo dobili lepo svoto. Po dražbi začela se je prosta zabava, katera je bila zelo živahna in prijetna. Pri tej veselici so sodelovali tudi prvokrat naši gornje-radgonski pevci pod vodstvom gospoda orgljarja. Vrli pevci, le tako naprej! —1—. Iz Ponikve. (Bazne v e s t i.) Srečne se štejemo, da imamo izvrstna dušna pastirja. G. g. župnik, ki so nam bili pred dvema letoma sv. misijon priskrbeli, nameravajo letos v sv. adventnemu času dati obhajati duhovne vaje. Bog daj, da bi se v resnici zgodilo! Učitelje imamo marljive, zlasti g. nadučitelj Dobnik je blaga duša. Tudi imžmo previdnega župana ali obč. predstojnika; da bi le pri prihodnji volitvi enakega dobili, če se bode dosedanji tej častni in težavni službi odrekel. Dobili smo pred kratkim novega trgovca, po imenu Slo-vinca, ki je tega imena vreden; le premalo ga podpirajo. Nekateri še vedno radi novce našim nasprot-nikam donašajo, ki se nam dobrikajo, dokler si žepov ne napolnijo, potem pa ošabni postanejo in nam hrbet obračajo. — Kar zadene letino, .je sicer k srednjim prištevati, ker nam je bil, kakor po drugih krajih, sneg ozimno setev močno ugonobil; pa kar nam je Bog dal, smo ga dolžni zahvaliti. Da bi le te dobrote zdravi in v božji milosti uživali! Iz Vitanja. (Občni zbor bralnega društva in cerkvene družbe.) Od leta 1891. imamo tukaj »bralno društvo«. Hvala Bogu, nismo se ukanili, ko smo je ustanovili, udov šteje zdaj 135, ki prav marljivo prihajajo čitat knjig in časnikov, osobito ob nedeljah. Dne 17. novembra smo obhajali letni zbor, pri katerem se je izrekla posebna zahvala odišlemu društvenemu tajniku, g. Matiji Skorjancu. Na njegovo mesto je bil izvoljen v odbor g. kaplan Franc Hlastec, na mesto umrlega odbornika Vicenca Petre pa Florjan Jeseničnik p. d. Čretnik, posestnik v Breznu. — Istega dne se je obhajal tudi občni zbor naše »cerkvene družbe.« Namen te družbe je cenjenim bralcem že znan: zbirati novce za svojedobno popravilo naše župne cerkve. Od 1. 1889. sem je cerkvena družba nabrala 2727 gold". Bog plati vsem domačim in zunanjim dobrotnikom! --*-- Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. V državnem zboru je v soboto večina poslancev med drugim sklenila, da se izroči sodišču an-tisemitski poslanec Schneider, ker je na treh shodih govoril zoper Žide in bojda razžalil dr. Bichterja. — Oni dan je odbor združenih kristijanov na Dunaju izdal drugi oklic krščanskim občinskim volilcem ; kajti prvega je gosposka zaplenila. Gornje Avstrijsko. V nedeljo je v Lincu govoril poslanec dr. Ebenhoch o novi katoliški ljudski stranki, ki se je oni dan sestavila na Dunaju in je k njej pristopilo 17 konservativnih Nemcev. Načelnikom je voljen Dipauli. Češko. V čeških kmečkih občinah in v mestih so bili pri deželnozborskih volitvah izvoljeni razen par Staročehov sami Mladočehi. Nemški liberalci pa so tokrat zgubili 10 mandatov; 8 so jim vzeli nacijonalci, 2 pa krščansko-socijalna stranka. V veleposestvu so z vsemi 70 kandidati zmagali konservativci. Štajarsko. V Gradcu se vršijo dopolnilne občinske volitve. Konservativci se pridružijo obrtnikom; sicer pa večina občinskega zastopa ostane liberalna. — Dne 17. nov. je bil v Mauternu shod, kjer je govoril poslanec Kaltenegger. — Več graških odličnih konservativcev je Dipauliju poslalo zaupnico in izreklo željo, naj štajarski nemški konservativci pristopijo h katoliški ljudski stranki. Koroško. Na visokih slov. Selah pri Borovlju se je nedavno odprla nemška šola — mučilnica. — Na shodu katol. polit, in gospodarskega društva za Slovence so v nedeljo v Šmarjeti pri Velikovcu govorili gg. Treiber, Rozman, Haderlap, Podgorc. Prišlo je veliko kmetov, na šulvereinski shod v Velikovcu pa ni bilo nobenega. K r a n j s k o. Pri deželnozborskih volitvah v kmečkih občinah so zmagali vsi 16 kandidati katoliško-narodne stranke. Iz tega se vidi, da je kmečko ljudstvo v sosedni deželi udano svoji duhovščini in vneto za sv. vero. V mestih in trgih in v trgovinski zbornici pa je izvoljenih 8 pristašev narodne stranke. Primorsko. Ker društvo »Sloga« te dni v Gorici mora zapreti svojo šolo, bode 480 slov. otrok mesec dnij brez šolskega poduka In tega je kriv lahonski mestni zastop. Zoper to početje je v nedeljo na shodu protestovalo 350 slov. očetov. — Isterski deželni glavar bode zagrizeni Lahon Campitelli. Hrvaško. V nekem okraju so te dni volilci izrekli svojemu poslancu nezaupnico, zaupnico pa banu Hedervaryju. Tako se širi med ljudstvom madjaronstvo. — (iovori se, da v kratkem odstopi minister za Hrvaško pri ogerski vladi, pl. Josipovič. Ogersko. Svetli cesar so potrdili postavo o svobodnem izvrševanju vere. — Nedavno je mladi F-\ Košut jako zaničljivo govoril na nekem shodu o Avstriji. Imenoval jo je staro bablje, od katere se mora Ogerska ločiti. In Fr. Košutu se nič ne zgodi! — Vlada hoče začasni poračun podaljšati za tri mesece, potem pa razpisati državne volitve. Pri teh se hode tudi poskusila zoper liberalce krščanska ljudska stranka. Vnanje države. Rim. Vsled majhne bolehnosti sv. očeta se je lajni konzistorij (zbor kardinaloV) preložil na dan 29. novembra, javni pa na dan 2. decembra; sicer so pa sv. oče spet popolnoma zdravi. Italijansko. Pred tednom se je sešla poslanska zbornica in je v prvi seji izjavil bivši minister Giolitti, da bode razkril goljufije Crispijeve pri rimski banki. — Oni dan pa je finančni minister predložil državni proračun, ki kaže nad 1 milijon preostanka, seveda samo na papirju. Angleško. Irski voditelji se hudo med seboj kav-sajo. Izvrševalni odbor narodne stranke je te dni izključil Healyja iz svoje srede. Ti prepiri so le veselje Angležem, velika škoda pa teptanemu irskemu ljudstvu. Nemško. Oni dan je v Berolinu policija preiskala stanovanja vseh socijalističnih poslancev, zaupnih mož in društvenih predsednikov. Pri 54 so zaplenili pisma o društvenih stvareh. Policija hoče dognati, da so socialistična društva med seboj v zvezi in je razpustiti. Dozdaj nesložni socijalisti se pa bodo vsled tega gotovo zedinili — ne na korist države. Bolgarsko. Bolgarski časopisi in to celo vladni naglašajo, da Bolgari ne bodo smeli mirno gledati, ako pride v Turčiji do splošnih neredov; Bolgarija se mora pripravljati na boj. Že zdaj pomagajo Bolgari na tihem Macedoncem; sicer ne bi do 20 tisoč Macedoncev na Bolgarsko prihitelo in ondi bivalo. Srbsko. Včeraj se je odprla skupščina s pre-stolnim govorom, ki se obširno peča s proračunom za prihodnje leto, ki izkazuje pet in pol milijona prebitka. Da bode tak prebitek mogoč, k temu treba izvrstne davčne preosnove, ne pa napovedi, da se bodo vojaki-pešci na novo oborožili. Turško. V Macedoniji še ni konec ustaje. Niso samo nezadovoljni Bolgari, ampak tudi Grki. 'In kakor prvi upajo pomoči z Bolgarskega, prav tako drugi z Grškega, kjer so že začeli denar pobirati za macedonške prostovoljce. Bržčas vsled tega je turški zastopnik zapustil te dni glavno grško mesto, Atene. — Kako pa je kaj v Aziji? Turška vlada sicer zatrjuje, da je ondi mir; toda mir je menda samo med onimi, katerim so Tur-čini glave odrezali. Špansko. Pri madridski mestni upravi so prišli na sled velikim sleparijam, pri katerih je prizadetih 18 občinskih svetovalcev; toda prav do živega jim ne morejo. — Na Kubi že Spanci sicer imajo zoper puntarje nad 70 tisoč vojakov, vendar hoče vlada, naj bode ondi 120 tisoč rednih vojakov in 40 tisoč prostovoljcev; s to množico upajo napraviti ondi mir. Za poduk in. kratek čas. Smrtna teža. (Spisal Janko Iskrač.) Martin in Luka sta si bila soseda. Ko sta prejela po stariših kmetiji, bila je, kakor navadno vsakega, nju srčna želja, svoje premoženj» si pomnožiti. Prvi, Martin, je bil posebno delaven, ustajal je pred zoro, delal kakor črna živina, vsak krajcar trikrat obrnil, predno ga je izdal, ni kadil tobaka, a vse zastonj — imetje se mu ni hotelo množiti. »Moj Bog, vzdihnil je včaših, že mnogo let gospodarim, pa nič ne prigospodarim. In že mnogo let vzdihujem po malem zabojčku, napolnjenem v svetlimi cekini, katere bi lahko na stran dejal za starost, pa še včasih za sol nimam, kadar je zmanjka!« In kadar je šel v cerkev, molil je ondi goreče k Bogu za zveličanje svoje duše; pa tudi, da bi mu Bog blagoslovil žito na polju, dal obilni naraščaj v hlevu in pomnožil toliko njegovo premoženje, da bi bil preskrbljen za stare dni. Toda Bog ga ni uslišal! »No vendar — meni — šeka se je otelila, lep teliček je to. Močno mu polagam, jeseni ga ženem na semenj; štel bode kakih trideset — pa jih denem na stran.« Pa prišla je mora v klev, teliček je hiral od dne do dne, — in nekoč je nesel njegovo kožo k usnjarju, in nič ni bilo »za na stran«. Na polju se lepo kaže. Tako obloženo še ni bilo sadno drevje, kakor to leto. Žita so lepa in vse kaže, da bode bogata letina. In spet meni Martin: »Ko omlatim, prodam koj vso pšenico, s polovico denarja plačam davek, a polovico denem na stran«. Pa prišel je »hudi« dan sv. Medarda. Na zahodu so se stemneli oblaki, toča je začela naletavati, in v pol uri je bilo vse omla-čeno in pomandrano. Martin je šel gledat po polju, roke sklenil in tiho vzdihoval. A ni več mislil, da bi še kaj bilo »za na stran«. »No, reče naposled, bom pa ložje umrl.« — A sosed Luka pa je obogatel. Hodil je na semnje, kupčeval, goljufal in sleparil ljudi. Kar je bilo ceno, kupil je on, bodisi dobro ali slabo. Kupljeno blago pa je spet prodajal kmetom za denar in na dolg; za polovico dražje, kakor je bilo vredno. Tudi denar je posojeval na visoke obresti. Kako pa se zna dolg tako sam od sebe zvišati, to je znal le brezvestni Luka. Delal ni nič. S hudobnim smehom je gledal soseda, kako se ves božji dan trudi in peče na vročem solncu. Jedel je le najboljše jedi, pil izvrstno vino in kadil smotke. Pri vsem tem pa se mu je premoženje silno namnožilo. (Konec prih.) Smešnica. Neki krčmar je povabil na svoj god tri prijatelje na obed. Pogostil jih je z jedrni in pivom prav dobro, da so bili židane volje. Zlasti raca je vsem dopadla; toda stala jih je 13 gld. Gostje so se namreč hoteli »nobel« izkazati. Vsak je na skrivnem hotel plačati za potrežbo zase in za oba tovariša, in tako je prvi dal krčmarju 5 gld., drugi tudi toliko in tretji 3 gld. Predno se razidejo, vpraša prvi gost krčmarja : »Je-li dosti?« Krčmar zadovoljen odgovori: »Za danes dosti!« Še le domov grede se prijatelji domenijo, kako draga je bila raca. Vse žive dni zdaj ne pozabijo te gostoljubnosti. Razne stvari. (Vrnitev.) Milostljivi knezoškof so se minoli torek popoldne zdravi vrnili z Dunaja, kjer so bili pri posvetovanju avstrijskih škofov. (Svetli cesar za ubožce.) Cesar so predsedniku dunajskega policijskega ravnateljstva podarili 4000 goldinarjev, ki se naj razdele vrednim in potrebnim revežem na Dunaju. (Svetla cesarica Elizabeta) se je dne 26. nov. pripeljala v Riviero pri Nizzi na južnem Francoskem. Meseca februvarija bržčas tje pojdejo tudi svetli cesar. (Nadvojvoda Franc F e r dina n d d'E s t e), bržčas naš bodoči cesar, se odpelje te dni iz Trsta v Egipet ter ondi ostane čez zimo, da si zdravje popolnoma utrdi. (Cesarskemu namestniku) y Gradec se niso hodili predstavljat vsi slovenski okrajni načelniki. Kateri in kolikeri so izostali, tega še zdaj ne vemo, torej tega tudi nismo mogli zamolčati, kakor se nam očita v »SI. Narodu«. Tu nam bodi dovoljena ta-le opomnja: Večina naših poslancev in velikašev se za domače liste briga samo o volitvah. Takrat naj list za-nje dela na vse kriplje, sicer pa ga potem ne obvestijo niti o najvažnejših dogodkih! To nerazumljivo početje si dobro zapomnimo! (Zahvala.) Slavni odbor »Slovenske Matice« v Ljubljani je daroval »Kmetijskemu bralnemu društvu« v Krčevini pri Ptuju 18 različnih podučljivih knjig. Za ta blagodušni dar izreka odbor najiskrenejšo zahvalo. (Učiteljsko društvo v Ljutomeru) ima v četrtek, dne 5. decembra ob 10. uri v Franc-Jožeiovi šoli zadnji letošnji redni shod. Vspored .obsega sledeče zanimivo prednašanje: »Med. Kulturhistorične črtice o veljavi medu v prošlosti in sedanjosti, razni načini pridelovanja medu, med kot hrana in zdravilo«. (Govori gospod cvenski nadučitelj Pušenjak.) Vabijo se vsi p. n. člani in prijatelji bučelarstva k obilni udeležbi. (Vabilo na slavnostni komer s), katerega priredi akad.-tehn. društvo »Triglav« v sredo, dne 4. decembra v »Annensale«, proslavljaje dvajsetletnico svojega obstanka. Sodelujeta slovensko-hrvatski pevski in tamburaški zbor. Začetek ob 8. uri zvečer. (Slovanska čitalnica v Mariboru) priredi v nedeljo, dne 1. decembra t. 1. v društvenih prostorih tombolo s petjem in jako zanimivim predavanjem. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilnej udeležbi vabi odbor. (Volitve v pekarski občini) poleg Maribora so se, kakor smo že omenili, za Slovence častno in ugodno vršile. Vseh devet odbornikov in njih šest namestnikov je vrlih Slovencev. S tem činom je menda v Pekrah Dr. Rajserjevi stfanki, katera je usolila ubogi občini šulvereinsko šolo za vselej odklenkalo., (Pijanščina.) Dne 18. novembra je vozil hlapec gospe Dvornikove v Kozjem nekaj gospodov v Rajhen-burg. Na potu domov se ga je precej navlekel. Ko se je pripeljal do Gluhe peči blizu Kozjega, so se konji splašili, da so kočijo prevrnili in leteli ž njo, da se je skoraj vsa razdrobila. Drugo jutro najde njegov sohlapec na omenjenem kraju njega in konje s prvim delom kočije. Čudo, da se še večja nesreča ni zgodila. (Pazite na zdravje!) Umrl je dne 25. nov. Franc Klakočer na Veterniku nad Kozjem. Dva dni poprej je še vozil vino gospej Pirhovej v Kozje. Precej se je napil in močno prehladih Zapustil je ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. (Strašno bolezen) ima neki gostilničar na Pil-štanju. Vsled prhljivosti trebuha so se čreva izsula iz njega. Minoli teden so ga odvedli v Gradec v bolnišnico. Bog se ga usmili! (Prijazen opomin j.) Oni čč. gospodje, kojim je naša tiskarna poslala dr. Križaničevo knjigo »Prelat Fran Košar«, katere pa še niso plačali, naj blagovoljno kmalu dopošljejo dotični znesek 55 kr. (G. Schmidlov naslednik.) Spoštovane bralce opozarjamo v današnjem listu na naznanilo tvrdke G. Schmidlov naslednik, k »škofu« v Celju, ker si je s solidnim poslovanjem najpopolnejšo zaupanje pridobila in torej prav mnogi ondi kupujejo, zaradi česar to tvrdko s tem priporočamo. (Stare dvajsetice in štirjaki), ki so že koncem minolega leta zgubili veljavo v navadnem prometu, se vsprejemajo samo še do konca tega leta pri c. kr. blagajnicah in uradih pri plačilih. Kdor ima torej še kaj tega drobiža, naj se ga kmalu iznebi! (Silna burja.) V noči od nedelje do ponedeljka je silna burja prevrnila tovarni vlak četrt ure pred postajo trnovsko na Notranjskem. Osemnajst vagonov je palo čez nasip in čez most na državno cesto. Človek se ni ponesrečil nobeden. (Potres v Ljubljani.) Dne 15. nov. zjutraj ob 4. uri 20 minot se je čutil v Ljubljani srednje močen, tri sekunde trajajoč valovit sunek. Nekatere ljudi je sicer prestrašil, vendar pa škode ni nobene napravil. (Pokvarjena mladina.) V Repszegu na Oger-skem so štirje dečki v starosti 12 do 14 let umorili nekega dečka iste starosti, ker so se bali, da bi jih izdal zaradi neke pregrehe. (Velikanski požar) je uničil pred tednom vas Jastreb v šoroški županiji na Ogerskem. Zgorelo je 500 gospodarskih poslopij in 214 hiš, mnogo živine in vsi poljski pridelki, ter ponesrečilo tudi več oseb. (Pes pošto vozi.) V Brattendorfu na Virten-berškem ima neki gostilničar pošto in pošilja svojega psa po pisma na železniško postajo. 'Z največjo točnostjo pride pes k vsakemu vlaku. (Novega denarja) bodo prihodnje leto v Avstriji skovali, in sicer cekinov za 50 milijonov goldi-. narjev, srebrnih kron za 6 milijonov, krajcarjev (po 2 beliča) za 400 tisoč, beličev pa za 100 tisoč gld. (Nesrečna vožnja.) Dne 11. nov. je zadel v Radečah posestnik in krčmar na Zidanem mostu, gosp. Al. Moser, pri nekem ovinku z vozom precej močno ob nakopičeno kamenje, je vsled sunka padel raz voz na tla in si pri tem zlomil roko. (Blisk in grom novembra.) Dne 13. nov. je med hudo nevihto udarila strela v graščinski ovčnjak pri Giitzkovu na Pruskem. Zgorelo je razven ovčnjaka pet drugih poslopij, pa tudi 350 ovac. (V C i r k o v i c a h) imajo v enem letu že tretjega župana. Brž nobeden ni sposoben; kajti bilo je več pre-izkav. Komisar, poslan od deželnega odbora v Gradcu, ni bil nikoli zadovoljen z računi, druga gosposka pa ne z župani. Že dne 14. decembra lani je bil voljen novi občinski odbor in proti tej volitvi vložila komisija sama ugovor, toda še ni nobene rešitve. Na Dunaju gre hitreje! (Novo šolo) so oni dan pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah slovesno blagoslovili prečastiti gospod kanonik in tamošnji župnik, J. Meško. (Zaroka.) Gospod Anton Gregorič, veleposestnik in tajnik posojilnice na Ptuju, se je zaročil z gdč. La-voslavo Čeh, veleposestnikovo hčerjo. (Nesreča.) Dne 17. novembra je 131etni Martin Trol, rejenec Andreja Planinca na Ptnjski gori, vzel v hiši staro pištolo-dvocevko, nabasano samo s smodnikom. Na planem se je s pištolo igral, ta se pa nesrečno sproži in ga zadene v leve prsi. Zdaj revež nevarno bolan leži. (Dve nezgodi v trboveljskih premogo-kopih.) Dne 15. novembra je padel velik kos premoga Ignaciju Marnu na glavo in ga tako nevarno ranil, da je tri dni pozneje umrl. Dne 16. novembra pa je Blažu Drakslerju levo nogo zlomil rudarski voz. (One gospode naročnike), ki so že nam letos dolžni celo ali pol naročnine, uljudno prosimo, naj svoj dolg kmalu poravnajo, sicer jim bomo pošiljanje lista ustavili. Upravništvo. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali p. n. gg. P. Gregorc, kaplan v Trbovljah, 5 gld. 50 kr., kn. šk. dvorni kaplan J. Majcen in J. Menhart, mestni kaplan v Ormožu, po 2 il. in trgovec v Radgoni W. Wanaus 3 il. Bog plati! (Duhovniška sprememba.) Župnijo Sv. Marjete pri Bimskih toplicah je zopet dobil častiti gospod Eduvard Janžek, župnik v Sevnici ob Savi. (P riporočba.) Zavarovanja vseh vrst pri »Unio Católica«, Gradec, Radecki-jeva cesta štv. 1. Zastopniki na deželi se želijo. __ TjOter-ijne številke. Trst 23. novembra 1895 86, 70, 68, 64, 55 Line » » 43, 86, 11, 3, 48 Fulard-svila 60 kr. do 3 gld. 35 kr. meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših obrazcih in barvah, kakor tudi črna, bela in barvana Hennebergova svila meter po 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta, karirana, pisana, damast itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, obrazcev itd ) Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje. 13—16 Tovarne za svilo 6. Henneberg (c. in kr. dvor. lif.) Ziirich. J. Pserhofer jeva lekarna ,Zum goldenen Reichsapfel' Dunaj, I., Singerstrasse l\r. 15. J. Pserhofer-jeve Teločistilne krOCjljiCG ne'i'u«to. NajkulantnejSI pogoji. — Jamstvo. — Stroji se daje na poskuinjo. Cene ii se ¡ima znižale! Ptetojnalcei iutn mul! X« prodaj je 13 lepih lii-astov, kateri so primerni za tramovje pri mostovih ali pa za železniške prage. Cena 120 gld. Kdor jih želi kupiti, naj se oglasi pri posestniku Mihaelu Pustišeku na Zdolah, hštv. 60 pri Kozjem. Najboljše molitvenike v slovenskem in nemškem jeziku, različno vezane, svilnat papir v 80 barvah, bli-ščeč"papir eno- in dvobarven, zlat papir gladek in stiskan, cvetlični listi in drugi deli umetnih cvetlic, manchete za cvetlice in papir s čipkami priporoča na izbiro po nizki ceni 32-37 Anttrej Ftatzer, (prej Edv. FerlincJ gosposke ulice štv. 3, v Mariboru. G. Schmidlov naslednik, Celje, „k škofu". varujejo edino moje preslavne oficirske konjske odeje, ki so od mnogih važnih oseb, gospodarjev, posestnikov , oskrbnikov in jaha-liških ravna-nateljev pri-poznane kot tople, trpežne, močne, torej gotovo kot najboljše konjske odeje. Moje oficirske konjske odeje so zelo gibčne, torej se lahko rabijo za tople posteljne odeje. So zelo velike, z živahnimi rižami in obrobi in stane sorta A gld. 160, sorta B gld. 2-— Rmenokosmate fijakarske odeje s 6 raznimi rižami in obrobi, dovolj dolge in široke gld. 2'50, dvojne, močne in debele, zelo fine gld. 3'— komad. — Pošilja se z jamstvom proti povzetju. Kar ne ugaja, se znesek vrne. Edino se naročajo: 1H. Kiimlbakiit, Dunaj, 6lockengasse 2. Bogato iluftrevani ceniki se vsaki jjo-siljatvi zastonj priložijo. 4-10 Izurjen cerkovnik išče službe na veliko župnijo. Taisti je 21 let star, nemškega nn slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožen. Več se izve pri upravništvu tega lista. 2-3 CI.BJL|mA išče mlad mežnar ali cer-kovnik, ki jo želi takoj nastopiti. Več pove upravništvo „Slov. Gospodarja". 2-3 Star harmonium, kateri bi še bil za rabo, želi nekdo kupiti. Ime pove upravništvo „Slov. Gosp." 1-3 ITz dobrimi spričevali, iz > I CHCi' dobre hiše in obeh deželnih jezikov zmože/i, se sprejme v trgovini z mešanim blagom Antona Freissmuth v Cmureku. 1-2 Karol Tratnik, pasar in srebrar stolne ulice V Mariboru (Domgasse) $,t. I. priporočam se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom za naročila cerkvenih orodij in posode, katere izdelujem iz zlata, srebra ali bronza, ali iz pozlačenih ali posrebrenih druzih kovin na primer: monstrance, kelihe, ciborije, lustre, svečnike, križe itd. v različnih slogih po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah. Staro cerkveno orodje in posodo posebno dobro popravljam, pozlatim ali posrebrim v Ognju. 2—12 Za vse svoje izdelke jamčim. "3d Proti mrazu in mokroti G. Sclimidlov naslednik, Celje, èkofu". <=- Priporočam svojo čista novo in dobro prebrano štacuno in sicer: Singerjeve, Howejeve, elasiic-cylinder-šivalne stroje. Posebno pa najlepšo, najboljšo in najnovejšo robo za zimsko obleko za gospe, kakor tudi zimsko modno robo, sukno in loden za moško opravo, istotako bele, modre in pisane barhte, težke, zelo velike ogrinjače, tako tudi berlinske volnene rute, zelo velike, težke kakovosti v vseh barvah s špicami in prami, nadalje Cotton- in Rouge-odeje z belo in pisano podvlako, kakor tudi posteljne in konjske koče na veliko izbiro. Pri meni se vsakemu kupcu najboljše, najsolidneje in najceneje postreže, zategadelj prosim, da me obiščete in prav obilno pri meni kupite! Z velespoštovanjem i—3 G. Schmidlov naslednik, „k škofu". zalogo modnega, manufakturnega, suknenega, platnenega, pletenega, drobnega in kožuhovnega blaga, kakor tudi •