★ ra PHIhJBSKI DKEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE X. - Štev. 292 (2911) Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 9. decembra 1954 Cena 20 lir Razgovori Karabegovič-Rlartinelli ga podpis nove trgovinske pogodbo S temi razgovori bo določena splošna smer bodočih pogajanj, ki bodo dala praktične rezultate - Karabegoviča je Martinelli povabil, naj obišče Italijo BEOGRAD, 8. — Po včerajš-jin rkzgovorih člana izvrš-ga.sveta.Osmana Karabego--*~a z italijanskim ministrom trnu iem E° •se danes po-poldne sestali jugoslovanski ir gospodarski funk- jj^arji in razpravljali o kon-, oblikah- gospodarskega u ®‘°vanja. Med razgovori so “gotovih, obojestranske intere-j.j Za široko medsebojno so-■*oyanje na gospodarskem ^ARIO MARTINELLI področju. Pričakuje se, da bodo pogajanja nadaljevali jutri. «Qzračje prisrčnosti in prijateljstva, v katerem potekajo razgovori s člani jugoslovanske vlade, so napravili name globok vtis», je izjavil italijanski - minister Martinelli dopisniku Jugopressa, in izrazi! prepričanje, da bosta prisrčnost in duh prijateljstva omogočila, da bodo razgovori za podpis nove trgovinske pogodbe dovedli do dobrih rezultatov, Martinelli je nadalje izrazil upanje, da bo med njegovim bivanjem v Beogradu določena splošna smer bodočih pogajanj, kar bo olajšalo delo in omogočilo, da se v razmeroma kratkem času dosežejo tisti praktični rezultati, ki jih prikazujeta vladi obeh držav. Iz obveščenih krogov smo izvedeli, da je Martinelli povabil člana zveznega izvršnega sveta Osmana Karabegoviča, naj obišče Italijo. V Beogradu so mnenja, da bo Kara-begovič obiskal Italijo pokončanih italijansko - jugoslovanskih razgovorih v Beogradu. Italijanski veleposlanik Van-ni D’Archirafi je danes priredil kosilo v čast ministra Martinellija. Kosila so se udeležili tudi Svetozar Vukma-novič in drugi visoki jugoslovanski funkcionarji. Danes Dopoldne je Martinelii obiskal institut za nuklearna raziskovanja v Vinci pri Beogradu Prihodnji teden bo prispela v Beograd skupina 14 zastopnikov italijanskih podjetij, včlanjenih v združenju «Fm-meccanica« pod vodstvom Tua-nija, zastopnika tovarne Ar.-saldo. Italijanski gospodai-stveniki se bodo med bivanjem v Beogradu sestali z zastopniki jugoslovanskih podjetij. ' V Beogradu ne izključujejo možnosti, da bo med njihovim bivanjem v Jugoslaviji prišlo do sklenitve določenih poslov. B. B. R. Jovanovič pri Slelamplo ATENE, 8. — Jugoslovanski, veleposlanik v Grčiji Radoš Jovanovič je danes obiskal grškega zunanjega ministra Stefanopulosa na njegovo željo in se z njim razgovarjal o pripravah za ustanovitev balkanske posvetovalne skupščine. Razgovarjala sta se tudi o krepitvi trojnega sodelovanja in o delavnosti balkanskih zaveznikov na ostalih področjih. „Galeb“ na izhodu iz Rdečega morja BEOGRAD, 8. —- Jugoslovanska eskadra na poti v Indijo je danes opoldne pri popolnoma mirnem morju m toplem vremenu plula mimo otoka Zebajer v Rdečem morju. «Galeb» se v spremstvu rušilcev približuje izhodu iz Rdečega morja. Indijski veleposlanik v Jugoslaviji Rajasvar Dajal je danes izjavil, da bodo obisk predsednika Tita v Indiji in razgovori z Nehrujem imeli daljnosežne posledice ne samo za krepitev prijateljstva in razumevanja med obema državama, temveč za svetovni mir sploh. «Naši cilji so isti, je poudaril Rajašvar — zmanjšanje napetosti v svetu in zavarovanje miru.« Nadalje je indijski veleposlanik zanikal glasove, da imata Indija in Jugoslavija za cilj ustanovitev tretje sile in poudaril, da sta Indija in Jugoslavija proti politiki blokov. Uspešna akcija »odposlancev miru“ v Tuniziji PARIZ, 8. — Predstavnik tunizijskega ministrskega sveta je danes sporočil, da.se je do 18. ure danes predalo 2.173 felahov, ki so izročili veliko količino orožja,. Predstavnik je pripomnil, da se je . operacija odposlancev miru zaključila na vsem severnem področjhi in tunizijski delegati so se lahko vrnili v prestolnico. Rok 10. decembra, ki je bil prvotno določen, se bo moral upoštevati z določeno elastičnostjo, zato da se omogoči popoln uspeh akcije tudi na jugu. Računajo. da se ni še predalo okoli 10% felahov. KAIRO. 8..— Politični odbor Arabske lige je danes sklenil, da se bodo arabske države u-deležile konference, ki se bo februarja ali marca sestala v Djakarti. Na konferenci bodo razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo azijskih in afriških držav ter o odnosih med vzhodnim in zahodnim blokom. 45 milijard din v L 1955 za napredek kmetijstva V istem letu se bo industrijska proizvodnja povečata za 15% • 41 milijard din za zaostale kraje BEOGRAD, 8. —'•' Iz parla-. in sklad za razvoj gospodar-mentarnih krogov poročajo, da sko zaostalih krajev, ki bo raz-bosta gospodarska odbora polagal s približno 41 milijar-zvezne skupščine pojutrišnjem | dami din. pričela z razpravo o družbenem načrtu za leto 1955, ki-predvideva povečanje indu- ■ strijske proizvodnje za 15% Vi ~ primerjavi z letošnjim letom. SOVJ Mili 1(111^1111(0» Jugoslovani na kongresu Osnovna značilnost novega načrta je postopno zmanjšanje investicij za ključno industrijo in povečanje investicij za napredek kmetijstva in drugih panog. Računajo, da bodo v prihodnjem letu v kmetijstvo investirali približno 45 milijard din. Poleg skladov za napredek kmetijstva bodo ustanovljeni tudi skladi za napredek gospodarstva sploh, za uspo-stavljanje strokovnih kadrov Čuenlaj ponovno poziva ZDA naj umaknejo svoje sile s Formoze BEOGRAD. 8. Nocoj sta odpotovala iz Beograda na kongres sovjetskih pisateljev v Moskvo zastopnika jugoslovanskih književnikov Marin ; Franičevič iz Zagreba in Dobriča Cosič iz Beograda. Izjavil je, da pomeni pogodba s Čangkajškom izzivanje proti Kitajski Oster napad na ameriško politiko v Aziji in L vropi - Glavna skupščina OZN sprejela na dnevni red pritožbo ZDA zaradi obsodbe 11 letalcev NEW YORK, 8. — V krogih OZN se je razširila vest, da je sovjetska vlada baje neki vladi obljubila, da bo 'posredovala v Pekingu za izpustitev 11 obsojenih ameriških letalcev in drugih 4 letalcev, ki so še zaprti, zato da s tem nudi nov dokaz o svoji dobri volji za prispe-vanje k pomiritvi. NEW YORK. 8. skupščina OZN je nocoj z 48 glasovi preti 5 ih 4 vzdržanimi sprejela na dnevni red zadevo o obsedbi 11 ameriških letalcev Skupščina je dalje sklenila s 44 glasovi proti 5 in 8 vzdržanimi, naj se za to zadevo uvede poseben postopek, tako da se razprava lahko začne takoj, ne da bi o njej prej razpravljal kak odbor skupščine. Samo države sovjetske skupine so g’a-' sovale proti. Eredlog za-sprejem zadev? na dnevni red je postavil ameriški delegat Cabot Lodge. Sovjetski delegat Malik se je uprl razpravljanju o tej za- Glavna devi in je poudaril, da so le- BtftNCOSKI KORAK PRI SOVJETSKI VUDI JE BIL IZVRŠEN PREDVCERAlSNJlM V Parizu pojasnjujejo da gre le za Avstrijo Predstavnik Foreign Officea izjavlja, da sta bili angleška m ameriška v>ada obveščeni, ne pa vprašani za svet - Skeptičen komentar »Timesa« - NEW YORK 8. — Veleposlanik ZDA v ZSSR Charles orf ien J'c danes popoldne -odpotoval z letalom v f-ondon. . koder bo nadaljeval pot v Moskvo. Bohlen je bil dva n° v Washingtonu, kjer se je posvetoval s predstav- 'Ki rl 1 v državnega tajništva. 8. — Kot zatrjuje-c0s,po°olašieni viri. jg tran-skvj1 °dpravnik poslov v Mo-Pr da je bila »obrt f>’ »a je Prtpombo novinarjev, ha*,.. .Po pisanju »Timesa« a-. no f^Sločen3 Pobuda sprožila f°hdor,,, Yal nezaupanja« v I*>gb V7;.> Predstavnik Fo- ^tir, GfficBa deja,; ((Np ra. V^il» *3 ie 10 'tr°gih')r'tuns . skih ?i».bUnJ\s“iujej0 & ^ b-ntanski H; obveščenih nadalje, in ame- ki^ložen’ ?e Pred časom .'.jih 7_°. besedilo s\ V a* vui't(tviimu ijw- Moskvi Leroyu. Bri- navodil, ”, 'rancoska vlada po •>c v pripravniku po lanska vlada, sicer, m bila «vprasana za svet« v strogem smislu besede, vendar je odobrila francoski korak- Današpji «Times» res skeptično komentira francosko akcijo v Moskvi. List se sprašuje, kaj bi se zgodilo, ce se bo ŽSSR okoristila s to pn-ložnostjo. V tem primeru, pravi list, «obstajajo ni noge nevarne možnosti: Mos m bo zelo lahko izkoristiti priložnost in z večjim poudarkom kot prej zatrditi, da bo izginilo vsako upanje za zmanjšanje mednarodne napetosti, če bodo pariški sporazumi ratificirani. Tak odgovor, namenjen neposredno Francozom, bi utegnil povečati število omahljivcev v francoski narodni skupščini. Prav tako Moskvi ne bi bilo težko "poslati n,r videz ugoden odgovor glede Avstrije ali glede sestanka štirih o volitvah v Nemčiji in potem zavlačevati pripravljalna pogajanja z upanjem, da se bo ratifikacija pariških sporazumov zavlekla. «Times» piše nato. da je Mendes-France «vrgel proti Moskvi majhen trnek, toda težko je vedeti, ali upa kaj uloviti ali pa želi samo pokazati narodni skupščini, da ribari. Verjetno upa predvsem da mu bodo zapisali v dobro videz ribarjenja.« v Bonnu pa je francoski podkomisar Armand Berard obiskal ravnatelja političnega oddelka zahodnonemškega zunanjega ministrstva Herberta Blankenhorna in ga uradno obvestiti o koraku, ki ga je napravil francoski odpravnik poslov v Moskvi. Berard je predvsem pojasnil, da se to vprašanje tiče samo predlogov glede Avstrije, ki jih je v New Yorku formuliral Mendes-France. V bonnskib krogih tala. v katerih so bili ame riški letalci, letela nad kitajskim ozemljem in so vršila vohunsko nalogo. Govorila sta še britanski delegat Nutting .n kanaa.>ki delegat Pearson, ki sta podprla ameriško zahtevo. Pearson ,ie med drugim izjavil, da je obsodba ameriških letalcev povečala mednarodni/ napetost in da bi njih izpustitev prispevala k normalizacij' odnosov pekinške vlade z drugimi državami. Razprava se no nadalje vab. jutri popoldne, o resolucij; 15 držav pa bodo glasovali zvečer. HONG KONG. 8. — Agencija Nova Kitajska poroča, da je kitajski ministrski predsednic Cuenlaj danes v svojem govoru posvaril ZDA. naj razmislijo o tem, da bodo morale nositi vse morebitne posledice svojega zadržanja, če ne bodo umaknile vseh svojih sil s Formoze .in. z drugih manjših otokov, ki so v nacionalističnih rokah. Cuenlaj je nato ostro napadel pogodbo, ki so jo ZDA sklenile s Cangkaj-škom, in jo je označil za odkrito izzivanje proti Kitajski. «Vojne grožnje — je nadaljeval Cuenlaj — lahko samo o-krepijo zgražanje kitajskega ljudstva. Izdajalska klika, ki obkroža Cangkajška, nima nobene oblasti, da bi lahko sklenila pogodbo s katero koli d.ržavo. Zaradi tega je spora-sklenjen med Washing-in Tajpehom neveljaven in ne obstaja, ker mu manjka sleherna pravna podlaga. Vendar pa pomeni ta pogodba izdajstvo v škodo su- ki so prej o obnovitvi nemške enotnosti; 3- nadalje bi morala kon- j ferenca obenem načeti vprašanji evropske varnosti in i zum razorožitve; 4. ZSSR mora I tonom sprejeti načelo svobodnih in splošnih volitev v vsej Nemčiji; 5. govoriti je treba tudi o avstrijskem vprašanju. Medtem je Mendes-France j verenih in ozemeljskih pravic danes popoldne sprejel ame- j Kitajske. Nedvomno so ameriškega veleposlanika v Pa-1 nski imperialisti sovražni ki-rizu Douglasa Dillonn in se t taJskemu ljudstvu. Sedaj, po z njim dalj časa raz6ovarjal.' končam korejski vojni, ko ni-V Parizu sodijo, da je razgo-1 nria_ 'vashingtonska vlada več vor v zvezi s francoskim ko- možnosti, da bi se te vojne rakom v Moskvi, ki ga, kot! posluževala da opravi« se vse kaže, v ZDA niso spre-1 nadaljnjo^ okupacijo Formoze, ■judj se je razkrinkala s tem, da je pripravila to tako imenovano jeli s prijaznim očesom po včerajšnjih Dullesovih izjavah je bilo soditi, da bi ZDA rade predvsem ugotovile, kako daleč je šla Francija s svojim moskovskim korakom. V Washingtonu izražajo j »presenečenje, če ne prepa-1 ■ denost« spričo vesti, da je francoska vlada vprašala so-' vjetsko vlado, ali je že zdaj j pripravljena začeti s priprav-1 ljalnimi pogjanji za sklicanje j konference štirih v maju pri-| hodnjega leta. . 1 Obenem pa zatrjujejo v Wa-shingtonu. da se je v Parizu že sestala delovna skupina ameriških, angleških in francoskih izvedencev, ki proučujejo možnost novih stikov z ZSSR v zvezi z Avstrijo na osnovi Mendes - Franccovih predlogov. Poročilo te delovne skupine bodo, kot zatrjujejo proučili Dulles, Eden in Merides-France. ko se bodo 15 in 16. decembra sestali v Parizu na zasedanju ministrskega sveta NATO. Francoski tisk medtem obširno komentira korake odpravnika poslov Leroya v Moskvi in izraža pri tem deljena mnenja. Neodvisni socialistični «Combat» pozdravlja Mendes-Franceovo pobudo pravi, da jo z zadovoljstvom sprejema večina Francozov in izraža željo, da se ministrski predsednik ne bi dal odvrniti od te poti. List pa dodaja, da so francoski politiki «že devet let navaje- pogodbo o medsebojni varnosti, da bi z njo opravičila brezpogojno okupacijo Formoze in Peskadorskih otokov«. Cuenlai je nato poudaril, da s'o ZDA še januarja 1950 priznale kitajske suverene pravice nad Formozo in so sporočile. da ne mislijo biti vmešane v kitajsko državljansko vojno. Dodal je: «Sedaj ameriška vlada ščiti izdajalce Cangkajškove klike, .ki jo je zavrnilo 6C0 milijonov Kitajcev, in hoče preprečiti kitajskemu ljudstvu, da bi osvobodilo ozemlje, ki je njegovo. Osvoboditev Formoze pomeni obrambno dejanje za kitajsko ljudstvo. Nevarnost vojne v Jugovzhodni Aziji se je povečala s pogodbo o SEATO, ki ie bila sklenjena v Manili na podlagi amerilkib spletk Jasno je, da 3e ameriški napadalni krogj trudijo, da na Vzhodu oživijo napadalni sistem » povezavo pogodbe s Čangkajškom, z manilskim sporazumom iij z ostalimi vojnimi pogodbami, ki so bile sklenjene v Aziji in na področju Pacifika. Ljudska Kitajska ne bo dopustila, da bi katera koli tuja država ovirala njene načrte za osvoboditev Formoze«. Cuenlaj je • takole nadaljeval svoj govor; »Te poteze a-meriških napadalnih krogov so povezane z njihovo akcijo v Evropi s sklenitvijo pariških sporazumov, obnovitvijo nemškega militarizma in razširitve napadalnega sistema na Zahodu. Njihov namen je še bolj razdeliti svet in pospešiti pripravo nove svetovne vojne. Ameriški napadalni krogi uvajajo staro taktiko, ki jo je svo; čas uporabljal japonski militarizem pri svojem napadu na Kitajsko«. Cuenlaj je dalje izjavil, da je bil stalni smoter ameriške politike stalno ustvarjati stanje napetosti ter da so ZDA poslale na kitajsko ozemlje vohune z nalogo prevratnega delovanja. Dalje je očital ZDA, da so prekršile sporazum o korejskem premirju, s tem da so s silo pridržale 20.000 severnokorejskih in kitajskih ujetnikov. Dodal je, da se ZDA niso hotele pridružiti jamstvom ob podpisu sporazuma za premirje v Indokini ter da so tudi prekršile ta sporazum. Na koncu je Cuenlaj v imenu kitajskega ljudstva prebral sledečo izjavo, naslovljeno vsemu svetu: «Formoza je kitajsko ozemlje. Kitajsko ljudstvo je odločeno osvoboditi to ozemlje izpod zatiranja Cangkajškove izdajalske klike: kitajsko ljudstvo lahko doseže popolno enotnost svoje domovine ter brani mir v Aziji in v svetu. Vsi predlogi za tako imenovano formoško «neodvisno državo«, za »nevtralizacijo« Formoze ali pa za njeno postavitev pod «skrbništvo» pomenijo v praksi razkosanje kitajskega ozemlja, kršitev suverenosti in vmešavanje v kitajske notranje zadeve ter so zaradi tega za kitajsko ljudstvo popolnoma nesprejemljivi. Zato da pride do izboljšanja položaja na Daljnem vhzo-du, da se odstrani nevarnost vojne proti Kitajski ter da se ohrani mir v Aziji in v svetu, mora ameriška vlada umakniti vse svoje sile s Formoze, z otokov Penghu in iz Formo-škega preliva. Kitajsko ljudstvo odločno nasprotuje vojni, toda nobena vojna grožnja ga ne bo nikoli prisilila da se ponižno vda. Kitajsko ljudstvo goreče želi mir, toda nikoli ne bo zahtevalo miru v škodo svojega ozemlja in svoje suverenosti«. Pridružitev Anglije k evropski skupnosti za premog in jeklo LONDON, 8. — Zunanji minister Eden je danes popoldne v spodnji zbornici potrdil, da je bil dosežen sporazum o pridružitvi Velike Britanije k evropski premogovni in jeklarski skupnosti. Rešiti je treba samo še nekatere podrobnosti. Besedilo sporazuma bodo objavili v beli knjigi, ki bo predložena v odobritev spodnji zbornici. Besedilo sporazuma je danes dokončno odobril ministrski svet premogovne in jeklarske skupnosti. Predvidevajo, da bo sporazum podpisan še v tem mesecu v Londonu. ATENE, 8. — Pri vajah za odmetavanje dobav s padali se je danes v bližini atenskega letališča zrušilo vojaško letalo «Dakota». pri čemer je bilo u-bitih 19 grških letalcev. Nesreča se je zgodila, ker se je neko padalo zapletlo med vijak. Fašistični incidenti v Castelfranco Veneto TREVISO. 8. — Fašisti MSI so povzročili danes v Castelfranco Veneto incidente in pretepe. Po govoru poslanca MSI Almiranteja so skupine neofašistov ob petju fašističnih pesmi poskušale uprizoriti javno demonstracijo, pri čemer je prišlo do spopadov s policijo in s skupinami prebivalstva. Nimajo poguma/ Tržaški kominformovci in Jugoslavija Ko govorimo o tržaških kominformovcih, mislimo predvsem in izključno na tiste odgovorne vodilne kadre tržaških komunistov, ki so zloglasno resolucijo Injorm-biroja zlorabili za razcepitev tržaškega delavstva in za u-vajanje italijanskega nacionalizma v vrste tukajšnjega delovnega ljudstva. Te uvodne besede so potrebne, da ne bo nesporazumov, ko bomo v nadaljevanju govoril o sedanji strategiji in taktiki teh vodilnih ljudi v tržaški komunistični stranki v . zvezi z razvojem odnosov med Jugoslavijo in SZ. Tržaški kom-informpvci so torej izključno samo ta vodilni kader, kajti samo oni nosijo zgodovinsko odgovornost Za vse poznejše dogodke in za sedanje stanje v vrstah tržaškega delavstva. Tržaško delavstvo — tudi tisto, ki še vedno sledi njihovi politiki (dasi si misli svoje o njihovem preteklem rabiat-nem delovanju) — nima s Kominformom nobene zveze, niti mu ni mogoče naprtiti kakršno koli odgovornost za položaj, ki je neposredna posledica Kominiorma v naših razmerah. Ko smo tako objasnili, kdo so tržaški kominformovci, si oglejmo podrobneje, kakšno je njihovo zadržanje sedaj, po prvih korakih, ki so privedli do normalizacije odnosov m-d Jugoslavijo m Sovjetsko zvezo. Pri tim je treba takoj podčrtati zlasti njihovo nesramnost, pomanjkanje značajnosti, harlekin-sko obračanje plašča po vetru in hinavščino. Osvežimo st nekoliko spomin. Po zloglasni resoluciji se je na ukaz Sovjetske zveze usula na Jugoslavijo neverjetna ploha laži. klevet, obrekovanja in fizičnega o-b^ačunavanja, vštevši prekinitev diplomatskih, trgovinskih, gospodarskih, športnih in kulturnih stikov z Jugoslavijo. Ta kampanja se je stopnjevala do take mere, da so Jugoslavijo proglusili za fašistično deželo pd oblastjo tajnih agentov gestapu. Ko jim niti to n t zadoščalo, so opljuvali vso herojsko osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov in jo proglasili za gestapovsko zaroto proti Sovjetski zvezi. Iz vseh zvočnikov Sovjetske zveze in njenih podloinic so večkrat na dan bruhali te laži in klevete v vseh jezikih, in so jih nato kominformovska glasila širom sveta ponavljala. Na mejah z deželami podložni-cami so se dan na dan vrstili incidenti, ki so jih namenoma uprizarjali, da bi pred svetom edokazalis napadalnost male Jugoslavije — dol- Dulles ob ptiii obletnici predloga n atomskem iiotilii Ameriški državni tainik izraža upanje, da se bo ZSSR aktivno pridružila delu za uresničenje Ei-senhowerjevega načrta« ki ga ie sprejela tudi ZSSR WASHINGTON, 8. — Ob prvi obletnici Eisenhowerje-vega predloga o ustanovitvi mednarodne atomske banke v miroljubne namene, je državni tajnik John Foster Dulles objavil posebno poročilo, v katerem pravi, da je dejstvo, da je OZN sprejela Eisenho-iverjev načrt o «atomu v službi miru« dogodek, «ki ustvarja najlepše upe od začetka a-tomsk« dobe sem«. Dulles omenja nato pogajanja z ZSSR za uresničenje a-tomske banke in pravi nato, da je ZSSR, spočetka kazala malo zanimanja za ta predlog, da pa je «vztrajnost ameriške politike« pripeljala do vsaj navidezne spremembe sovjet- Z razgovorov za hlizu kanclerjevemu uradu, so-j ni ukloniti se ameriškim uka- riiio da se bo Adenauer do- 20m in trepetati od strahu taktiil tudi vprašanja poga- komaj tVashington samo na-iani z Moskvo, ko bo 15. de-1 mrši obrvi«. Vendar, pravi rembra predložil Bundestagu I »Combat«. se «zemlja ni stre-ratifikacijo pariških sporazu- j Sla», ko je bilo . podpisano mov- Kot zatrjujejo, je stali-' premirje v Indokini, ki ga je zvezne vlade o tem na-1 nato odobiil sam Foster Dul- slednie- 1. Status quo je ne- les, in ameriška politika se spreieniljiv: 2. na konferenci i ni spremenila, ko je bila po-l ZSSR je treba govoriti naj-1 godba o EOS vržena v koš. Vzhodnonemški ukrepi za primer ratifikacije pariških sporazumov BERLIN, 8. -- Vzhodnonemški parlament je danes soglasno odobril resolucijo, ki so jo predložile vse stranke in ki odobrava stališče vzhodnonemške delegacije na moskovski konferenci, odobrava zaključno izjavo vlad, ki so se udeležile konference, in pooblašča vlado, da pripravi vse ukrepe, ki izhajajo iz te izjave- O teh ukrepih je obširno govoril v svojem poročilu o moskovski konferenci ministrski predsednik Otto Grote-wohl. Ce bodo pariške pogodbe ratificirane, je dejal Grotewohl, bo Vzhodna Nemčija podvzela s Poljsko in CSR ukrepe za skupno o-brambo in ustanovila lastne oborožene sile. Nato je Gro-tesvohl dejal, da »ustanovitev nove Wehrmacht s 500.000 možmi in z modernim orožjem za množično uničevanje, pod poveljstvom hitlerjevskih generalov,ni obramben ukrep, temveč pripravlja napad proti ZSSR in ljudskim demokracijam«. Nato je Grotewohl dejal, da zahteva Vzhodna Nemčija vzpostavitev nemške enotnosti na osnovi izkušenj wei-marske ustave in ne postavlja nobenih pogojev za poga- * m. >i> skega stališča. ZDA niso opustile upanja, pravi Dulles, da bodo ZDA in ZSSR »mogle na ta način utreti novo pot za mirne razgovore in se na nov način lotiti številnih težavnih vprašanj«. Nato opozarja Dulles na svojo izjavo pred glavno skupščino OZN 23. septembra 1953, da so ZDA vedno pripravljene na pogajanja z ZSSR, da pa so nrav tako odločene pripraviti ustanovitev mednarodnega atomskega organizma. Dulles omenja nato, da je tudi ZSSR glasovala za Eisenhovverjev načrt, »ne da bi zaenkrat nudila materialno podporo temu organizmu«, in nato izrazil mnenje, da je Ei-senhosverjevo pooblastilo ameriški komisiji za atomsko e-nergijo, da lahko da 100 kg urana mednarodni ustanovi za atomska raziskovanja, verjetno najvažnejši ukrep ZDA v prilog mednarodnega sodelovanja za skorajšnjo uporabo atomske energije v miroljubne namene. O obletnici predloga o mednarodni atomski banki je danes govoril tudi Eisenhower na svoji redni tedenski tiskovni konferenci in dejal, da v zadnjih dvanajstih mesecih sicer niso bili doseženi tolikšni uspehi, kot je bilo pričakovati, da pa je kljub temu bilo opravljeno že znatno delo. ZGORAJ: Clanl jugoslovanske delegacije s tov. Bučarjem na čelu. SPODAJ: Člani italijanske delegacije, ki jo vodi podprelekt Capon. VIDEM. 8. — Danes se je nadaljevalo delo mešane jugoslo-vansko-italijanske komisije o ureditvi obmejnega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Sestanek se je pričel ob 9.30 in končal ob 12.30. Po koncu sestanka nista dala predsednika obeh delegacij nobene izjave, razen da «se pogajanja nadaljujejo«. Prav tako nista odgovorila na vprašanja prisotnih jan.ia o vprašanju svobodnih novinariev, koliko časa bodo volitev. 1 'pogajanja trajala. Molk o delu komisije je italijanski predstavnik podprefekt Capon u-temeljil s potrebo po resnem delu, ki bi ga polemike lahko samo ovirale. Komisija bo danes dopoldne nadaljevala z delom. Tudi delegacija za mejne popiavke v Vidmu VIDEM. 8. — Videm prispela Danes je v tudi druga mešana jugoslovansko-italijan-ska komisija, ki dokončno urejuje mejo med Italijo in Jugoslavijo. Jugoslovansko delegacijo te komisije vodi opolno-močeni minister Rihard Knez, italijansko delegacijo pa dr. Omero Formentieri, poddelega-cijo za obmejne popravke na Tržaškem ozemlju pa polkovnik Cangini Gianfilippo. Komisija bo pričela z delom v teh dneh. Koreja in Južna Afrika v odborih OZN NEVV VOUK, 8. — Politični odbor OZN je danes sprejel resolucijo, ki odobrava tezo 15 zahodnih držav o volitvah na Koreji pod mednarodnim nadzorstvom. Sprejel je tudi poročilo zahodnih držav, ki so se borile na Koreji, in ki pripisuje kommformističnim državam odgovornost za neuspeh ženevske konference glede Koreje. Zatem je bila sprejeta zahodna resolucija, ki določa, naj se o korejskem vprašanju zopet razpravlja na prihodnjem zasedanju glavne skupščine. Na koncu je bila zavrnjena sovjetska resolucija, ki zahteva razpustitev komisije OZN za združitev in gospodarski dvig Koreje. V posebnem političnem od' boru je bila z veliko večino sprejeta resolucija, ki obsoja diskriminacijsko politiko v Južni Afriki. Proti resoluciji so glasovale: Avstralija, Belgija, Kanada Kolumbija, Francija, Nizozemska, Nova Zelandija Južna Afrika in Velika Britanija. ZDA so se vzdržale. ge roke ameriškega imperializma — proti veliki Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije. Tak je bil do nedavnega položaj, zlasti do Stalinove smrti. S tem orisom položaja st strinjajo tudi tržaški kominformovci, ‘z edinim pridržkom (vsaj do včeraj), da ni šlo za laži in klevete, ampak Za čisto resnico. Toda pustimo to plat polemike in pojdimo dalje. Po Stalinovi smrti so st začele stvari nekoliko spreminjati, in v glavah tržaških kominformovcev so se pojavljali veliki vprašaji, ki so jim začeli delati sive lase. Celotna stalinska zamisel večanja mednarodne napetosti, ki. naj dovede do spopada in do razsula zahodnoevropske skupnosti, je bila zavržena, in Malenkov, z novim sovjetskim vodstvom, je stopil na pot pametnejše politike v odnosu do ZDA in Zahoda, kar se je odrazilo kasneje tudi v odnosih do «fašistične» Jugoslavije. Sledila je vzpostavitev diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Soojetsko zvezo m nato z ostalimi podložniški-mi deželami, itd.; začela seje postopna normalizacija in navezovanje vseh tistih sti-kov, ki jih je Sovjetska zveza prekinila in ukazala prekiniti leta 11)48. Končno, ob priliki obletnice oktobrske revolucije, pa so od struni predstavnikov sovjetske Komunistične partije in vlade padle na račun JiLgoslavijc, njene Zveze komunistov in herojske borbe jugoslovanskih narodov tako laskavt besede, da je tržaškim kom-informonoem kar sapo zaprlo. Zmešnjava je torej popolna. Najprej nekaj zaključkov. Te spremembe v odnosih do Jugoslavije so nastale, ne da bi Jugoslavija kakor koti 'ob-žalovala ali priznala, to,. za kar so jo dolžili. Vse laži in klevete, ki so jih do včeraj bruhali, ostajajo še nadalje laži ih klevete (z edino razliko, da jih sedaj ne uporabljajo več). Te laži in' klebete so bile. v resnici take, ker je drugače nemogoče misliti, da bi si Sovjetska zveza želela obnoviti estaro prijateljstvo», če bi Jupgslfivija dejansko bila fašistična dežela, ki naj bi izšla iz gestapovske zarote proti Sovjetski zvezi, če bi dejansko bila agentura n-merišktga imperializma itd. itd. Te spremembe so bile mogoče samo zato, ker je bilo vse to laž, ker je bilo pse to samo posledica stalinske politike pritiska ha Jugoslavijo, pritiska, 'ki je 'bil v nasprotju s socialističnimi odnosi med ljudmi in narodi. Vse to je na dlani in dostopno danes tuai ppdpovpreznt inteligenci. Kaj pa tržaški kominfbr-movci? V hinavskih '»voščilih niš rit in blaginjcn v zadna številki «De!a» so ponovno razgalili svojo intelektualno in moralno revščino. Namesto da bi vsaj sedaj skušali možato priznati svojo zablodo in se potrudili, da bi razumeli spremembe, ki so se dogodile v svetu po Stalinovi smrti tako v mednarodnih odnosih kot v notranjem življenju Sovjetske zveze; namesto, dd bi skušali razumeti osnovna gibala notranjega razvoja jugoslovanske socialistične demokracije in si tako pojasniti tudi uspehe njene zunanje politike, ki so končno privedli tudi do normalizacije s Sovjetsko zvezo (normalizacijo, ki jo je Jugoslavija vedno zagovarjala in bita nanjo vedno pripravljenaII; namesto vsega tega — kar bi ogromno koristilo i njim samim i interesom delovnega ljudstva tu prj nas rri si še danes drznejo postavljati trditve, ki se jim mora vsakdo sme jati. V t cm članku naletimo na sledeče cvetke: «Sele bratsko prožena roka Sovjetske zveze je prekinila šestletno napetost« (Zakaj pa jo je ponudila šele po šestih letih? Zakaj jo je pred šestimi leti- sploh odtegnila?); »Jugoslovanska vlada je pristala na normalizacijo« (kako naj ne bi pristala, če jo je sama vidno zagovarjala?); «Danes lahko Beograd dejansko do-kaže, da ni odvisen od Wa-shingtona, da ima v resnici miroljubne namene do vseh dežel, da hoče v resnici vzdrževati prijateljske odnose do socialističnih dežel« (Hinavci! Kaj pa je tržaškim kominformovcem sptoli mogoče dokazati? Kako naj jim Beograd dokaže to, kar so venomer trdili, da ni res, da je res obratno, namreč, da je Tito agent Washingtona itd? Sovjetska zveza hoče obno-viti estaro prijateljstvo* z agenti IVashingtona? Ali vam ni jasno — da »starega prijateljstva« ni mogoče obnavljati z agenti Včashingtona, z agenti gestapa, ampak edinole s socialisti, doslednimi socialisti?) Se besedico o «starem prijateljstvu».- Jugoslavija si prav gotovo ne želi obnoviti tega «st arega« prijateljstva, kajti z njim ima zelo slabe izkušnje. Zaradi teh izkušenj je nastala tista šestletna »napetost«, kakor jo. vedno hinavsko, imenujejo tržaškt kominformovci. Med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo se bodo vzpostavili resnično prijateljski odnosi šele tedaj, ko bo Sovjetska zveza dokazala, da je za vedno prekinita s protisocialistično sta tinsko politiko in napravila tiste prepotrebne korake v svojem notranjem življenju, ki naj sovjetsko delovno ljudstvo sproste dušečega pritiska birokratskega držav-nokapitalističnega■ aparata. Sele takrat si bosta socialistična Jugoslavija in takrat res socialistična Sovjetska zveza mogli prijateljsko seči v roko. Ljudska prosveta PRIMORSKI DNEVNIK decembra 1954 Danes, ČETRTEK 9. decembra Valerija, Savica Sonce vzide ob 7.34 in zatone oD 16.20. Dolžina dneva 8.46. Luna vzide ob 15.42 in zatone ob Jutri, PETEK 10. decembra LavreUnska M„ Dražič Na današnji dan se je ieta 1608 rodil John Mil/ton, angleški pesnik. POSEBNA SPOMEMICfl ZVEZNE AVSTRIJSKE TBG0V1MSKE ZBBKIVHCE Avstrijci zahtevajo soudeležbo pri upravljanju tržaškega pristanišča OBLJUBE NE ZADOSTUJEJO! KRITIKE IN POROČILA Vlil & ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Včeraj ponoči je v vsej zgornji tržaški okolici zapadel prvi sneg, ki je pobelil pobočja od Nabrežine do Bazovice. Meščani so ga videli v prvih dopoldanskih urah, ko se je bleščal na vrhovih okoli Trsta, toda še pred poldnevom ga je vzelo sonce. Dalj časa se je sneg obdržal na strehah hiš v Bazovici, na Opčinah, Repentabrn in drugih_ više ležečih vaseh, toda močno sonce ga je tudi tam okoli poldneva vzelo. Beli pa so ostali Nanos, Slavnik in drugi hribi v ozadju Trsta, kjer je prvi sneg zapadel ie pred tremi dnevi, a je do včeraj skoraj popolnoma skopnel. Zaradi mraza, ki je nastal, pa bo nova snežna odeja najbrž ostala za lep čas. Dež, sneg in mraz so v zgornji tržaški okolici povzročili tudi poledico na cestah, tako da so morali že v prvih jutranjih urah posuti vse važnejše ceste z drobnim gramozom, da bi tako preprečili nesreče, ki so v takih primerih neizogibne. K sreči je v dopoldanskih urah tudi poledica odjenjala in so se ceste osušile. Jutri 10. decembra 1954 ob 20.30 uri in v nedeljo 12. dec. 1954 ob 16. uri na KONTOVELU Hans Tiemayer sinoči v gledališču Verdi Sinoči je btla v gledališču Verdi prva predstava Puccinijeve opere itMadam Butterfly». Uprizoritev je v celoti lepo uspela, za kar gre zasluga predvsem pevsko in igralsko odlični Magdi Oliviero, ki je pela naslovno vlogo. Giami Raimondi je brez posebnih odlik, a zadovoljivo nastopil v vlogi Pinkertoma. Zelo dober je bil baritonist Fioravan-ti kot konzul in vsi ostali. Orkester je pod vodstvom dirigenta Molinari-Pradellija bil vseskozi na višini. Vsi sodelujoči so želi obilo aplavzov, posebno glavna pevka. Več o uprizoritvi bo poročal naš glasbeni kritik. * * * Danes za red B v parterju in na balkonih ter za red C na galerijah zadnja predstava Čajkovskega opere »Pikova dama». 130 odpustov pri Tržaški konopljarni, 50 pri podjetju Beltrame, 55 pri Dreherj u, 50 prt Standardu, 13 pri Pa-stificio Triestino, 50 suspenzij pri Modianu, 50 pri Cant-bissi in končno predlog za suspenzijo 250 delavcev v ladjedelnici Sv. Roka: to je zelo žalostna slika stanja v tržaškem gospodarstvu. Vse to pvzroča hudo skrb in naravnost kliče po hitrih ukrepih, da se prepreči še hujša zaostritev krize- Ne mislimo biti plati zvona, toda nova oblast ne sme križem rok gledati, kako se vidno slabša gospodarski položaj in s tem gmotno stanje prebivalstva. V Rimu so dali 13. oktobra mnogo, zelo mnogo obljub, toda doslej ni bilo od tam prave pomoči; nasprotno, suspenzije pri Cambissi in Modianu so ne. posredna posledica novih davčnih bremen in taks v Italiji, ki hoče iztisniti iz davkoplačevalcev nove milijarde za zvišanje plač državnim nameščencem, pri čemer so najbolj prizadeti ravno revni sloji. Ljudje se zato vprašujejo, kdaj se bodo začele obljube tudi uresničevati. Zaposlitev pri SELAD je le kaplja v morju in je že zaradi oblike podpore brezposelnim nekaj nestalnega, ne glede na to, da ne morejo delavci SELAD kriti niti najosnovnejših življenjskih potreb zlasti pozimi, ko zaradi slabega vremena mnogo manj dni delajo in ko je toliko več stroškov za oblačila, kurjavo itd. Glede velikih javnih del je na primer tržaški župan na zadnji občinski seji dejal, da jih bodo pričeli šele p marcu in aprilu; o izredni nagradi občinskim in pokrajinskim uslužbencem ni še ne duha ne sluha, vse nekam spi, ljudje pa se ne morejo preživljati z obljubami, pa naj so še tako sladke. Povsod vlada zato negotovost, kar porazno vpliva na vso ekonomsko dejavnost. Zato cvetijo v Trstu danes samo razne smešmce, ki rastejo kot gobe po dežju, kar je nedvomno dokaz razočaranja. Ce proučimo zadnje predlagane odpuste in suspenzije, vidimo kako se odraža ta kriza v mali in srednji industriji. Suspenzije v omenjenih dveh tovarnah, ki izdelujeta tudi igralne karte, so prav tako kot predlagani odpusti pri Dreherju posledica novih taks na proizvodnjo- Tržaška konopljarna hoče odpustiti veliko število delavstva, ker je po zagotovilih ravnateljstva zabredla v isto krizo, ki se že dve leti čuti v Italiji v vsej industriji jute. Pri Beltrame odpuščajo 50 delavk in delavcev u času, ko oblačilna industrija po navadi najbolj dela, to je pred začetkom zime in praznikov. To pomeni, da morajo ljudje manj izdajati za oblačila — čeprav dobe sedaj mnogi trinajsto plačo — kar je jasen znak slabšanja gmotnega stanja potrošnikov. Se bolj značilno pa je, da predlagajo nove suspenzije tudi v veliki industriji, to je v ladjedelnici Sv. Roka ravno sedaj v decembru, ko pa so neki delegaciji brezposelnih mladincev pred kratkim na uradu za delo zatrdili, 'da bodo vse suspendirane delavce uprav u decembru ponovno poklicali na delo. Teh delavcev je ostalo doma samo iz ladjedelnice Sv. Marka še okoli 350, k njim pa je treba prišteti še nekaj delavcev Tovarne strojev in iz Sv. Roka. In vendar se je toliko govorilo o novih naročilih. Tako so za ladjedelnico Sv. Roka obljubIjdli, da bodo najkasneje v januarju začeli graditi v njej tovorno motorno ladjo, medtem ko sedaj opremljajo 2$50-tonsko motocisterno. Res je sicer, da je včasih v ladjedelnicah aktivno zaposlenih več delavcev, včasih manj, kar je pač odvisno od tega, ali delajo gredelj ladje na kobilici ali pa jo opremljajo, ko je splovljena; toda zaradi- tega niso v preteklosti odpuščali alt suspendirali delavcev- To je toliko bolj neupravičeno, ker so ladjedelnicam obljubili iz Rima naročilo dveh 9.500-tonskih motornih ladij. Toda čeprav so/ v ladjedelnici Sv. Marka v delu štiri ladje in pričakujejo še omenjeni dve naročili, so še vedno mnogi suspendirani delavci doma. Vsi ti odpusti in vse te suspenzije bodo seveda skrčili kupno moč novega velikega števila ljudi in s tem kvarno vplivali na tržaško gospodarstvo, zlasti na trgovino na drobno, ki prva občuti stisko potrošnikov. Zato je treba storiti vse, da se ti novi odpusti in suspenzije preprečijo. Tržačani ne more-o čakati na obljubljene milijarde, ki naj bi začele prihajati v Trst nekoč pomladi ljudje zahtevajo dejstev, kajti le po teh bodo sodili nove gospodarje. Bazen tega ponavljajo v svoji spomenici že stare zahteve po znižanju pristaniških tarif in carinskih ugodnostih Razprava pred sodiščem za mladoletnike v dveh dejanjih. Zvezna avstrijska trgovinska zbornica, ki ima sedež na Dunaju, je v posebni spomenici izrazila avstrijske zahteve, katere bodo predložili na konferenci o ureditvi tržaškega pristanišča, ki jo predvideva sporazum. Te zahteve je avstrijski gospodarski list »Internationale Wirtschaft objavil v sledečih točkah; 1. Avstrija mora biti povabljena k sodelovanju pri upravi pristanišča in to brez ekonomskih ali finančnih žrtev; 2. Avstrija mora dobiti posebno skladišče, ki bo carinsko svobodno in podvrženo samo avstrijski carinski kontroli; 3. Sedanja tranzitna tarifa Avstrija - prekomorske dežele se mora uki- SPORED FILMOV V soboto in nedeljo, 11.-12. decembra, »PUSTI MI SANJE« Frank Sinatra, S Winters Na pisalni mizi vsakega slovenskega razumnika naj stoji slovenski be-ležni koledar ! V sredo 15. decembra »NEHVALEŽNO SRCE C. del Poggio, F. Latimor* Tudi letos vam ga je oskrbela Dijaška Matica. VČERAJ OTVORITEV V MILJAH Razstava del grafikov iz Italijo in Francije Včeraj je bil v Miljah kar lep praznik, ko je bila v Šolskem poslopju v novem delu mesteca otvcrjena razstava del grafikov iz Italije in nekaj gostov iz Francije. Pred otvoritvijo se je zbralo lepo število tržaških umetnikov ter nekaj predstavnikov civilne in vojaške oblasti. Razstavo, ki jo prireja Občinska ustanova za pospeševanje turizma in je rr.iljska občina določila zanjo določen znesek za podelitev nagrad, je otvoril župan Pacco, ki je izrazil željo, da bi ta prireditev imela tudi v prihodnosti uspeh. Zamišljeno je namreč, da se ta razstava prireja vsako Jeio. Iniciativo prirediteljev te razstave je treba vsekakor pozdraviti. Vendar pa bi bilo treba v prihodnje misliti še na nekaj, kar je letos iz znanih razlogov izostalo. Ce so prireditelji povabili nekaj Francozov, bodo v prihodnje zelo prav naredili, če bodo vabili tudi mnogo bližje šO-sede, ki imajo prav na področju grafike marsikaj pokazati, kar absolutno ne zaostaja za razstavljenim. Ko so si povabljeni gostje razstavo ogledali, je bil odprt dostop tudi občinstvu, ki je tanoj pr, celo prihajati na razstavišče v velikem številu. Žirija je tudi že včeraj objavila rezultat za nagraditev. Nagradila je dela Capogrcssija iz Rima, Moitija iz Milana ter Treecanija iz Milana, med mladimi razstavljavci pa Negrisina iz Mij ter Anmamarlo Zacchi-nato iz Cervinjana. Od Francozov pa je prejel nagrado Am-blard. (Razsodba žirije sicer ni naletela na splošio odobravanje, kar pa je ob takih priložnostih vedno razumljivo). Ze prvi dan so bila- tudi nakate-ra dela odkupljena, in sicer sta bila prva odikupnlka miljska hranilnica in mi/jeka mestna občina. K podrobnejšemu opisu razstave se bomo še povrnili. Kličite štev. 93-167 in sporočite kam naj vam koledar dostavimo. Glasbena Matica v Trstu. 6. redna odborova seja bo v petek, 10. t. m. ob 20.30 na sed-ežu. NAROČNIKE opozarjamo, da bomo priložili eni izmed prihodnjih številk poštne položnice. Na ta način bodo najlaže poravnali zaostalo naročnino. Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* Obvestilo KZ Kmečka zveza v Trstu poziva vse kmetovalce, ki želijo predelali svoj oljčni pridelek v oljčni stiskalnici v Plavjah, da se za vsa pojasnila čimprej zglasijo pri Kmečki zvezi v Trstu. Uprava ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA* bo darovala onemu, ki postane nov naročnik pred 1. januarjem 1955, starim naročnikom, ki poravnajo celoletno naročnino za leto 1955, v znesku 3200 lir vnaprej, najkasneje do 31. januarja 1955, eno izmed naslednjih knjig: Magajna: ((Žalostne zgodbe*; Stankovič: ((Nečista kri*; Kolar: »Mi smo za pravico*; Kranjec: uStiri novele*; Kreft: »Spomini ljudskega agitatorja*; Ingolič: »Stavka*; France: »Bogovi so žejni*; Andric: ((Novele*; Trunk: ((Spomini*; Mann: »Smrt v Benetkah*; Latkovič: »Peter Petrovič*; Cas-son: »Pariški pokol*; Bi-halj: »Oktobra nasvidenje!*; Leviš: »Elmer centri*; Trollope: »Pod zvoniki Barch.n; Buberov: »Bela breza*; Fovster: »Popotovanje v Indijo*; Thackers: »Roža in prstan*; Tvain: »Kraljevič in berač*. O B RAZPRAVI V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Zidanje množili ni v skladu z estetike Sedanji regulacijski načrt mesta je že zastarel in ga bodo obnovili-Kritike na račun stanovanjskih blokov na Greti Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na TRŽAŠKEM in v ITALIJI. Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* Zadnja ((Demokracija* objavlja pod rubriko niz Slovenije* kratko vest o izplačilu posojil med NOB in jo seveda po svoje komentira. Pravi namreč, da mnogi sklepajo, da oblasti obveznic ne bodo izplačale in da hočejo le na lep način priti do vseh obveznic in potrdil. Znano je, da je velika večina lastnikov obveznic in potrdil o posojilu NOB bila izplačana že v prvih povojnih letih in da je zadnji ukrep, IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Ni bilo dokazov... Albert D. se je nepričakovano znašel na zatožni klopi: obtožili so ga, da je pretepal ženo in hčer, zaradi česar je najprej končal v zaporu in si je moral nato še poiskati zagovornika, da bi ga rešil kazni. Avgusta 1952. leta se je možakar ponovno sprl z ženo in njuna hči, ki se je vmešala, je izšla iz borbe ranjena na prstu. Mati jo je seveda takoj odpeljala v bolnišnico, kjer so ji nudili zdravniško pomoč in jo nato odslovili. Tedaj je Albertova žena pojasnila, da njen mož, ki se rad opije, večkrat dviga roke nad njiju. Obtoženec je sicer priznal dejanje, vendar se je skliceval, da ni bilo nikoli nič hudega in da je pravzaprav on žrtev, ker je pri tepežu vedno potegnil «ta kratko...*. ((Nemogoče, saj ste vendar velik in močan* ga je prekinil predsednik. «In vendar je tako gospod. K sreči je sedaj vse že pozabljeno* je dodal obtoženi možakar. Da ni bilo dokazov, ki bi potrjevali obtožnico, je priznal tudi tožilec, ki je opozoril obtoženca naj se v bodoče bolje obnaša z družino, kajti v nasprotnem primeru bo prišel ponovno pred sodnika in tedaj bi ga nihče ne rešil zaporne kazni. V zaključku svojega govora je tožilec predlagal obto-ženčevo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, kar je sodišče tudi sprejelo. Z glavo ob železno cev Ob 9.30 zjutraj so v sprejemnem oddelku bolnišnice izprali 57-letnemu električarju Carlu Vincentinelliju iz. Ul,. £ella rano na glavi ter ga nato s priporočilom 4 do S-dnevnega počitka odslovili. Možakar je izjavil, da je med delom v Acegatovi remizi v Ul. Broletto po nesreči udaril z glavo ob železno cev. UNION Exceteior. 15.30: «Mambo«, S. Mangano, V. Gassman. Fenice. 16.00: ((Neustrašni bratje*, R. Taylor, S. Granger. Nazionale. 16.15: ((Samomorilna misija*, T. Curtis F, Lovelo.v. Filodrammatico. 15.30: «HI5a Ri-cordi*, M Bru, N. Gray. Supercinema. 16.00: ((Prikazni*, M. Rau, E. Crisa. Arcobaleno. 16.00: ((Jetnik rudnika*, G. Cooper S Hayward. Astra Rojanu 16.30: ' ((Sokolova krila*, V. Helfin. Capitoi. 16.00: »Alvaro, raje gusar*, R. Rascel Crtstallo. 16.00: »Njena čast je vpila po maščevanju*, R. Hudson. Grattacielo. 14.30: «Romeo in Ju-lija*, S. Shantall L. Harvey. Alabarda. 16.00: «VeIika igra*, G. Lolilobrigida, Mladoletnim prepovedano Ariston, 16.00: «Pavliha», R. Skel-ton. Armonia, 15.00: »Nevihte nad Kongom*, R. Mitchum. Aurora. 16.00: ((Hondo*, J. Wayne. Garibaldi. 16.00: «RešiAa te bom*, G. Pečk, I. Bergman. Ideale. 16.00: »Alarm na Jugu*, A. M. Canale Impero. 16.00: »Stlrl v medicini*, D Bogard. Italia. 16.00: »Velika igra*, G. Lollobrigida. Mladoletnim prepovedano _ S. Marco. 16.00: «Deželanka», G. Lollobrigida. Kino ob morju. 16.00: »Traviata 53», B Laage. Mladoletnim prepovedano. Moderno. 16.00: «Samo zate sem živela*, J. Wynan. Savona. 15.30: «Ciganka», J. Mac Donald Vlale. 16.00: «Dolina smrti*, H. Gilbert VUtorio Veneto. 15.15: »Sovra- štvo rani dvakrat*, R. Ramon. Azzurro 16.00: «Rlmske počitnice*, 6. Pečk. Belvedere. 16.00: «Hočem Di-ti tvoja*, A. Gardner. Mladoletnim prepovedano, Svetovno znana varovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVOi H tel. 27512-35939 Prokurator RAVNIK NA CESTI MED OPČINAMI IN BAZOVICO Z motorjem podrl otroka ki se je oddaljil od matere S pravočasnim zavrtjem je motorist preprečil hujše trčenje, ki bi lahko imelo resnejše posledice ADEX i Popoldne okoli 16.30 je 25-letni Aleksander Vodopivec doma iz Doline vozil s svojim motorjem »Gilera* po pokrajinski cesti, ki iz Opčine pelje v Bazovico. Na zadnjem sedežu motorja je sedel tudi Vodopivčev 2Wetni prijatelj Valerij Lovriha tudi iz Doline. Oba mladeniča sta bila namenjena v Bazovico. Komaj pa sta mladeniča privozila do srede poti je Vodopivcu nepričakovano neko dekletce prekrižalo pot. Ker je bila razdalja med njim in dekletcem izredno majhna, je kljub vsem poskusom Vodopivec trčil v višini istrskega naselja v Padričah v dekletce, ki se je skupno z njim in I.ovrihom zvrnila na tla. Medtem ko se je Vodopivec rešil brez poškodb, se je moral Lovriha zateči v bolnišnico, kjer pa so ga po prvi pomoči odslovili. Na vsak način bo okreval že v nekaj dneh. Dekletce, ki so ga identificirali za 4-letno Marino Bullo stanujočo v istrskem naselju, pa je njen 30-letni oče pripeljal z zasebnim avtom v bolnišnico, kjer so jo morali zaradi podplutbe na glavi in prask na obeh rokah pridržati s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na opazovalnem oddelku. Oba motociklista sta izjavila, da je dekletce hodilo po cesti skupno z materjo, ki jo je držalo za roko. Iznenada pa se je mala Marinu iztrgala materi iz rok in je hotela steči preko ceste prav v trenutku. ko sta mimo privozila Vodopivec in Lovriha. Utemeljene pritožbe Kot znano, je po odloku vladnega komisarja dr. Pala-mare potrebno posebno dovoljenje za potovanje v bivšo cono B. Dovoljenja izdaja kvestura in je treba tam vložiti prošnjo na navadnem papirju ter priložiti za 200 lir kolkov. Te dni so nam osebe, ki so na kvesturi vložile prošnje, povedale, da ima sitnosti kdor napiše prošnjo v slovenščini. Uradnika, ki sprejemata prošnje, jih nočeta sprejeti, če niso v italijanščini in pravita strankam, naj prinesejo prošnje v italijanščini, češ da slovenščine ne razumeta. Povedali so nam nekaj primerov, da so morale stranke, ki ne obvladajo dovolj italijanskega jezika, a so nujno potrebovale dovoljenje, zaprositi prisotne, naj jim napišejo prošnjo v italijanščini, n Predvčerajšnjim proti večeru so agenti letečega oddelka opazili v notranjosti «Upima» na Korzu neko žensko, ki je spravljala razne predmete J svojo torbico. Isto je opazila tudi prodajalka, vendar so jo pustili toliko časa. dokler ni torbe zaprla. Tedaj jo je prodajalka vprašala kaj je spravila in ker je ženska odgovorila da ričesar, so jo agenti aretirali in jo povabilu na poveljstvo. kjer so jo identificirali za 41-letno Marijo Gregorič vd. Stipnnčič z Reke. Gregoričevo so pridržali v zaporu, ker je preiskava se v teku. Medtem ko je 34-letni kovač Franc Panhaus iz Pendice školjeta predvčerajšnjim zvečer pokrival v otroški bolnišnici «Burlo Garofolo* parne kotle z žično mrežo, se je nepričakovano zbodel v prste in se tudi opraskal po dlani leve roke. Danes zjutraj pa je delavec začutil bolečine na ranjenih mestih, zaradi česar se je zatekel v bolnišnico, odkoder pa so ga po zdravniški pomoči odslovili. Okreval bo, če seveda ne bo komplikacij, V 4 ali 5 dneh. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlPAlabarda. Istrska ulica 7: De Leiteiiburg, Trg S. Giov&IUU 5; FTaxmarer, Trg Unlta 4; Pren-dini. Ul. T. Vecelllo .24; Hara-haglia v Barkovljah In Nlcoll v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILK* ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 3®6 - ®® Gasilci 2 - 22 Policija 2-23 KNJIGA VODI fRlMORSKI DNEVNIK 9, decembra 19>jJ 1516 (S. Vilfani, Ljubljanska perialistično zavojevanje drugih narodov, ki so — po njihovem — na svetu samo zato, da jih more Italija podjarmiti in tlačiti; kako dolgo bodo take in podobne publikacije — pod lažno pretvezo tiskovne svobode — neoot-rano krožile po tržaškem mestu in zastrupljale ozračje, ne da bi niti eden od tukajšnjih italijanskih listov dvignil svoj glas in javno obsodil tako pisanje, ki je hkrati očitno zlorabljanje prav tiste svobode tiska, ki naj služi zbliževanju med ljudmi in narodi, ne pa razpihovanju nacionalne mri nje in sovraštva ter hujskanju enega naroda na nasilno podjarmlja- vojnega zaveznt- testu pa stoji Radossija, biv- a škofa, pod .slovom: «Un AmZ.V' ki ga v italijan-. m .1 avnem življenju za-iW kQW dalmatinski in istr-. 1 begunci ter njihov tislc, Ti Ja sedai *e ze^° skromen. ostali italijanski tisk posveča posebne pozorno-v!n.n,-‘ ne daie poudarka Jtnl20tn,m zabtevam in kriti-ni(. vladne politike, ki niso ' ‘ 1 blagohotne niti umerje-■ Vse to za sedaj drži; a ZV0St' ^ se‘za temi be- nik -m* organizacijami in Phovim tiskom niti ne skri-in kU*e®ne postati tolikšna, ?. bodo pristojne italijanske rJr*** sleJ ko prej primo-«ne p odvzeti ustrezne ukre-j ’.“a se vojnahujskaški agi-vrJ11 .te9a tiska preprosto " °Preci obstoj. kajti nemo- st je predstavljati plod- j, {JI cuot in ,,odel°vanje . med Italijo Jugoslav ijo, če se dopušča £2™ roka tisku, ki ima od-r,‘ namen zastrupljati odno-, Inefi Italijani in Slovenci ,r sejati sovraštvo in prezir 0 Vsega, kar je slovansko. in efr’ka «Difesa Adriatica« jj ,Arena di Pola« sta na-stna Cxtateliem ze znana, ker Gr? ° pisali že večkrat. . Za glasili dalmatinskih istrskih beguncev; njihov čimprejšnja po-i zasedba vseh tistih tipk* . Jugoslavije, ki so Joni? *e občutili težo itali-ske imperialistične justice. lilt mesečni informacijski In ,usXanove ta program odkrito, I i. 0 in odločno obrazložil ^zgodovinsko« utemeljil z * j j0 ?dnjimi argumenti: «Sko-šlm ' stoletja se je moral ii i.!boriti z morskimi ropar- ji ki so se skrivali v dalma^ •»kih čereh, da bi mogel v »Otoviti mir v Sredozemlju. HQ fv-I _j._i.ar __ 3J , v m-- stoletji e morale boriti proti se Be- Jjtlo fffskim roparjem, ki so jih . parske invazije potisnile m.'sto obalo, da bi si zajam-ltr ‘n obst°i- Rimski ge-Lucano in beneški dož klii Orseolo sta slavno za-Jjitejla ti dve razdobji in Obi a ljudstva nasprotne Srt- ^ civiliziranim oblikam jelenja... Zgodovina se ie-ne ponavlja: toda če 6tho uresničiti splošni sanje tolikih naivne-in prav tolikih mehkuž-se moramo spomni- JUr lev ________ t-č?°dovinskih dogodkov pre-in delati tako, da dfa? jnogli — ko bo jJa-4 Uto" Pomirjen — aktivno'in »tu ? prispevati k mirne-sožitju med narodi!« Ujj* te0a je dovolj jasno raz-i 1hsu: Prvič, da mora itali-pjeJra uradna politika (pred-p svojih odnosih do Ju-t, ‘“bije) iskati svoje vzore ™mski in beneški zgodovi- «1 d,** •lo«» flži da so vprav jugo-“Ottslci narodi tisti roparji ari, ki jih mora Rim oodjar —i-sm lr.anega | cit)d'1 ■ Podjarmiti in priučiti ii. J'}2lTaTH>nn rshnnšnnia lU lc!jen obnašanja tn »tr.- ja, in tretjič, da je i Cranje miru in mirnega so-°di)ionied europskimi narodi •ke ^n° šeključno od italijati-V|Ck^v°jaške zasedbe najmanj | bi-ttstih predelov jugoslo-Ital;,- ega ozemlja, ki jih je •"’« bila zasedla za ča- štva s Vsi ostali prispevki v tej jubilejni številki informacijskega biltena CSA so pisani z isto mentaliteto, prežeti z istim Krimskim» sovraštvom do jugoslovanskih narodov. Na častnem mestu pismo Raffaela šega puljskega škofa, zgovornim naslovom: monito« (opomin)! V tem pismu bivši puljski škof odkrito grozi, in zagotavlja — on samt «pohlevni» služabnik božji — vsestransko podporo vsemogočnega pri podvigu, ki naj privede italijansko vojsko ponovno v kraje, ki nosijo še danes vidne sledove njegovega ((kulturnega« poslanstva. (Kakšen «mir» je vladal tedaj na teh jugoslovanskih ozemljih, ki naj bi po zgodovinskem pravu teh žolčnih epigonov italijanskega imperializma pripadali Italiji!) Morda bo kdo oponiral, da gre v teh primerih za tisk, ki ga izdajajo begunske organizacije, torej za glasila, ki pač ne morejo gledati na to vprašanje drugače, ker pač za ljudi, ki so «morali» zapustiti svoj domači kraj, in je zato povsem naravno, da bi se radi vrniti tja, od koder jih je izgnala vojna «smola». Vse to pa je le delno res. Ce velja to za «Difeso Adriatica« in «L’Arena di Pola«, ni mogoče istega trditi za CSA. CSA ni nastal morda zato, ker so se zaradi vojaškega poraza pojavili dalmatinski istrski beguncit ampak izključno zato, ker je Italija izgubila dalmatinsko in istrsko posest. Ta ustanova se je porodila izključno kot posledica izgube Dalmacije in Istre, in njen odkrito izpovedan cilj je prepričati svet, da je treba te kraje Italiji vrniti, če hočemo, da bo zavladal mir na Jadranu. A imamo še drug dokaz, da tu ne gre le za vprašanje beguncev, ampak za osnovno vprašanje italijanske zunanje politike. Tu pri nes v Trstu ■— kot smo že poročali — izhaja no-vofašistični mesečnik «A-driatico«, s podnaslovom ((Pregled italijanskih problemov«. (Odgovorni urednik Sergio Battigelli). Program isti, kot smo ga zasledili pri CSA. Od vseh geopolitično italijanskih ozemelj, ki gredo od Snežnika do Korčule, je Italiji ostal danes samo Trst. In Trst mora postati odskočna deska za jadransko bitko, ki ne more biti drugačna kot zmagovita. ((Italijanskim vojakom, ki so se vrnili med nas, voščilo in čast, da bodo mogli — nekega dne, ki ni več daleč — nadaljevati pohod proti tistim krajem,... pred katerimi so se morali ustaviti.« V ta nampn naj se združijo vsi »Jadranči«1 in' njihov glas in zahteve morajo postati glas in zahteve Italije. Takrat bo Jadran — sicer itak italijansko slano jezero, kakor Tirensko morje — postal tudi politično italijanski. Sele takrat, ko bo Italija dosegla svoje naravne meje. bo mogoče federativno združenje evropskih narodov. S takšnimi cilji nastaja — s sedežem v Trstu, seveda ((Lega Adriatica«, in «Adria-ticon bo nedvomno uradno glasilo. Kako dolgo? Vprašujemo se: kako dolgo bodo pristojne oblasti dopuščale izdajanje publikacij, ki imajo odkrit namen ščuvati italijanski narod na roparski napad na Jugoslavijo, na razkosanje Jugoslavije; publikacij, ki izjavljajo odkrito, da jih ni sram propovedovati im- nje drugih narodov. Nadaljevanje take propagande — končno — ni v skladu z dosedanjimi izjavami Sctlbe, Martina, Saragata o sodelovanju, najmanj pa z včerajšnjo izjavo ministra Maria Martinellija v Beogradu — celo o jugoslovansko-italijanskem prijateljstvu! D- H. Te dni je bila na obisku v Jugoslaviji burmanska gospodarska delegacija, ki jo je vodil burmanski finančni minister U Tinon. Poleg drugih jugoslovanskih visokih funkcionarjev je burmansko delegacijo sprejel tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič - Tempo. Članek Ivana Regenta v časopisu „Kronika6i Bordiga in Bibolotti Po ustanovitvi Komunistične partije Italije 1921 v Livornu je prišla partija skorc popolnoma v roke agilnega Amadea Bordige, kasnejšega trockista. Tudi sestav vodstva tržaške organizacije je bil zato temu primeren. Predvsem je bilo zanimivo dejstvo, da je bil Bordiga popolnoma pozabil na Slovence in so bili v vodstvu samo italijanski tovariši pod vodstvom Tuntar. ja. CK KPI se je do leta 1923 zelo malo zanimal za komunistično gibanje med Slovenci ali skoro nič. Vse komunistično gibanje med Slovenci je bilo skoro avtonomno. Za u-redništvo «Dela», ki je bilo v rokah pisca teh vrstic, se pri CK KPI nihče ni menil: sami niso znali slovenskega jezika in nikdar niso vprašali, kaj list piše, kaj se med Slovenci sploh dela. List pa je imel vse gibanje v rokan. Pokrajinsko vodstvo, ki je bilo izvoljeno po ustanovnem kongresu partije, je bito^ zelo slabo; posledice slabega vodstva so bile zlasti med italijanskim delavstvom vedno bolj občutne; v vodstvu so se med seboj nenehno prepirali, partijo neprenehoma čistili, pri čemer so metali iz nje najboljše elemente, in vse je kazalo, da so vsaj nekateri elementi pri vodstvu imeli stike s tržaško policijo. CK KPI je vodstvo nekajkrat poklical k redu, nekajkrat se je sam Bordiga pripeljal v Trst pogledat, ka- ŽIVLJENJE, DELO IN CILJI VODITELJA INDIJE DŽAVAHARLALA NEHRUJA Osvoboditev indijsk iz suženjstva„ glada in strašne zaostalosti Nehru je študiral v Angliji kemijo, geologijo in botaniko ter pravo • Nehru, Gandhi in religija - Problem vsakoletnega prirastka pet milijonov ljudi - Glavni cilj: agrarna reforma in industrializacija Džavaharlal Nehru je po poreklu iz Kašmira. Ljudje iz Kašmira — to pravi sam Nehru — so se vselej smatrali za više razvite od ostalih Indijcev, toda bili so tudi v resnici naprednejši. Tako n. pr. niso poznali segregacije žena, so manj nagnjeni k verski mistiki in niso ozkosrčni. Pred dve sto petdesetimi leti so se njegovi predniki preselili v bogato ravnino na jug, da bi tam ((poiskali srečo in slavo«. Rodil se je v Alahabadu 14. XI. 1889 leta. Imel je še dve sestri, toda do svojega enajstega leta je bil sam, edinec. ((Kadar je nekdo edini sin — pravi Nehru, pripovedujoč o svoji mladosti — in to bogatih staršev, je vseiej v nevarnosti, da postane razvajen, posebno pri nas v Indiji. Moji dve sestri sta precej mlajši od mene. Svojo mladost sem preživel osamljen, brez tovarišev moje starosti. Niti v šolo nisem hodil z drugimi otroki, ker sem imel guvernanto in inštruktorje, ki so se brigali za mojo vzgojo. Bil je še deček, ko se Je že začel zanimati za politiko. «Bilo je to v času burske vojne, ,,pravi on sam”, ko so vse moje simpatije bile na strani Burov, borečih se za svojo svobodo proti Angležem«. Malo kasneje je ves vznemirjen sledil dogodkom rusko-japon-ske vojne, a ko so Japonci zmagali, je bil ves navdušen. Vsak dan je takrat 14 let stari Nehru nestrpno čakal na časopise. Pokupil je vse knjige q Japonski, kar jih je mogel naj- ^LTURNI DAVEK POVPREČNEGA ITALIJANA milijard za blati ^mili jard za gledališče ideje, da je sanjal o Indiji in Aziji, ki bi bili osvobojeni izpod evropskega jarma, sebe pa je videl kot junaka z mečem v rokah. Leta 1905 je bil star petnajst let. Maja tega leta so se oče, mati, majhna sestra in on vkrcali na ladjo. Po-sipremenili so ga, ko je odhajal «v šole« na Angleško. Nehru pravi, da je v vlaku med Dovverom in Londonom pravkar čital o japonski zmagi pri Chushimi in da je zaradi tega prišel v London ((odlično razpoložen«. Šolal se je dve leti v IIarrowu, v Cambridgeu tri, potem pa še dve leti v Londonu. Najprej se je vpisal na prirodoslovje ,kjer je študiral kemijo, geologijo in h6^°Vpre^en Italijan zelo rad t|j,v-.v kinematograf. To je tijiu n° iz statističnih po-MSanT’ ^ je objavilo Ita-la ? S. . združenje avtorjev Vih \°/-U ikov. Po teh podat-tptr s6 ital'jansko ljudstvo tt&f0«!*0 ^ani za kinemato-ln ,slce' gledališke, športne ge Podobne prireditve V$q. milijard lir. Od te ‘ker* J°dpade levji delež in | ?7g kar 93 milijard oziroma ! 6r’a{ °dstotkov na kinemato-kilu gledališče komaj 8 1 ^ 20° milijonov lir ali M; totkov, dočim gre osta-turtlr'a športne in druge kul-pri°'Zab8vne prireditve, ti „ tem moramo pripomni-ie deče; Italijansko ljudstvo lijjj,1. tem plačalo še dve mi-t*7Ql Ur več, in sicer dodate - a zimsko pomoč, vendar v aPada v račun, ki smo lil * v tem našem članic Poštev. K te.'z nadaljnjih podat-'*fžavp?'V''tno' troši italijanski t>0 jnJan za tovrstno kulturna v Zabavno Izživljanje iz ta leto več. Dočim je le-Potrošil komaj 1429 I |taVjj. tPtlijard je zelo visoka i' odst^,Vendar pa je 10 le * tlaei v,ega italijanske-I ‘»to aonalnega dohodka in če ‘ drujT^merjamo te številke .»»Ii bomo videli, da po-s‘v'jan Vprefen italijanski dr- ‘» ra razrr,eroma mnogo več »» 6 druge zahteve, ki 1^’hh'1*10. v rubriko nepo-Jt'h n najPujnejših življenj-Patrebščin ali v «naj-han, standard». ljudstvo namreč >af ‘ alkoholne pijače in tobau Jai11 l*r na let0' u"-ttie pa 358 milijard, /.a »Mil. , broške potroši-111 lbQ milijard, za od prej omenjenih številk, razne loterije in podobne stave pa celih 140 milijerd. Iz istih podatkov je razvidno, da potrošijo Italijani celo za igračke več kot za kino. In vendar smemo reči, da hqdi povprečen Italijan zelo rad v kino. Kajti če izvzamemo ZDA in Veliko Britanijo odpade na posameznega italijanskega državljana več vstopnic na leto kot pa na kateregakoli drugega Evropejca. Nekaj številk: Na posameznega državljana Velike Britanije odpade na leto 25.6 vstopnic, na državljana ZDA 21, in takoj za njima pride Italijan, ki gre 16-krat na leto v kino, dočim gre povprečen Nemec šele 12-krat, Španec 10-krat, Francoz pa komaj osemkrat. Samo ob sebi se razume, da glede italijanskega posečanja kinematografov in drugih podobnih prireditev, odpade levji delež na severno in srednjo Italijo, dočim so južna Bronast kip Mahatme Gandhi-Italija ter otoki precej daleč, i l3, ki so ga pred kratkim Statistika namreč dokazuje da so v severni Italiji potrošili za vse omenjene kultur-no-zabavne namene nad 67 milijard lir, v srednji Italiji nekaj nad 28 milijard, v južni Italiji in na otokih pa skupaj komaj 23 milijard lir. Ce pa vzamemo v poštev stalno naraščanje obiska, in ga primerjamo po pokrajinah, bomo opazili, da je to naraščanje večje na Jugu, kakor pa na Severu, kar pomeni, da je začel tudi Italijan z Juga oziroma Sicilijanec in Sardinec bolj vneto zahajati v kinematograf in gledališče. HANNES STRIJDOM, 61-letni novoizvoljeni južnoafriški predsednik vlade, pripadnik nacionalistične stranke in seveda hud nasprotnik vsakršnega sodelovanja s Črnci. ti. Sam pravi, da je bil takrat | čel zbirati vso literaturo o prevzet od nacionalistične njem. Lik Garibaldija kot ................... - borca za svobodo in demokracijo ga je nadvse navduševal. Konec leta 1907 je odšel v Cambridge, v znano šolo za ((izbrance«, kjer je ostal tri leta. Seve je o počitnicah vedno odšel v Indijo. Diplomiral je leta 1910. nakar se je vpisal na pravo v Londonu, kjer se je med drugim — kakor sam pravi — tudi «potepal». Zanimal se je po malem za vse, od športa do Nietzscheja. Obiskoval je predavanja in politične shode. Simpatiziral je z Irci v njihovi borbi za svobodo. Potoval je v Francijo m Nemčijo, kjer se je trudil, da bi spoznal tamkajšnje gospodarske in politične razmere. Bil je tudi na Norveškem, kjer je v neki hitri, mrzli reki malone utonil. Leta 1912 je postal v Londonu odvetnik. Zatem se je vrnil dorhov, V svojo Indijo. Svojo odvetniško kariero je začel v odličnih pogojih, saj je stal za njim njegov oče, k: je opravljal zelo dobičkonosen posel. Takoj je postal član indijskih «v ii j ih krogov« in ni imel nobenih tako imenovanih problemov, ni se mu bilo treba prebijati skozi težave, To ga ni moglo zadovoljiti, v družbi tako imenovane ((zlate mladine« se je dolgočasil. Pa tudi buržoazni politikanti mu niso prijali, njemu je bila potrebna akcija, ker je bil ves prežet z dinamičnostjo. Srečanje z Gandhijem je bilo zanj odločilno. Kdo je Gandhi, je znano vsakomur, ki le količkaj pozna Indijo. Nova Indija, Indija, ki je našla samo sebe in se danes tako odločno vzpenja med prve sile svetovne zgodovine, se začenja z Gandhijem. Pod Gandhijevim vplivom je kongresna stranka začela z akcijo državljanske nepokornosti. Potrebno je bilo kršiti zakone, katerih indijsko ljudstvo ni moglo sprejeti, ne odobravati. To je bilo potrebno delati v čim večjem obsegu. Gandhijeva desna roka je bil Nehru, on je v stranki praktično uresničeval Gandhi-jeve ideje. Ze leta 1918 je Nehru postal član Vseindij skega kongresnega komiteja. Kasneje, leta 1920, je postal generalni sekretar Kongresa, leta 1930 pa ga je doletela največja čast — posta! je predsednik tega velikanskega in krepkega gibanja. Vendar se Nehru ni v vsem strinjal z Gandhijem. in tudi, ko sta si bila najbljže, so obstajale med njima razlike. Sam Nehru pravi, da se Gandhi nikoli ni potrudil, da bi gibanju ne dajal verski in duhovni značaj. Njegova osebna vernost sicer ni bila dogmatična, vendarle je on na osnovi svojih verskih nazorov dajal tudj svojim političnim koncepcijam, svojemu stališču do življenja in sveta, verski pečat. Mnogi med voditelji so to isto počenjali in mu sledili. Celo kadar so imeli govore, so mu hoteli biti podobni. Nehru, ki se vselej s ponosom spominja svojega očeta, poudarja rad tudi to, kako se je pod njegovim vplivom že v zgodnji mladosti otresel verskih spon in misticizma. Nehru ni bil samo protiverr sko razpoložen, ampak ateist On pravi; »Dogajalo se je, da sem bil večkrat zelo zaskrbljen zaradi naraščajočega vpliva religije na našo politiko, posebno ko je slo za hinduse in muslimane. Meni to ni ugajalo Zgodovinske, sociološke in e-konomske koncepcije, ki so jih javno izražali naši religiozni govorniki in ki so jih vnašali vsepovsod, so se mi zdele škodljive za našo javno misel. Tudi nekatere Gandhi-jeve formule niso bile kaj prida,, vendar sem se tolažil, da se jih Gandhi v glavnem poslužuje zato, ker so množi cam blizu in jih le-te razumejo. On je imel sposobnost, da je videi v dušo in srce ljudstva«. Morda je prav tu vzrok tudi nekega drugega nasprotja, ki je obstajalo med Gandhijem in Nehrujem. bi se Indijci povrnili k preslici in statvam, vtem ko je Nehru videl svobodo svojega ljudstva samo v razvoju industrije. Gandhi je bodočnost oblikoval, posnemajoč iz oblik preteklosti, v tem ko je‘Nehru gledal na preteklost in tradicije samo kot na eno od sredstev za uresničenje čim krepkejših osnov bodočnosti. Družilo ju je samo to, da sta oba imela neki skupni osnovni ideal; osvoboditev indijskega ljudstva iz suženjstva, gladu in strašne zaostalosti, kakor tudi, da bi Indijce uvrstila med ostala svobodna in ponosna ljudstva. ((Dežela je velika — pravi Nehru —, prebivalstvo je zelo številno in vsako leto imamo pet milijonov 'prirastka. Pred nami stoje ogromne naloge. Nič ne skrivamo, ker skrivati težave pomeni slabiti sile ža njihovo premagova-prvem mestu so gospodarske naloge. Moč neke dežele je odvisna od gospodarske moči njenih državljanov, kakor je odvisna vsa politika od gospodarstva«. Nehrujev ideal je industrializacija, ki se je začela uresničevati s petletnim planom. Toda danes je še njegov glavni cilj agrarna reforma. Težko je najti kakšno drugo deželo na svetu, ki bi imela tak problem. Kljub temu, da kaste nimajo več takega pomena kot nekoč, in so poglavarjem odvzeli mnoge privilegije, imajo ie vedno oblast in zemijo; a zemlja ni bila odvzeta tudi mnogim drugim, ki v formalnem pogledu niso bili poglavarji, a so zasužnjevali in se vedno drže v suženjstvu ljudstvo, ker so gospodarji nad oceanskimi površinami zemlje. Toda Nehru zadeva na odpor. Celo v svoji stranki, v kongresu, ki je bil enoten, dokler je šlo za nacionalno c-svoboditev Indije. Danes se kongres diferencira in deli, in tu imamo razlike v gledanju predvsem na vprašanje zemlje in seveda na gospodar- postavili v indijskem mestu Baroda botaniko, zatem še na pravo. Leta 1912 je postal odvetnik. V Harrovu se je v začetku počutil osamljenega, hrepenel je po domovini. Kmalu pa se je znašel in uveljavil, da, celo med mladimi Angleži, ki so nanj v začetku hladno gledali, si je pridobil prijatelje. Zanimal se je za mnogo več stvari kot ostali njegovi šolski tovariši. Vtem ko so drugi raje govorili o športu, je tn požiral knjige in časopise. Kot dober dijak je prejel za nagrado knjigo o italijanskem heroju Garibaldiju. Ta ga je tako navdušil, da je za- Gandhi t« j« zavzemal, naj DŽAVAHARLAL NEHRU ska in socialna vprašanja. Kongres se deli na konservativce in progresiste. Koliko energije stane danes Nehruja obvladovanje teh razlik, reševanje in oiuvanje enotnosti največje politične formacije Indije, in to ne zaradi sebe in svojega položaja, ampak zaradi — Indije. Kljub temu on ne izgub- lja živcev; prepričan je, da bo končna zmaga, zmaga pravice za indijski narod, za indijske ljudske množice, ki so ga dvignile na oblast in ki jih on dviga iz zaostalosti. PRAVLJICA O VETRU MLADINSKA KNJIGA »m «Zluel je ubog čevljar. Ni imel usnja ne dela zato pa petere otrok—«. Tako se pričenja PRAVLJICA O VETRU. To je slovaška ljudska pravljica, ki jo je prevedel in priredil Viktor Smolej, izšla pa je pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Mnogo ilustracij med besedilom pa je naslikal naš slikar Bogdan Grom. Pravljica pripoveduje o ubogem čevljarčku, ki je za zadnje denarje kupil moke, pa mu jo je veter odnesel. Sel je daleč iskat veter in ta mu je dal čudovit mlinček, ki je namlel, karkoli si je kdo poželel. Toda čevljar je imel še težave, ko je bil zopet ob mlinček in si ga je moral spet pridobiti.,. Toda vsega ne smemo povedati. Recite raje svojim staršem, da vam pravljico kupijo. Dobe jo lahko tudi v Trstu. Časopis za slovensko krajevno zgodovino Časopis ((Kronika«, iz katerega smo ponatisnili Regentov članek, izhaja v Ljubljani že drugo leto. To je revija velikega formata na finem papirju in z nadvse bogato vsebino. Pri rokah imamo prvi dve letošnji številki. V prvi številki so poleg Regentovega članka objavljene še sledeče razprave; Ilegalni tisk v delavskem gibanju v Ljubljani okrog osemdesetih let prejšnjega stoletja (R. Kyovsky), O rimskem obdobju na Slovenskem (A. Sašel), Koprski glavar Slovanov v av. strijsko-beneški vojni 1508 do 1816 (S. Vilfani, Ljubljanska Glasbena Matica in njen pomen (D. Cvetko); poleg tega objavlja list muzejske novice, prikaze slovenskih revij, ocene knjig in druge članke, ki zadevajo slovensko krajevno zgodovino. V številki 2 ((Kronike« pa najdemo med drugim sledeče članke, od katerih nameravamo tudi v našem dnevniku ponatisniti one, ki neposredno zadevajo zgodovino Slovenskega Primorja: Veliki tolminski kmečki punt (B. Grafenauer), Kako je nastal Soški odred (I. Juvančič), Crna smrt v Gorici leta 1682 (Zdravko Jelinčič), Fužine bakra v Ilirski Bistrici in tržiški kosarji (V. Valenčič), Prešernova gostilna pri «Crnem orlu« (D. Ludvik), Razvoj elektrogospodarstva LRS (F. Strajnar) itd. Časopis izdaja Zgodovinsko društvo za Slovenijo; odgovorni urednik je Zvone Miklavič. Naročite Jo lahko na naslov: Ljubljana, Mestni trg 27-111 nadstr. (Mestni arhiv), letna naročnina znaša samo 400 din, posamezne številke pa 150. HENRIK TUMA ko stvari stojijo; iz Italije so pa poslali v Trst urednike za list «11 Lavoratore« in svoje inšpektorje. Ko pa so se tudi pri CK KPI razmere za silo spremenile in so se tam prepričali, da vse skupaj nič ne pomaga, so leta 1923 pokrajinski komite razpustili-Tedaj je prišel k meni član CK KPI tovariš Bibolotti in mi naložil, naj sestavim nov pokrajinski komite iz samih slovenskih tovarišev, ker da CK KPI nima več zaupanja do nobenega tržaškega italijanskega tovariša. Tovarišu Bibolottiju sem odgovoril da je tako stališče zgrešeno da imamo v Trstu mnogo dobrih tovarišev slovenske in italijanske narodnosti in da bom sestavil komite iz tovarišev obeh narodnosti. V ta komite, ki je štel 5 tovarišev, sem določil od Slovencev poleg sebe še tovariša Srebrniča, od italijanskih tovarišev so bili tov. Gašperini, tov. Visintini, ki je izginil 1937. leta v Sovjetski zvezi, in tov, Barza-gini. Medtem ko smo imeli poprej nenehno mnogo aretacij, so se po ustanovitvi tega komiteja, katerega sestav je ostal tajen, aretacije ustavile do poletja 1926, ko ;e Mussolini pripravljal svoj totalitarni režim in začel komuniste kar vnaprej zapirati. Svojo nalogo so dobro izvršili Doba približno 30 let do začetka prve svetovne vojne, je doba, v kateri je bilo treba tudi slovenske delavce organizirati strokovno in politično, z njimi pa organizirati tudi slovenske revne kmete ter vnesti v vrste prvih in drugih idejo znanstvenega socializma. Ta naloga je bila izredno težka, tem bplj, ker so jo morali na Primorskem vršiti delavci sami, med katerimi ni bilo do poslednjih let pred prvo svetovno vojno skoro nobenega tovariša z višjo in tudi ne s srednjo izobrazbo. Ta doba je izredno bogata in želim povedati bralcem teh vrstic, da sem v njih podal in mogel podati le prav malo iz nje. Iz te dobe, o kateri bo treba še zelo mnogo pisati zaradi vprašanj, katera je bilo treba rešiti včasih skupaj z italijanskimi socialisti, včasih celo brez njihove pomoči, včasih skupaj s slovenskim narodnim gibanjem, včasih proti voditeljem tega gibanja. Zdi se mi, da so tovariši. ki o njih v teh vrsticah govorim, svojo nalogo vendarle dokaj dobro izvršili. To je treba posebej poudariti, četudi so pri tem svojem delu šli včasih na desno, a včasih na levo, včasih pa ubrali kar centralno pot. Brez rešitve te naloge ne bi bili mogli tudi naslednje naloge izvršiti. Od konca prve svetovne vojne, to je od jeseni 1918 pa do 1943. leta, to je do poloma fašističnega režima — se pravi celih 25 let — se je razvijalo slovensko delavsko socialistično m komunistično gibanje v sklopu z italijanskimi delavci in kmeti v Italiji najprej pod vodstvom socialistične stranke, potem pa pod vodstvom in v sklopu Komuni-partijc Italije. Ta doba je še malo raziskana, vendar je za razvoj slovenskega komunističnega gibanja izredno važna, in navzlic vsemu tako tesno povezana z vsem jugoslovanskim komunističnim gibanjem, da slovenski zgodovinarji ne bodo mogli in ne bodo smeli iti mimo nje. Frav tako ne bodo mogli in ne bodo smeli iti mimo tistih tovarišev, ki so v tej tako imenovani italijanski dobi slovenskega socialističnega in komunističnega gibanja delali in v tem delu žrtvovali svoje življenje. V članku sem že omenil nekatera impna, vendar so to le imena najvidnejših. Ne bi pa bilo prav, če bi pozabil na lepo krdelo srednjega in nižjega komunističnega kadra te dobe, ki je napolnil italijanske zapore, ki je padal pod bodali in puškami italijanskih fašistov in pod udarci fašistične justice. O tem bom podal nekaj utrinkov v kaki naslednji številki revije. IVAN REGENT Utrinki iz neobjavljenih spominov Kričeče nasprotje TRST, četrtek 9. decembra 1954 VREME Vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno z vmesnimi padavinami: v nižinah dež, v višinah sneg. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 3.8 stopinj; najnižja pa 3.3 stopinj. PRIMORSKI DN Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 13.20: R. Gobec: Himna delu - zadnji stav ek iz »Mladinske simfonije)). Trst II.: 18.40: Vokalni koncert basista Jovana Antiča. — Trst 1.: 11.30: Operna glasba. — Slovenija: 20.13: ((Četrtkov večer« domačih pesmi in napevov. -- " ' tB j ‘ - f \ ^Mj||niit ‘S * Jp 4$ ijg • Siji S jjEjpi k ]M jjgg iSS? Jli? li ;} h. j iu: PRED 140.000 GLEDALCI V GLASGOWU Madžarska-Skotska 4:2 (3:1) •Škoti so dobro igrali, toda Madžari so bili sposobnejši pri streljanju na gol GLASGOVV, 8. — Z rezultatom 4:2 (3:1) je danes madžarska nogometna reprezentanca tukaj premagala škotsko reprezentanco. Največ ljudi, ki jih lahko prisostvuje na kaki tekmi v Evropi (skoraj 140.000, tolikšen je namreč stadion v Glasgowu), je navdušeno ploskalo zmagovalcem. Vendar pa so gledalci tudi pozdravljali svoje igralce, ki so se zelo dobro borili in ustvarjali vtis, da bi mogli tudi rezultat preobrniti. V dežju in snegu so Skoti pokazali igro, kot je v Glas-gowu ze leta niso videli. Imeli so vsaj šest priložnosti za gol. Toda uporabne žoge, ki jih je Bobby Johnstone pošiljal na center, niso naletele na najbolje razpoloženega Reillyja. Povsem drugače pa je bilo pri Madžarih: štiri zrele priložnosti so rodile štiri gole. Treba pa je reči. da zmaga Madžarov ni bila lahka: igrati proti navijanju 140.000 nasprotnikov in proti škotski obrambi, ki pri čiščenju pred golom ni delala z rokavicami, je stvar, ki dela madžarsko zmago še bolj dragoceno. Na terenu so večji del tekme prevladovali Škotje. med katerimi so se zlasti odlikovali Johnstone, Mackenzie in Haddock. Pri Madžarih je dal spet najlepšo igro Puskas, poleg njega pa je bil odličen tudi Hideg-kuti in obe krili. Sodil je Holandec Horn. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Škotska: Martin; Cunning-ham, Haddock; Docherty, Da-vidson, Cumming; Mackenzie. Johnstone. Reilly. Wardhaugh. Rong. Madžarska: Farago: Buzan-sky, Lantos: Bozsik. I.orSnt. Szojka; Sandor, Kocsis, Hideg-kuti, Puskas, Fenyvesi. Prvi gol so dosegli Madžari tedaj, ko so gledalci pričakovali gol Škotov. Bozsik je v 20' od daleč ustrelil po tleh proti golu. Branilec Haddock hoče žogo ustaviti, pa se je komaj dotakne in ji za malenkost spremeni smer prav kolikor je zadostovalo, da je vratar Martin potem ni mogei več ujeti. Krasen avtogol' protestirati pri sodniku, ker škotski napadalci napadajo tudi vratarja, ko ima žogo. Toda to je po britanskih pravilih dovoljeno in sodnik ostane pri tem. Škotski vodja napada Reilly pa je specialist v sposobnosti. da vratarja z žogo vred porine v gol. V 40. minuti pade prvi gol za Škote. Johnstone se prerine z. žogo naprej in potem najde špranjo, da pošlje žogo na leve, kamor prileti Ring in neubranljivo strelja v gol za hrbtom vratarja. Medtem ko se zdi, da se stadion podira, pa že pride takoj hladna prha. Sandor strelja na gol, Martin odbije in žogo dobi zopet Sandor, ki si jo hladnokrvno pripravi in pošlje v gol. Kljub rezultatu 3:1 za Madžare se gledalci tolažijo z odlično igro, ki so jo predvedli domači. Škoti pa so že takoj v začetku drugega polčasa zmanjšali razliko. Mackenzie strelja kazenski strel, žoga leti proti golu. dvigne se visoki Johnstone in z glavo porine žogo v mrežo. V drugem polčasu je bilo nekaj časa na škotski strani samo 10 igralcev, ker je Cun-ningham nerodno padel in so ga morali odnesti z igrišča. Toda v 15’ se je vrnil. Ko se je že bližal konec tekme in so vsi Škoti napadali, da bi dosegli izenačenje, sta Puskas in Hidegkuti ušla z žogo. Kocsis pa se je takoj rešil kritja Dobil je dolg predložek Hideg-kutija in žoga je spet v golu. Z rezultatom 4:2 se konča velika tekma, v kateri so se Škoti borili in dobro igrali, vendar so imeli tudi nekoliko nesreče. Sicer pa so Madžari pokazali, kako se zmaga tudi v podrejenem položaju. S: * — švedsko moštvo A1K je v Kalkuti premagalo indijsko reprezentanco s 3:1 (2:1). * c * KAIRO. 8. — Sovjetska nogometna reprezentanca, bo mogoče odigrala tekmo z egiptov. sko reprezentanco 25. februarja. Tako je izjavil tajnik egiptovske nogometne zveze, ki je dejal, da se obe zvezi že poga- Hartwig s 4:6, 5:7, 6:3, 6:4, 8:2. Prejšnji dan je v finalu posameznikov Rosetvall premagal Seixasa s 6:1, 4:6, 6:1. 1:5. KOŠARKA Miienka-Roma 32:35 CANTU’, 8. — Zaostala košarkarska tekma serije A med Romo in Milenko (prva tekma je bila razveljavljena) se je končala z zmago Rome 35:32 (17:16). Tako ima sedaj poleg Borlettija. Virtus in Benellija tudi Roma 12 točk (dve manj kot Triestina) in je sedaj na petem mestu v lestvici. 4* 4t ❖ Jugoslovanski košarkarski klub BSK je dvakrat nastopil v Carigradu in obe tekmi izgubil; prvi dan proti Galati Saraj 55:59, drugi dan proti Fener Bahče 38:49. A* ODLOČITEV MINISTRSTVA ZA DELO SOCIALNO ZAVAROVANJE IZPRED GORIŠKEGA PRIZIVNEGA SODISCA S prosMjnim nadslienp plačevanja prispevku nium«) in pruathi uh ZASUliM leiiko iinie pravice Pl slamstnepa zavaravanja seieizmikalroliiHratica noiialHaiiskih »asiiN To pravico si lahko pridobijo bivši delojemalci na podiagi zakona štev. 218 od 4. aprila 1952 |Najprej je pred obsodbo tržiškega pretorja zbežal v Neapelj, od koder je zopet ušel zaradi poneverb v Trst, kjer so ga dali pod ključ Cez šest minut najde Puskas jata. Egipčani pa se baje po EMIL ZATO ne bo več tekel 5000 m Emil Zatopek, atlet, ki te v zadnjih letih dosegel izredne uspehe in postavil vrsto svetovnih rekordov, je sklenil zapustiti progo 5000 m. «Na tej progi ne bom več nastopal na velikih prvenstvih Kot so evropsko prvenstvo ali olimpiada. To je proga, na kateri pripada prihodnost Kucu, Chatawayu, Pi-rieu, pa tudi Landgju. Tekel pa bom še nadalje na 10.000 m in na daljših progah.» V Melbournu, na olimpiadi 1956, bo Zatopek jurišal na zlato medaljo v teku na 10-000 m in najbrž tudi v maratonu. * * * Argentinski atlet Reinaldo Gorano je zmagal v nedeljo na velikem mednarodnem maratonskem teku v Tokiu Progo, dolgo 42,195 krr je pretekel v času 2,24:55. Drugi je bil Karvonen (Finska), tretji Puolaka (Finska), četrti Coj (Južna Koreja) in peti Išika-vi (Japonska). Nastopilo ie 58 tekmovalcev. prostega Hidegkutija in ze je 2:0 za Madžare. Puskas mora H0H1SKI SMRT 1 CRDA CRAL STRACCIS TRZIC 38- 29 Na igrišču Goriziane sta se v nedeljo srečali ekipi iz Gorice in iz Tržiča, ki gostujeta v C-ligi. V prvem polčasu so dosegli Goričani precejšen uspeh, zlasti po zaslugi Spagnolija in 5ficonija V drugem polčasu pa je bila igra bolj izenačena. CRAL STRACCIS — TOR-RIANA 34 - 16 V prvenstvu -juniorjev so včeraj košarkarji iz Strašic premagali z visoko razliko točk svoje nasprotnike Torriane. Mladi igralci so pokazali precejšen napredek. gajajo za tekme tudi z angleško, svedsko in švicarsko reprezentanco. •;• 4! Fritz Walter. kapetan nem-kega nogometnega moštva, ki Veliko število prijavljenih tekmovalcev za olimpiado v Gortini Države, ki so bile povabljene k sodelovanju na sedmi zimski olimpiadi. ki bo v Cor-tini d'Ampezzo od 26. januarja Juventina-Mosa 3:1 V Sovodnjah je bila v nedeljo šesta tekma prvenstva I. divizije. Juventina se je oprala madeža poraza pretekle nedelje in je odpravila svojega večnega nasprotnika Mošo z rezultatom 3-1. Sedaj je Juventina na četrtem mestu v lestvici. je osvojilo svetovno prvenstvo. > do 5. februarja 1956. so začele je napisal knjigo «3:2». Te j odgovarjati na vabila. Samo knjige so prodali že več kot sedem držav (Singapore, Ir- 50.000 izvodov. Kazni in globe Nogometna ska. Posarje. Siam, Kitajska, Brazilija in Bermude) je odgovorilo, da ne bodo mogle sodelovati, medtem ko ie približ-zveza te kazno- 30 držav *e odgovorilo P°- vala Lazio s 150.000 lir globe; I , »» Prlfvll° zacasn0 gralci Atalante bodo moral, stev,lo tekmovalcev, plačati skupno 60.000; Armano I Največ tekmovalcev bo ime-(Inter) 18.000, Lorenzi (Inter)j 'a Nemčija (100), ki ji sledijo 12.000. Za dve nedelji je dis- j Avstrija (84), Švica (77). ZDA kvalificiran J. Hansen (Lazio), | (75), Norveška (67), Madžar-za eno pa Fossati (Pro Pa- j ska (66), Poljska in Švedska tria). Opomin pa je dobil tudi I (63). CSR (61), Anglija (55). Ganzer (Triestina). | Finska (51), Jugoslavija (43), Kanada (41), Japonska in Avstralija (40), Francija (37) itd. Skupno je doslej prijavljenih več kot 1100 udeležencev. Ker v tem seznamu še nista upo- DRUGI DAN TENIŠKEGA DVOBOJA V MILANU Italija-Nemčija 3:0 števani ZSSR (ki pa bo skoro gotovo nastopila po velikih V igri v dvoje OT^tiA i usPehih na Prvenstvu in i Italija, ki bo nastopila kom- MILAN, 8. -'e italijanski nemškega s Igrali so Sirola in Pietrangeli J proti Pottingerju in Scholzu. j Pletno. sodijo, da bo število „ ,,, tekmovalcev preseglo 1300. To- MELBOURNE, 8. — Seixas i liksnega števila tekmovalcev in Trabert sta v dvoje pre- j doslej še ni bilo na magala avstralski par Rose m zimski olimpiadi. Državni inštitut za socialno zavarovanje (INPS) je po odločitvi ministrstva za delo in socialno skrbstvo podaljšal do 31. avgusta 1955. leta rok prostovoljnega zavarovanja delavcev in uradnikov, ki so izgubili oceno obveznih zavarovancev in ki lahko uveljavijo zahtevo po plačevanju prispevkov, kot jih predvideva zakon od 4. aprila 1952 št 218 o starostnem zavarovanju. Opozarjamo prebivalstvo na tc važno odločbo, ki omogoča bivšim delojemalcem, da ish-ko sami plačujejo prispevke in s tem pridobijo pravico do starostnega zavarovanja. Pr* tem novem zakonu se zahteva 15-letno plačevanje prispevkov za zavarovance, k) izpolnijo potrebno število let po 1. januarju leta 1962. Poleg tega je dana možnost, da se ohrani pravica po invalidnini in pokojnini za potomce. Le te pravice se bodo po novih odredbah lahko po-služili samo tisti, ki so plačevali prispevke pet let, od katerih eno leto v zadnjem per-letju pred vložitvijo prošnje. Novi zakon o pokojninah predvideva prehodno dobo desetih let (1952—1962), med katerimi se zahteve po invalidnini in starostnem zavarovanju proporcionalno znižujejo. Zaradi boljšega razumevanja stvari priporočamo vsem prizadetim, ki so bili svoj čas zavarovani pri Državnem zavodu za socialno skrbstvo (INPS), naj se zglasijo na pokrajinskem sedežu v Ul. Mazzini štev. 4, kjer naj zahtevajo potrebne formularje, na katerih naj napravijo prošnjo za prostovoljno nadaljevanje zavarovanja za starost, invalidnino. za tuberkulozo in za potomstvo. To pa ne velja samo za goriško pokrajino, ampak tudi za tržaško, kjer naj se prizadeti prav tako zglasijo na sedežu v Trstu. Pedronijevega namena kot javno morda najbolj izrazitega predstavnika reakcije in sovražnika mednarodnega sodelovanja v korist miru. Pripomniti pa moramo, da na Goriškem take provokacije zaradi ugodnega terena naletijo na odprta ušesa. , Kljub temu pa menimo, da se sile za prijateljsko sodelovanje med sosednima državama vedno bolj krepijo in da sovražniki takega sodelovanja vedno bolj izgubljajo tla pod nogami. Obenem smo prepričani, da župan Bernardis kakor tudi člani odbora ne bodo nasedli takim provokacijam, To je naše mnenje. Ce pa ima župan za po-tiebno vprašanje razčistiti, potem naj se besedilo interpelacije delno izpremeni in se za usodo nekaterih izginulih fašistov in kolaboracionistov vprašajo ljudje, ki so tik pred koncem vojne in po njej sodelovali v CLN v Gorici in ki so dosegljivi vsak dan in lta vsakem koraku. lir, moško pa 20.000 lir. Tudi gnečo Andrejevega semnja so tatovi izkoristili in vzeli iz žepa 50-letnega Antonia Stacula iz Ul. Faiti denarnico, v kateri so bili dokumenti in 18.000 lir. Pri prefekturi snujejo odbor za zimsko pomoč Kot po vsej državi se tudi v sko pomoč, ki bo imel svoj sedež na prefekturi in mu bo predsedoval prefekt. Odbor bo kmalu začel z delom in bo prvo pomoč razdelil najbrž pred bližnjimi prazniki. Upati je. da se bodo goriški industrialci in trgovci letos bolj izkazali, saj je bila njihova oomoč lansko leto izredno nizka. Opozorilo vojnim invalidom Pokrajinski odbor vojnih invalidov obvešča, da je razpisan natečaj za novo trafiko v Standrežu in zaradi tega vabi vse vojne invalide in pohabljence, da se ga udeležijo. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 28. novembra do 4. decembra 5 rojstev, 11 primerov smrti, 4 oklici in 4 poroke. Rojstva: Maurizio onda, Renzo Soff, Massimo Miani, Flavia Tagliarol, Giuliano Petterin. , Smrti: 40-letna učiteljica Anselma Janchi, por. Perano, 6G-letna gospodinja Alojzija Filej,. vd. Kodermac, 66-letna gospodinja Elsa Bussi, por. De Carlo, 56-letna gospodinja Lucia Culot, por. Viucci, 84- letna gospodinja Catarina Valle, vd. Brattoni, 46-letna gospodinja Rosaliu Misigoj, . . ,, 89-letni upokojenec Luigi Gorici snuje odbor za zim- 2erjaI 8|Metn] zagebnik sn_ vio Salomoni, 64-letni trgovec Gaetano Fidanza. 15-letna gospodinja Marisa Gallas, 48-letni kmetovalec Anton Sfiligoj. Oklici: policijski stražnik Giovanni Fec in gospodinja Flora Raino, orožniški podbri-gadir Giuseppe Di Felice in gospodinja Nives Del Bon, u-citelj dr. Luigi Ugomari in učiteljica Fain Rosa, mizar Donati in šivilja Egle Rovarjenje provokatorjev proti pogtab>|an|u stikov Od samega začetka ustvarjanja boljših odnosov med jadranskima mejašema smo bili prepričani, da pot ne bo lahka in da jo bodo najbolj o-težkočali šovinistični in reakcionarni krogi na Goriškem in Tržaškem, kot tudi na Koroškem reakcionarji in nacifa-šisti skušajo kaliti normalizacijo in prijateljstvo med Avstrijo in Jugoslavijo. Pri tem se nismo zmotili, kajti od samega začetka so prihajale iz vrst reakcije izjave, ki skušajo preprečevati poglabljanje stikov. Med poskuse take politike spada tudi zadnja interpelacij a monarhističnega svetovalca Pedronija o deportirancih. Ta Pedroni je namreč poslal goriškemu županu zahtevo, naj občinski odbor uradno zahteva od italijanskega ministra Martinellija, naj kot prvi predstavnik italijanske vlade v Jugoslaviji zahteva od Titove vlade vesti o goriških de-nobeni j portirancih. I Ni težko uganiti prozornosti Od ponedeljka v Gorici | g£0-dva delovna centra Poroke: financar Gabriele Peca in gospodinja Enima V ponedeljek bosta odprta j Valle. uradnik Giorgio Amuro dva delavna centra v Gorici. Prvi bo na Syetagorski cesti; zaposloval bo 65 vajencev, ki bodo popravljali cestno o-mrežje novih INA-hiš. Drugi delovni center, prav tako za vajence, bo deloval 4 mesece, in sicer bo popravljal ulice Brigata Pavia. Torriani, Gelsi, Colonia. m šivilja Elda Zanet. delavec Datko Hvalič in delavka Jolanda Dclpin. mizar Enrico Močilnik in delavka Angela Pahor. Na prizivnem sodišču v Gorici je bil v torek zelo zanimiv proces proti obtožencu, katerega so pripeljali pred sodnike naravnost iz tržaškega zapora, v katerem je bil zaradi raznih kazenskih prekrškov. 38-letni Giacinto Rebechini je doma iz Tržiča, kjer je poznan kot ljubitelj dobre kapljice in brezdelja ter iskalec avantur in lahkega zaslužka. Možak pa je tudi precej prebrisan in kadar so mu orožniki za petami, vedno pravočasno zbeži drugam, kjer ga ljudje m oblasti ne poznajo. Tako je bil letošnjo pomlad, kadar se je na tržiški pretu-ri proti njemu vršil proces zaradi tatvine in vinjenosti, odsoten. Tržiški pretor ga je obtožil tatvine kolesa Davida Nardina iz Ronk, ki je opazil tatvino nekega pomladanskega večera, ko se je za Lenutek ustavil v gostilni «Tommaso» v ltonkah. Nardin je stekel po cestah, da bi morda kje zagledal tatove, pa je opazil le pijanega postopača Kosa iz Ronk, ki mu je po daljšem prigovarjanju in pretenju z o-rožniki priznal, da je kolo odpeljal Rebechini iz Tržiča. Obvestili so orožnike in ti so začeli zasledovati Rebechinija, prišli so na njegov dom, toda moža m bilo doma. Zato so se postavili v zasedq in ga čakali do 2. ure ponoči, ko se je prikazal zasledovani na u-kradenem kolesu. Orožniki so ga hoteli zgrabiti, toda mo-žak io je pravočasno ubrai v koruzno polje in pobegnil. V odsotnosti je bil obsojen na 7 mesecev napora in 40.000 lir pogojne kazni. Rebechini je pobegrijl v^.Neapelj, toda tudi tam se je kmalu znašel v zaporu, kjer bi moral presedeti kazen zaradi poneverbe, toda od tu je zbežal v Trst in jele tam so ga pridrža’i. Foleg kazni, ki jo je prejel v Neaplju, bo moral odsedeti še 7 mesecev, ki mu Svečana izročitev „Alderamire" AGIP V ponedeljek dopoldne so v CRDA v Tržiču ob prisotnosti številnih osebnosti izročili linijski družbi AGIP novo petrolejsko ladjo «Alderami-ne». Ladja, ki je dolga 170 m in široka 20 m je že prestala poskusno vožnjo in je dokazala sposobnost tržiških ladje-delniških delavcev, ki so vanjo vložili ves trud, za gradnjo najmodernejših petrolejskih ladij. Žeparji na delu na Andrejevem se|mu V torek so bili tatovi koles zopet na delu; najprej so okradli Marijo Kerševan iz Ul. Cocevia 7. potem pa Livia Štruklja iz Ul. Leoni 4. Zensko kolo je bilo vredno 15.000 Prosvtilnn tiru.sit n „,IHZKRU** iz Doberdoba SNG iz Trsta bo v četrtek 16. decembra 1954 nastopilo ob 20.30 v Doberdobu s Tiemayerjevo razpravo >) Mladost pred sodiščem (( Iz Gorice bo odpeljal na predstavo avtobus ob 19.30 izpred Bratuževe kavarne. Vpisovanje na ZSPD in pri Bratužu. Voznina in vstopnina 400 lir. jih je naložil tržiški pretor in jih je v torek ponovno potrdilo goriško prizivno sodišče. Ribi in Baresi pri prefektu V torek dopoldne je goriški prefekt De Zerbi sprejel gori-škega poslanca Baresija, s katerim je pregledal' ekonomski položaj goriške pokrajine. Isto dopoldne je prefekt sprejel tudi predstavnike podjetja Ribi, in sicer ing. Ribija ter še štiri člane ravnateljstva av-toprevoznega podjetja, ki bo s prvim januarjem prepustilo upravo mestnih avtobusov tržaškemu podjetju. Ribi se je že s posebnim pismom, naslovljenim na goriško javnost, pritočil nad načinom, s katerim je z njim ravnala go-riška občina v medsebojnih razgovorih o nadaljnjem vzdrževanju mestnega prometa s strani Ribi. O čem so pred* stavniki Ribi razpravljali PTI goriškem prefektu, ni znano, vendar je mogoče sklepat1, * so razložili svoje sporu med njimi in goriš občino. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan m ponoči lekarna D’Udine, Rabatta 18 - tel. 21-24. Ul. KINO CORSO. 16.30; «Pekel pod ničlo«. barvni film, A. Ladd. VERDI. 17: «Zadnji aPas9' barvni film. B. Lancaster. CENTRALE. 17: «Morje okrog nas». VITTORIA. 17: «Njegova čast je klicala po maščevani11 * barvni film. R. Hudson. MODERNO. 17: «Otok greha*. L. Darnel. amammuhiik " -- - --- - ■ ppedvaia DANES 9. i® _E0W1NA B00TH P 8UNC&H RENA100 JUTRI 10. t. m. z začetkoffl ob 18. lilm Metro G. M* etre' POZOR!!! Za nabavo potnega lista se obrnite na AGENCIJO CELER1TAS TRST - Ul. Macchiavelli 13 Tel. 31 404 Ki vam izposluje potne liste, jugoslovanske vizume, prošnje za koprsko področje, različne dokumente: pristojnost, državljanstvo, kazenski list, dokumente anagrafskega urada in dr. CENE ZMERNE A/lagazzini K/UIGER UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL 44185 J£ VAŠA TRGOVINA V njej dobite : OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 lir naP^L Bogato izbiro USNJENIH JOPIČEV in TELOVNIKOV. JOPICE od 2.050 lir naprej- — VOE NENE HLAČE po 1.350 lir. — Poleg tega d0' bite pri nas: VELIKO IZBIRO DELAVSKIH OBLEK v vseh barvah m po najnižjih cenah. AMERIŠKE PLATNENE HLAČE, AMERI$KjJ JOPICE za delo, NOGAVICE, PULOVERJE ;td' POSKUSITE! MV1L1. l“abu,a ‘ t I"’"" 1 i im.....i n ...................... n i |||l!ll iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiniiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiniiiiiiiiiiHiiniiniiniiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuininiiiiiTiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniinHiiiiijiiiiiniiniiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiuiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiinniiiiii.uiuiniiiiiiiiiiiiniiiMihiiiiniiiiniiiiiiiiiii1111111111111 s!kennedy| "Bič detK d] 63 «Ne vem rič o tem,» je rekel oprezno. «Toda kdor koli je bil. napravil je dobro delo!» «Pozrate vi morda gospoda Ayaka v Miamiju? Jaz sem iz Georgije in sem tu na počitnicah ter bi želel, srečati se z njim.» «Ne peznam ga ravno je rekel človek in je skočil pokonci Tako naglo je skočil, da sem bil prepričan, da je klanovec ter da je vedel o čem govorim. Toda njegova hierarhija mu je prepovedovala, da bi govoril o eksploziji kateremu koli tujcu, ne glede na to, ali pozna tajna klanovska gesla. Naročil sem drugo pivo ter govoril o drugih stvareh. Ko sem odšel, rne je pokhcal. «Ce vas zanima ta zadeva s Carver Villageom, zakaj ne bi prišli na zborovanje združenja lastnikov premoženja, ki bo nocoj? Zborovanje bo takoj tu za oglom, začel pa se bo ob osmih.» -Lepa vam hvala,» sem rekel. «Utegnii bi. Videl vas bom kasneje.« Ostanek dneva sem prebil s sprehajanjem po mestu in ogledovanjem krajev, kjer se običajno zbirajo kluksarji. Nisem pa mogel najti niti enega, ki bi priznal, da pozna Mr. Ayaka. Preprčan een.. da sem govoril z mnogimi klanovcl, toda njihove ustnice so bile zapečatene- Ta večer sva Harry im jaz primerjala beležke. «Tvoj predlog o omejitvi _ prodajanja dinamita sem prikazal v Local 809,» mi je poročal. «To je skupina ljudi, črncev in belcev, pod zelo resnim in napoednim vodstvom. Poslali so delegacijo k načelniku gasilske sirižbe, ki je, kot kaže, pristojen za te stvari. Obljubil je, da bo ugotovil, kaj je mogoče stontl za sprejetje odgovarjajočih krajevnih predpisov. Zdaj je položaj tak, da lahko vsakdo gre na katero koli gasilsko postajo in dobi dovoljenje, da kupi dinamit. Dovolj .ie, da reče, da bi rad porušil kak nepotreben zid, si napravil plavalni bazen na vrtu ali kaj podobnega. Končno pa ni potrebno niti to, če se mu zljubi kupiti dinamit v velikih skladiščih izven mesta.« «Zdi se mi, da ima Klan možnost, da do tal poruši ves Carver,« sem dejal in pri tem nisem mislil, da bi strela lahko dvakrat udarila na isti kraj. Po večerji sem odšel na sestanek združenja lastnikov premoženja. Razen novih obrazov je bil to točen posnetek vsen sestankov podobnih združenj, ki sem jim prisostvoval v Atlanti in drugih krajih. Govornik je ponovil zahtevo, naj policija vrže vse črnce iz Carver' Villagea. «Mi nismo želeli, da bi se zgodilo to, kar se je zgodilo, in tudi ne želimo, da bi se še zgodilo!« Je kričal. «Zdl se mi. da bo prišlo do prelivanja krvi. ce bo zadeva ostala pri tem!« Z grožnjo, ki jo je zelo slabo prikrival, je izjavil, da imajo vse trgovine z municijo m orožjem velik promet s prodaja- njem svojega blaga belemu prebivalstvu. V naslednjih dneh je mestni župan Chelsle Senerchia začel dobivati anonimne telefonske grožnje: «Vrzite niggerj; iz Carver Villagea, ali pa jih bomo pognali v arak!« Vendar nikjer niso postavili policijske straže. Medtem sem začel proučevati svoj arhiv starih časopisov, v katerem je dokumentirana prejšnja Klanova teroristična kampanja,_ ki je hotela preprečiti črncem v Miamiju vselitev v nove hiše. Našel sem poročilo o tem, kako je nekaj pred drugo svetovno vojno Klan spremenil v prah in pepel komaj začeto stanovanjsko poslopje za črnce v mestnem predelu Pinewood. Tedaj^ se je Klan zadovoljeval z ognjem namesto dinamita in požigal prve črnske hiše, ki so bile sezidane. Klan je prižigal ognjene križe na mejah tega mestnega predela, izbran kluksar pa je kričal po zvočniku: «Da, gospe in gospodje — to je Ku Klux Klan! Kadar odpove zakon, naslonite se na nas! Poskrbeli bomo, da vam ne bo treba spati z niggerji, kot se dogaja v Miami Beachu!« (Dejansko je Miami Beach eno izmed dveh preostalih mest v ZDA — drugo je Palm Beach — kjer črncem ni dovoljeno zidati hiš niti hoditi po ulicah, ko se zmrači) V tem času sem tudi opazil, da je obstajalo več «združenj lastnikov premoženja«, ki so skupno s Klanom agitirala proti zidavi hiš za črnce. Morda bi kdo pomislil, da bi n dokumenti morali pripraviti oblasti, da se vprašajo, ali ni morda Klan zapleten v te eksplozije. Toda ko sem dal Harryju časopisne izrezke iz svojega arhiva in ko je z njimi organizacija za državljanske svoboščine mahala pod nosom načelnika policije, ni kljub temu hotel zaslišati kluksarjev. Da bi povzročili še več dima. smo organizirali široko razoredeno telefonsko kampanjo, s katero smo zahtevali od načelnika policije naj nam pojasni, zakaj se ne dotika kluksarjev. Jaz sem bil eden izmed prvih. ki mu je postavil tc vprašanje- , «Zakaj neki, Ku Klux Klan je ameriška, zakonu* nizacija. ki spoštuje zakon!« je izblebetal. „ . orouč1} To me je privedlo na misel, da bi šel na ?odisce in.1'n3šel spise vseh združenj, ki so tam registrirana. Seveda, sen l9*4 tudi sodnijsko dovoljenje, s katerim je bilo 7. sept- ^^ro' Ku Klux Klanu Floride. Inc.. dovoljeno delovanje kot delnemu« združenju, oproščenemu davkov! y pare Nato sem prenesel svojo preiskavo iz sodne Pa, c . in zvedel, da se je Gcrdonova kiaverna razcepila. znia) se je večina pridružila južnim Klanom, kater.h ostan«*-je bil Bill Hendrix iz Tallahassee, medtem ko je^ ^ m sestavil novo skupino, ki se je imenovala »votlina • gaina ki je priznavala mojega starega prijatelja, čarov- ^ Roperja iz Atlante. „ državljan5*?, To informacijo sem dal raznim skupinam; # guve. pravice m pomagala jim je, da so toliko Pr^"', , nekef1 nerja, da je imenoval za »posebnega Pre^„ -očiio zna«-Jeffersona J. Elliota No, ta se mi je zdel nekam m SPET EKSPLOZIJA Nekega jutra, približno dva tedna po tem. Hafrt v Miami, je zazvonil telefon, ravno ko 5e^\.pL' občino, MeT jevi hiši. On je bil odšel že poprej v zidovsKO »Ugani, kaj je?« je vprašal z drhtečim glasom »O.K., kaj?« sem vprašal. „Antra - daM’ d0 »Pravkar so me poklicali iz zidovskega e ‘jjgu! našli sveženj dinamita na svojem glavnem P y od n ga je moral to noč vreči, toda dinamit le je prtP° palmo, tako da je vžigalnik padel iz svežnja,« vedoval Harry. Nadaljevanje 5^° ofliiuvorti' ureanm STANISLAV HFNKU - UHFIJNISTVI#: ULICA MONTECCH1 St *. Ul. umi - lelefon *r«vllk» »3-808 lu 14-638 - t-oSun Dredai 503 — UPRAVA: IILICA SV. FRANČIŠKA it. 80 — Telefonska Jtevilka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12 30 In od 15-18 — Tel. 37 338 - Cene oglasov- i» vsa« umi vlSme v Sirim I stolica trgovski 60 rmanCno uo-avni 100. usmrti«,ce 90 lir — Za KLKJ wt vsak mir, iirine I cmpia /a vse vrste oglasov o« z*- din - Tlsks Tiskarski ravod ZTT - Podružn Gorica Ul 8. Peiluv, »-II Te* 33-82 - Hokopisi se n- vraiajo esečno NAKOCNINA: Cona A: mesetna 350, Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Red. IJuA repub. Jugoslavija: Izvod "-0, zalojb» t''.rrst PoJtni tekotl rafuri za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.9374 — Za FLRJ: Agencija demokratltnega Inozem. tiska. Dr . ^ /t)z ^ mje. Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel 21-928 tek. ratun pri Narodni bank! v Ljubljani «04 T 375 — Izdala Založništvo tržaškega ^sk«