PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	~ ..
Abb. postale I gruppo	- ViCIlžl 40 lir
Leto XXII. Št. 240 (6527)
TRST, sreda, 19. oktobra 1966
SKLEPI VČERAJŠNJE SEJE MINISTRSKEGA SVETA
Vlada je odobrila zakonski osnutek o stolicah in staležih slov. srednjih šol
Fanfani je poročal o svojih zunanjepolitičnih izjavah, ki jih bo prebral danes v poslanski zbornici - Govorili so tudi o Agrigentu - Cattin o reor-ganizaciji IRI - Senatorji razpravljajo o zakonu glede presajanja ledvic
RIM, 18. — Na predlog ministra za prosveto je ministr-svet na današnji seji odobril zakonski osnutek o določitvi Predmetov in predmetnih skupin za ustanovitev stolic za stalna m poverjena mesta na slovenskih srednjih šolah. Zakon-®kt osnutek določa tudi pogoje za ustanovitev stolic in mest v staiežu ter dolžnosti profesorjev.
Vlada je o tem dala zelo kratka por?čil°- Podrobneje bomo lahko pisali, ko nam bo znano celotno besedilo omenjenega zakonskega osnutka. Kaže torej, da je ministrski svet sprejel zakonski osnutek za ureditev vpra sanja staleža profesorjev na slovenskih srednjih šolah, kar je Slavni pogoj za razpis natečajev za stalna mesta.
Na seji vlade, ki je trajala štiri ure in pol, je najprej zunanji minister Fanfani spričo današnje pa pcidanske razprave o zunanji polivki v poslanski zbornici prebral Poročilo, ki ga je vlada odobrila. ",at0 je vlada odobrila tudi pravil-jnk za državne habilitacijske izpi-I? ° pouku na srednjih šolah in za določitev odgovarjajočih razre-°°v za natečaje za stolico. Na Predlog notranjega ministra Tavia-nija pa premestitve desetih prefektov. Uradno poročilo o seji, ki ji je predsedoval predsednik vlade ™oro, je bilo kratko, zaradi tega o novinarji hoteli zvedeti kaj več P° seji od posameznih ministrov. , l^ovinarji so med drugim vprašali ministra Mancinija, ali se je na seji govorilo tudi o Agrigentu. '-kigovarjal je ,da se je govorilo na njegovo zahtevo, ker ta zadeva
ni bila na dnevnem redu. Poudaril je, da so ministri ponovno potrdili vsebino njegovega prejšnjega sporočila, ko je predložil parlamentu svoje poročilo. Vlada pa bo pred koncem debate povedala svoje mnenje in dala svoje predloge. Ko so ga vprašali, za kakšne predloge gre, je Mancini odgovoril, da je dobil minister Scaglia nalogo, naj glede proceduralne plati govori z obema predsednikoma parlamenta. Na vprašanje, kdaj bo prišlo do debate, je Mancini izjavil, da je to odvisno od obeh predsednikov parlamenta, ki bi morala datum določiti čimprej. Vsekakor pa se to ne bo zgodilo v četrtek, ker do takrat ne bodo še dotiskali poročil, ki obsegajo 270 strani. Na vprašanje, kdaj se bo vlada ukvarjala na svoji posebni seji z zadevo o Agrigentu, je minister odgovoril, da se bo to zgodilo takoj po parlamentarni debati. Tremello-ni pa je novinarjem potrdil Mancinijeve izjave in dodal, da se bo o Agrigentu začela debata najprej v senatu, ker poslanska zbornica razpravlja o programaciji.
V senatu pa so v zvezi z Agri-gentom senatorji KD, PSI in PS-DI predložili resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnji poseg vlade »za zaščito zainteresiranega prebivalstva in zato, da bi se poiska. li vzroki in odgovornost — tehnična in upravna*. Končno zahteva resolucija od vlade, naj ukrene vse potrebno v zvezi z rezul-
•"'IIIIIIIHIIIII...iiiiiiiiiiiiiiiiiimm.hm......m.....
IZJAVA CISL PO MINISTRSKIH OBLJUBAH
Edino jamstvo zaposlitve v ladjedelstvu so sindikati
UIL zahteva ponoven sestanek z ministri Santi noče biti tajnik CGIL
RIM, 18. — Delegacija CISL, ki je udeležila sestanka na ministrstvu za proračun, na katerem ?° razpravljali o posledicah, ki ga c° imel načrt za preureditev ladje-celstva, je izdala poročilo. V njem
in hi ’ da Je- kar se položaja v
jaujedelnicah in ukrepov nadomestke dejavnosti prizadetih področij cce, edino jamstvo, ki sta ga dala kjjnistra Pieraccini in Bo za ohra-nitev ravni zaposlitve, nadzorstvo sindikatov nad razvojem položaja. ™ndikati bodo lahko ugotovili, ali razni ukrepi v skladu s poetično voljo, ki jo je izrekel CIPE, in ali se ne bo zaposlena delovna “jla skrčila To nadzorstvo bodo •norali sindikati opravljati na pe-lodičnih sestankih s prizadetimi M®jl in ustanovami (IRI, Fin-cantieri. itd.)
Kar se tiče gospodarske stvarno-j * na področjih Trsta, Genove in £a Spezie, meni CISL, da je tre-spodbosti deželne odbore za načrtovanje, naj do 31. decembra le-poskrbijo za sestavo deželnih J~v°jnih načrtov. Poleg tega je _r„eba čimprej ustanoviti deželne fi. IRt ne družbe ob udeležbi kapitala «1, da se dajo nove proizvodne
Pobude.
Vn?ISL meni, da je tudi bistvene »aznosti, da se za primeren splošni ««1 na prizadetih področjih pro-~C1 celotna «pomorska politika«, °a se uskladijo in dosežejo posegi Pristanišča ter za pridobitev no-kn ,P°m°rskega prometa. Prav ta. o bo treba poskrbeti za kopen-Prometne zveze. Glede Jamstva zaposlitev in glede zagotovitve asiužka prizadetih delavcev je tre-sm. ?a*etl 2 IRI pogajanja, da se Prejmejo primerni ukrepi v pri-neru potrebe premeščanja delovne in' ki ga bo terjala tehnološka i'* organizacijska preureditev pod--FIM-CISL in ozemeljske orga-bodo nadalje proučile po-«uce, za katere so zvedeli na zad-rjem sestanku, tako da bodo lah-£o dale na novem sestanku svoje
Protipredloge.
J?« zvezno tajništvo UIL je pro.
0 Položaj v zvezi z ladjedel-dft0?'	J® na koncu sklenila,
g? . P° zahtevala od vlade ponovni stanek, da se vsa stvar še glob-ji?.Prouči. Hkrati pa je pozvala oje sindikalne organizacije, naj
meni,PPre3emaj° po-bud’ ki bi-■♦.vi, zavzemanje vnaprejšnjih
all'Sc do tega vprašanja. fCcnfindustria je najprej sporo-odf s‘ndikalnim organizacijam, da bil medzvezni sestanek, ki je k 1 sklican za jutri 19. oktobra, j',r ni prišlo do uresničenja spre-a P°S°jev. Confindustria pra-*’ da bo prišlo do sestanka, ko s»ri • Položaj normaliziral. Pred-Do«? i Confin<histrie Costa pa je .1 vsem trem snidikalnim or-g »»Mijam brzojavko, v kateri n*1’ da je pripravljen na oseb-sestanke z glavnimi tajniki, jasneje je FIM-CISL sporočila, i« Preklicala stavko kovinarji’ naP°vedano do 29. oktobra. spj^Podlagi tega sklepa je pred-kal *k Confindustrie poslal sindi-v J1* vodstvom novo brzojavko, kateri predlaga obnovitev po-Kaian.j 26.. 27. in 28. oktobra.
_ ,anes so se sestala vodstva vseh
nih odnosih in o sporu v kovinarski stroki. Na koncu sestanka so tajništva izjavila, da bodo predlagala Confindustrii, da se čimbolj pohiti s pogajanji za sklenitev delovne pogodbe kovinarske stroke.
Član PSI Fernando Santi objavlja v časopisu »Gazzetta di Parma* pismo, v katerem zanika trditev, da bi sprejel mesto tajnika CGIL. Santi pravi, da bi se kljub svojemu slabemu zdravju vrnil v vodstvo sindikatov le, če bi to prispevalo k sindikalni enotnosti, to je k ustanovitvi takega sindikata, ki bi bil neodvisen od strank, vlade in delodajalcev. Santi pravi, da je enotnost delavcev v interesu vse države, V pismu je tudi negativno ocenil način, kako je prišlo do socialistične združitve.
Danes je bila v Milanu vsedržavna skupščina pokrajinskih tajništev kovinarjev FIM-CISL. Glavni tajnik FIM Luigi Macario je v svojem poročilu orisal sindikalni položaj in dejal, da se je v zadnjih borbah pokazala enotnost delavcev, ki se odločno borijo za sklenitev nove delovne pogodbe. Zatem je orisal stališče FIM-CISL do novih pogajanj ter njen predlog, da se neha stavkovno gibanje. Dejal je, da upa, da bodo drugi kovinarji razumeli željo FIM-CISL po obnovitvi pogajanj, da pa ne bo njegova organizacija nikoli pristala na nesprejemljive pogoje.
tati in ugotovitvami preiskave
Poslanska zbornica je začela popoldne razpravo o zunanji politiki, ker sta o tem PSIUP in PLI vložili dve resoluciji, KPI interpelacijo, MSI pa dve interpelaciji ter eno vprašanje, dve vprašanji KD, eno vprašanje pLI in e-no vprašanje »neodvisni republikanec* Pacciardi. Govorili so: najprej voditelj PSIUP Vecchietti, nato pa liberalec Cantalupo, komunist Galluzzi in končno miso-vec De Marsanich. Odgovor na interpelacije in vprašanja bo dal zunanji minister Fanfani jutri popoldne.
Poslanec Galluzzi (KPI) je zahteval, naj Italija prispeva k dokončni izolaciji vojnohujskaških krogov v ZDA, tako da bo povsem jasno, da se ne more stri-njati s politiko »progresivne eska. lacije v Aziji*. Rekel je, da rešitev spora s pogajanji ne more sloneti na ameriških zahtevah, temveč na spoštovanju ženevskih spo. razumov. Glede atlantskega pakta je Galluzzi dejal, da so »ZDA v atlantski krizi opazile možnost, da naslonijo svojo politiko na Zahodno Nemčijo, ki je edina - po sili razmer — pristala na ameriško politiko*. Od tu izhaja »pod pora reva.nšizmu, ki podpira od vratno politiko terorističnih sku Pin, ki delujejo v Gornjem Poa dizju*. Glede evropske integracije pa je dejal da je možna samo v okviru »velike Evrope*, če se hoče doseči mir in sodelovanje med narodi.
Misovec De Marsanich pa je rekel, da «v resnici obstaja poskus ZDa in Sovjetske zveze, da bi se sporazumele za hrbtom Evrope*. Zaradi tega je bil rezultat Erhar-dovega obiska v Washingtonu ne. gativen. Zato je potrebna evropska integracija in povezava z Bonnom.
Dopoldne pa so poslanci obravnavali predlog za spremembo dav. *a IGE na brezalkoholne pijače.
. Državni podtajnik Donat-Cattin Je danes v odgovoru na neko vprašanje dveh socialističnih senatorjev povedal, da je IRI tako-le reorganizirala nekatera svoja podjetja z državno udeležbo:
1. Vključitev v Italsider in v Cementir tistih električnih družb, ki so sestavljale SME. 2. Vključitev v SIP njenih pridruženih podjetij in petih koncesijskih telefonskih podjetij. 3 Sistematizacija Finelettrica in preureditev bivše električne skupine, ki je pripadala IRI. 4. SME je spremenjena v samostojno finančno družbo, da bi omogočila lažji gospodarski razvoj južne Italije in otokov. Nato je podtajnik povedal, da je v teku sodni spor zaradi odškodnine, ki jo mora ENEL plačati družbi Terni.
Isti podtajnik je potem odgovar. jal na interpelacijo senatorja KPI Francaville glede odpustov pri E-NI. Izjavil je, da gre pri sporu med AGIP in ENI za modernizacijo in tehnološko obnovitev. A-GIP je osredotočila svojo dejavnost na iskanje in proizvodnjo tekočih goriv, njen izvršni del pa bi se vključil v novo družbo pod imenom »SNAM — Progetti*. V teku spora so dosegli sporazum s sindikati, ki predvideva ponovno zaposlitev odpuščenih delavcev v drugih delavnicah podjetja in v drugih družbah ENI ali pa pri zasebnih koncesionarjih.
Na ostro kritiko sen. Francaville mednarodne politike ENI je podtajnik izjavil, da gre vladna politika za tem, da se prepreči, da bi bila ENI podrejena inozemskim družbam, čeprav se od časa do časa z njimi združuje, vendar pa vedno zadrži samostojen položaj.
Popoldne pa so senatorji razpravljali o zakonskem osnutku, na podlagi katerega se dopušča presaditev ledvic med asebami, toda le v primerih, ko so te ose
be med seboj v sorodstvu. Ste vilni senatorji, ki so sodelovali v debati niso izražali mnenj svojih strank, temveč le svoje osebije poglede. Med drugim sta se demokristjana Lombari in Monaldi izrekla za razširitev možnosti dajanja ledvic izven kroga sorodnikov. Monaldi je pri tem še poudaril, naj zakon določi, da se lahko presaja sleherni organ in ne samo ledvice: jetra, srce, pljuča. Pri tem pa mora biti »akt darovanja »popolnoma svoboden, prostovoljen in odgovoren. Po drugi strani pa je sen Buss itrdil, da je »darovanje* katerega koli organa v nasprotju s členom 5 civilnega zakona, ki prepoveduje razpolaganje s človeškim telesom, ki bi »trajno zmanjšalo fizično integriteto*. Vsem govornikom bo odgovoril jutri minister za zdravstvo Mariotti.
MOČAN POTRES V PERUJU
Mnogo mrtvih in ranjenih ter velika škoda Sinoči je bil potres tudi v Kolumbiji
Niso še znani dokončni podatki o mrtvih in ranjenih
LIMA, 18. — Preteklo noč je bil v Peruju močan potres, ki je povzročil mnogo mrtvih in ranjenih ter ogromno škodo. Ni še znano število mrtvih, ki Je vsekakor zelo visoko, ker pogrešajo mnogo ljudi. Število ranjenih Je tudi zelo veliko.
Čeprav niso še točno ugotovili števila mrtvih, govorijo zadnji u-
radni podatki o 86 mrtvih in nad 500 ranjenih. Toda poluradni podatki govorijo o 125 mrtvih in nad tisoč ranjenih. Največ žrtev je bilo v pokrajinah Huaco, Supe, Hua-ura in San Nicolas. Ker so zveze s temi kraji prekinjene, ni moč izvedeti za točne podatke. Bojijo se, da so posledice potresa mnogo hujše.
Potres so čutili tudi v departmajih Tumbes, Piura, Trujillo, Lambaye-
se je porušilo več hiš. Ob dveh ponoči po srednjeevropskem času je bil nov potres, ki pa je bil šibkejši. Prizadeta so bila tudi mesta Callao in Huacho (132 kilometrov severno od Lime), kjer je bilo središče potresa. V kraju Puente Pie-dra 15 kilometrov severno od Lime je 90 odstotkov hiš porušenih. Šest bližnjih vasi je na polovico porušenih. V Limi je bila največja škoda v revnejših predelih, kjer so se
que in še posebno v pokrajini Chan-1 porušile hiše iz zemlje. cay'	Do sedaj se računa, da je naj-
Prvi potres je bil ob 16.41 včeraj po krajevnem času (ob 22.41 po srednjeevropskem času) in je trajal približno 50 sekund. Prebivalstvo v Limi (približno 2 milijona prebivalcev) je zbežalo na ulice. Več tisoč ljudi pa je ostalo v dvigalih, ker je bil prekinjen električni tok. Prekinjene so bile tudi številne telefonske zveze. Poškodovanih je bilo mnogo poslopij, zlasti starih. V obalnem kraju Chorillos
bolj prizadeto mesto Puente Pie-dra, kjer se je porušilo 300 hiš, med katerimi tudi občinska palača, cerkev in sedež policije. Tudi nekatere železniške proge so prekinjene. Poslopje parlamenta v Limi je hudo poškodovano, toda v poslopju ni bilo žrtev, ker so že pri prvih sunkih vsi zbežali na prosto.
Ustanovljen je bil vladni odbor za nujno pomoč, ki mu predseduje predsednik Belaunde Terry. Vojska
je prevzela nadzorstvo nad bolj prizadetimi kraji okoli prestolnice in s sodelovanjem ministrstva za zdravstvo skrbi za pomoč prizadetim.
Večina strokovnjakov pravi, da je prestolnica Lima na področju, ki je se posebno podvrženo potresom. A-parati v Limi registrirajo povprečno deset šibkih potresnih sunkov na dan in pet močnejših.
Od leta 1746 je bilo v Peruju pet močnih potresov: 28. oktobra 1746 je potres, kateremu so sledile poplave, povzročil smrt več tisoč ljudi ter je uničil pristanišči Callao in Lima. 13. oktobra 1868 je močan potres povzročil smrt 70.000 ljudi v Peruju in Ekvadorju. 24. maja 1940 je zgubilo življenje več tisoč ljudi zaradi potresa, ki je uničil Callao in Limo. V letih 1950 in 1959 so močni potresi povzročili v krajih Cuzco in Arequipa več sto mrtvih.
Ob 19.45 po srednjeevropskem času je bil močan potres v kolumbijski prestolnici Bogoti. Do sedaj ni še poročil o morebitnih žrtvah ali o škodi.
narici. To je že 64-letalo te vrste, ki se je ponesrečilo, od kar je Zahodna Nemčija kupila ta letala ameriške proizvodnje. Pilot je odskočil s padalom in so ga pozneje rešili iz morja.
.....................i............................................
PREDSEDNIK JOHNSON DANES V NOVI ZELANDIJI
ZDA niso dale nobene konkretne pobude za konec vojne v Južnem Vietnamu
Izjave madžarskega zunanjega ministra v OZN - Številni atentati osvobodilnih sil v Juž. Vietnamu
NEW YORK, 18. — Madžarski zunanji minister Janoš Peter je med splošno razpravo v OZN izjavil, da Severni Vietnam in južnovietnamska narodnoosvobodilna fronta nistamne-nja. da so ZDA dale kakršno koli konkretno veljavno pobudo za mir v Vietnamu.	---------
»Dobro poznavajoč mnenje vlade Vietnamske demokratične republike in južnovielnamske narodnoosvobodilne fronte lahko izjavim, da ZDA niso do sedaj sporočile nobenega konkretnega in veljavnega predloga za mir. 'reko imenovani mirovni predlogi in tudi tisti, ki smo jih slišali tu, se izogibajo bistvenemu vprašanju. Vsebujejo tako bistvene pomanjkljivosti, da so neučinkoviti.*
»Ameriška ponudba za prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama kaže pomanjkanje resnih miroljubnih namenov, ker je povezana z enakim ukrepom severnega Vietnama. Kar je potrebno, je brezpogojna ustavitev bombardiranja, ki naj se kaže kot enostranska koncesija. Nadaljuje se napad, ki ga m para v zgodovini držav, proti Vietnamski demokratični republiki. Brezpogojna ustavitev tega napada se ne more o-značiti za enostransko koncesijo.
Janoš Peter je nato poudaril, da se morajo ameriške čete in njihovo osebje brezpogojno in pod jam. stvi umakniti iz Vietnama. Vsak predlog, na podlagi katerega je ta umik negotov, kaže na pomanj. kanje pravih miroljubnih namenov.
Cejlonski delegat je predlagal, naj majhna skupina nevezanih držav obišče prestolnice držav, ki so vmešane v vietnamsko vojno, da bi mogli ustvariti ozračje, v katerem bi mogli premagati medsebojno nezaupanje. Zavzel se je tudi za sprejem Kitajske v OZN.
V Varšavi je podpredsednik se-vemovietnamske vlade podpisal sporazum o poljski pomoči Severnemu Vietnamu.
Uradno sporočilo o obisku bolgarske delegacije v Hanoju poudar. la, da je bolgarska vlada pripravljena dajati vse olajšave bolgarskim prostovoljcem, ki nameravajo odpotovati v Vietnam, da bi se borili ob strani vietnamskega ljudstva. Sporočilo pravi, da bo Bolgarija poslala v Vietnam tudi eno bolnišnico z 200 posteljami.
Nocoj je podpredsednik sevemo-
treh
osrednjih sindikalnih organi-
7a_-. --ainiumaiuui uigniu-
‘J ter razpravljala o medseboj-
* 'I'"1'"1 Illlllllllllllllllllnil.il   Hilli.H.ll.lllll     Hill III«
IZJAVE RAVNATELJA FA0
Zaradi naraščanja prebivalstva vedno bolj grozi pomanjkanje
Nujno je mednarodno sodelovanje, da se ustvari stalno ravnotežje med prebivalstvom in potrebami
vietnamske vlade prišel iz Varšave v Moskvo, kjer se bo ustavil nekaj časa in bo nato nadaljeval pot v Mongolijo. V Moskvi je že bil konec septembra, kjer se je sporazumel o novi sovjetski pomoči Se-vefnemu Vietnamu. Obiskal je tudi Vzhodno Nemčijo, Albanijo, Romunijo, Bolgarijo ln Mad!arsko.
Ameriški predsednik Jonnnson Je odpotoval danes ob 8.30 po srednjeevropskem času s Havajskih otokov v Novo Zelandijo. Pozneje bo obiskal Se Avstralijo, Filipine, Tajsko, Malezijo in Južno Korejo. V novozelandsko prestolnico Welling-ton bo prispel ob 3.25 ponoči, še prej se bo ustavil v prestolnici otočja Samoa, kjer živi polinezijsko prebivalstvo. Tudi to otočje je poslalo vojake v Južni Vietnam.
V Južnem Vietnamu so partizani Izvršili v zadnjih 24 urah veliko število atentatov. Pri teh atentatih jo zgubilo življenje 17 oseb, 83 pa jih je bilo ranjenih. Tudi vojaške akcije osvobodilne vojske so v zadnjem času zelo številne. Predvsem napadajo postojanke sajgonske vojske. V zadnjih 24 urah so osvobodilne sile Izvršile šest napadov na vojaške postojanke sajgonske vojske. V ostalem pa ni večjih vojaških operacij na kopnem. Zaradi slabega vremena so se v zadnjih 24 urah ameriška letala omejila na bombardiranje južnega dela Severnega Vietnama ln demilitariziranega področja.
Preteklo noč so osvobodilne sile obstreljevale z možnarji sedež u-pravnega okraja pokrajine King Giang, pri čemer je bilo šest oseb ubitih, 13 pa ranjenih. Osvobodilne sile so izstrelile približno 40 gra-nad. Poleg tega so obstreljevali z možnarji oporišče ameriških vojaških svetovalcev v Bao Lok 160 kilometrov od prestolnice.
ti Maroku ter opere čast svoje dežele in samega sebe».
Kakor je znano, je v ugrabitev Ben Barche vpleten tudi maroški notranji minister general Ufkir. Proti Ufkiru in Dhmiju so izdali mednarodno zaporno povelje.
Josip Vidmar častni doktor ljubljanske univerze
LJUBLJANA, 18. — V navzočnosti člana predsedstva CK ZKJ Mihe Marinka, članov Slovenske akademije znanosti inu-motnosti, dekanov vseh fakultet, univerzitetnih profesorjev in ravnateljev visokih šol, gostov iz drugih republik in številnih uglednih kulturnih delavcev Je rektor ljubljanske u-niverze inž. Albert Struna slovesno promoviral za častnega doktorja literarnih ved predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josipa Vidmarja.
Dvanajst gasilcev mrtvih pod ruševinami
NEW YORK, 18. - Dvanajst gasilcev je zgubilo življenje, ko se je porušilo poslopje v plamenih v Manhattanu. Do sedaj so našli šest trupel. Drugih 17 gasilcev je bilo ranjenih.
Požar je izbruhnil ponoči. Pri ga šenju je sodelovalo približno 200 gasilcev. Požar se je razširil na tri poslopja. Nenadoma se je porušil zid, pod katerim je bilo kakih 20 gasilcev. Osem se jih je pravočasno umaknilo, drugih dvanajst pa je ostalo pod ruševinami.
Pet delavcev mrtvih zaradi eksplozije
ŽENEVA, 18. — V predoru, ki je povezan z ogromnim jezom Hon-grin v kantonu Vaud, je nastala eksplozija jamskega plina, pri čemer je zgubilo življenje pet delavcev, nekaj pa jih ie bilo ranjenih.
Zaradi eksplozije se je porušil del predora kjer je delalo približno tisoč metrov pred vhodom osem delavcev in poveljnik skupine.
Takoj po eksploziji so prišle skupine gasilcev in orožniki iz bližnjih vasi. V predoru so baje blokirani še nekateri delavci in je malo u-panja, da jih bodo rešili. Med mrtvimi je tudi en Italijan in eden med ranjenimi.
Še en «Starfighter» se je ponesrečil
NEW YORK, 18. — «Najstrahot-nejša stran celotnega problema prevelikega naraščanja prebivalstva je nevarnost velikega pomanjkanja, ki bi moglo prizadeti nekatere najbolj obljudena in manj razvita področja sveta.« Tako je izjavil glavni ravnatelj FAO dr. Sen v svojem govoru v New Yorku ob proslavi 50. obletnice ustanovitve «Gi-banja za družinsko načrtovanje v ZDA«.
Zatem Je dr. Sen govoril o prehrani na svetu. Izjavil je, da se opaža vedno slabša prehrana, pomanjkanje vedno bolj grozi, ker proizvodnja živil ne more slediti odstotku naraščanja prebivalstva. Dr. Sen je izjavil, da Je moč rešitev najti v dveh obsežnih akcijskih smereh: povečanje kmetijske proizvodnje v deželah v razvoju in «statilizacija prebivalstva«.
V zvezi z nedavnimi pobudami FAO za pomoč deželam v razvoju je dr. Sen zahteval večjo javno in privatno finančno pomoč za svetovni načrt za kmetijski razvoj In zn program za sredstva za živilsko proizvodnjo.
Dr. Sen Je poudaril, da Je program o sredstvih za živilsko proizvodnjo zelo nujen, kajti države v razvoju bodo lahko povečale pro. izvodnjo živil samo z večjo uporabo umetnih gnojil, sredstev proti parazitom ln kmetijskih strojev. V ta namen bi potrebovali 500 milijonov dolarjev letno. Izrekel Je na-to zadovoljstvo, ker Je ameriška vlada predlagala, naj bi ustanovili svetovno rezervo deset milijonov ton žita.
Glede stabilizacije prebivalstva, Je dr. Sen izjavil, da medtem ko se nadaljuje razprava o tem težavnem problemu, se hkrati manjšajo predsodki proti družinskemu načrtovanju. Nekatere dežele v razvoju so že dale Javna navodila za nadzorstvo prebivalstva in morali bi Jim pomagati pri uresničenju njihovih programov. Pripomnil je, da bi se morale vse razvite države, ki lahko pomagajo na tem sektorju, zanimati vsaj za Indijo ln Pakistan, kjer Je skupno šestina sve tovnega prebivalstva in kjer je pa manjkanje živil tako pereče. Na
koncu Je dr. Sen omenil nevarnost za Individualno svobodo in za človeško dostojanstvo zaradi stalnega naraščanja prebivalstva In s tem povezanega poslabšanja življenjskih pogojev, ki so se s tako težavo izboljšali v tisoč letih. Poudaril je, da Je treba odstraniti pravo nevarnost, ki je pomanjkanje. zato pa je treba uporabiti vse sile in potrebno Je sodelovanje med bogatimi in revnimi deželami, da se ustvari stalno ravnotežje med prebivalstvom ln potrebami. Dodal je: iisele tedaj bo moč odstraniti gospodarske in socialne vzroke voj. ne ter postaviti trajne temelje za svetovni mir ln varnost.«
Poročilo Združenih narodov, ki so ga objavili danes, pravi, da bi svetovno prebivalstvo utegnilo leta 2000 prekoračiti šest milijard. Poročilo pravi, da bo prebivalstvo znatno na-rastlo v deželah v razvoju, predvsem v Afriki in v Latinski Ameriki. Po predvidevanjih poročila bo Kitajska imela leta 2000 od 900 do 1.400 milijonov prebivalcev.
Dr. Jenny o razgovorih z zun. ministrom Tončičem
BOČEN, 18. — Sodišče je danes spremenilo priprtje petih oseb, med katerimi je tudi žena terorista Klot-za, v aretacijo. Priprt pa je še vedno Richard Kofler, ki je baje med zaslišanjem izjavil, da je sodeloval pri atentatu na Malga Sasso. Danes je okrog tisoč srednješolcev v povorki manifestiralo z napisi: «L’A1-to Adige 6 Itaiian. Incidentov ni bilo.
Z Dunaja poročajo, da je Klot-zov odvetnik izjavil, da njegov varovanec ni sodeloval pri atentatu v Malga Sasso. Prav tako na Dunaju — Je voditelj nove «Južna tirolske stranke za socialni napredek« dr. Egmont Jenny na tiskovni konferenci povedal, da se Je pogovarjal z avstrijskim zunanjim ministrom Tončičem ter poudaril, da se v glavnem strinja z njegovo politiko. Glede bodočih sporov okrog Južne Tirolske, ki naj se rešujejo pred mednarodnim sodiščem v Haagu, je Jenny predlagal, da bi bila ((boljša oblika posebna arbitražna petčlanska komisija«. Glede tega mu Je Tončič obljubil, da mu bo poslal mnenje odbora strokovnjakov za mednarodno jamstvo in da bo nato počakal na Jennyjevo mnenje.
Polk. Dlimi prišel v Pariz
RABAT, 18. — Podravnatelj maroške varnostne službe polkovnik Ahmed Dlimi je odpotoval sinoči v Pariz, kjer se bo prijavil francoskim sodnim oblastem v zvezi s procesom o ugrabitvi in umorom Ben Barche. Dlimi je poslal kralju Hasanu pismo, v katerem pravi, da se je odločil za svoj korak, zato na »napravi konec obrekovanju pro-
HAMBURG, 18. — Danes se je ponesrečilo in padlo v Severno morje še eno letalo «Starfighter», ki je pripadalo zahodnonemški vojni mor-
..........................................■umili
Tito odpotuje danes
na sestanek z L Gandi in Naserjem
Kardelj obišče SZ - Začetek razgovorov o izvozu govejega mesa iz Jugoslavije v Italijo
V SZ pripravljajo nov vesoljski poskus?
VARŠAVA, 18. - Varšavski Usti pišejo, da nameravajo v Sovjetski zvezi napraviti nov velik vesoljski poskus med sedanjim zasedanjem voditeljev držav varšavskega pakta, ki se Je začelo v Moskvi.
«Kurier Polski« piše, da se ne izključuje, da bodo na sestanku govorili o stališču, ki naj ga zavzamejo spričo dejstva, da Kitajska odklanja sodelovanje z drugimi socialističnimi državami za koordiniranje pomoči Vietnamu.
((Navzočnost kubanskega in mongolskega delegata, nadaljuje Ust. spominja na konferenco, ki je bila lanskega novembra v Moskvi in na kateri so med drugim govoriU o možnosti, da ves komunistični blok izdeluje in izstreljuje satelite. Zaradi tega domnevajo, da bodo voditelje soclaUstičnlh držav povabili, naj prisostvujejo Izstrelitvi kakega satelita in kake rakete ali pa vesoljske ladje z več piloti na krovu.«
«Express Vieczomy» piše, da bodo morda poslali v vesolje zelo ve-Uko vesoljsko ladjo s številno posadko, med katero bodo poleg na vih pilotov tudi tisti, ki so že bili v vesolju. Drugi pa domnevajo, da bodo istočasno izstrelili dva sate-Uta, ki bi se združila in sestavila veUko vesoljsko ladjo, takoj ko bi začela krožiti okoli Zemlje. Tretja kabina, ki bi jo zatem izstrelili, pa bi sprejela posadko prejšnjih dveh ladij. Isti Ust omenja tudi domneve, da nameravajo izstreliti «Luno 12» brez posadke na krovu. Ta satelit bi pristal na Luni in bi se nato vrnil na Zemljo. Vse te domneve so po mnenju poljskih dopisnikov zelo verjetne spričo dejstva, da je poveljnik sovjetskih kozmonavtov Nikolajev nenadoma odpotoval iz Moskve. Prestolnico je zapustil tudi minister za obrambo maršal Malinovski.
PARIZ, 18. — Od 1. januarja 1967 do 31. decembra 1969 bo Francija kupila od Sovjetske zveze štiri mi-lrione in pol ton surovega petroleja. Kupčija spada v okvir francoska sovjetskega trgovinskega sporazuma, ki je bil sklenjen oktobra 1964.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Predsednik re-pubUke maršal Tito odpotuje jutri na tretji sestanek s predsednico indijske vlade Indiro Gandi in predsednikom ZAR Naserjem, ki bo od 21. do 24. oktobra v Novem Delhi-jh. Tretji sestanek državnikov Indije, ZAR in Jugoslavije je nadaljevanje tradicionalnega sodelovanja med tremi državami, ki je postalo posebno intenzivno po prvem trojnem sestanku (TitaNaser-Nehru) leta 1956 na Brionih in drugem 1961 v Kairu. Na sestanku v Novem Delhiju, ki bo popolnoma delovnega značaja, bodo, kot se predvideva, Tito, Naser in Indira Gandi izčrpno razpravljali o mednarodnem položaju in pri tem posvetili posebno pozornost dogodkom v Vietnamu, politiki sile in rasne diskriminacije v Afriki, gospodarskim vprašanjem držav v razvoju, razorožitvi, stanju v nevezanih državah in proučili možnosti novih akcij nevezanih držav za rešitev perečih mednarodnih vprašanj. Povsem gotovo je, da se bodo državniki pogovorili tudi o vprašanjih s področja medsebojnega sodelovanja med Indijo, Jugoslavijo in ZAR.
Na vabilo vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze bo od 20. oktobra do 1. novembra obiskala Sovjetsko zvezo delegacija zvezne skupščine Jugoslavije pod vodstvom predsednika Edvarda Kardelja. Poleg razgovorov z zastopniki vrhovnega sovjeta in sovjetske vlade bo delegacija obiskala tudi nekatere republike Sovjetske zveze.
V Beogradu so se danes pričeli jugoslovansko - italijanski razgovori o ureditvi izvoza goveda in ga vejega mesa v Italijo.
Vodja italijanske delegacije generalni ravnatelj za izvoz in uvoz ministrstva za zunanjo trgovino Ita lije Carmelo Larosa, je pred začetkom razgovorov izjavil novinarjem, da je italijanska delegacija prispela v Beograd, da bi preverila možnosti za nadaljnji razvoj in stabilizacijo trgovinske izmenjave z Jugoslavijo in da ugotovi, kaj je moč storiti glede zahtev Jugoslavi-
je, da se ukinejo dodatne pristojbine na uvoz goveda in govejega mesa. Larosa je izrazil prepričanje, da bodo razgovori uspešni.
Vodja jugoslovanske delegacije podtajnik v zveznem tajništvu za zu nanjo trgovino Boris Šnuderl je opozoril novinarje na vprašanje, ki vpliva na celotno trgovinsko izmenjavo med obema državama, in dodal, da bi se izvoz goveda in govejega mesa, ki znaša v celokupnem izvozu v Italijo 35 do 40 odst., moral urediti z dolgoročnim sporazumom.
V	zveznem tajništvu za informa cije so podpisali danes sporazum o ustanovitvi francoskega kulturnega centra v Ljubljani. Francija ima svoje kulturne centre v Zagrebu in Beogradu. Kulturni center v Ljub ljani bodo v kratkem odprli.
B B.
Izraelski pisatelj Joseph Agnon Nobelov nagrajenec
STOCKHOLM, 18.	- Tajnik
švedske akademije je danes izjavil, da se bodo šele v četrtek odločili o dodelitvi letošnje Nobelove nagrade za književnost.
Izraelski radio pa je danes trdil, da bo nagrado dobil izraelski pisatelj Shamuel Joseph Agnon. Predsednik vlade Levi Eškol je že poslal pisatelju brzojavko s čestitkami.
V	švedskih poučenih krogih so nocoj potrdili, da bodo Nobelovo nagrado za književnost dodelili izraelskemu pisatelju Agnonu. Pripominjajo, da je švedska akademija o tem že obvestila izraelskega pisatelja. Švedske knjigarne so že danes postavile v izložbena ok. na številne knjige izraelskega pisatelja.
Agnon ima 78 let. Rodil se je na Poljskem In živi v Palestini od leta 1907. Napisal je osem romanov in pripovedk v hebrejiči-nl- Njegova dela so bila prevedena na 10 tujih jezilkov.
Včeraj so ministri v Rimu posvetili del svoje seje tudi slovenskemu šolstvu. Odobrili so namreč zakonski načrt, ki pomeni korak naprej — končno! — za izvajanje zakona o slovenskih šolah, ki je l 1 odobren pred več kot petimi leti, in sicer 9. oktobra leta 1961! Upia mo, da bo poskrbljeno za čimprejšnjo dokončno odobritev tega zakonskega načrta, kakor tudi vseb ostalih zakonskih ukrepov, ki bodo končno omogočili, da se bo naš šolski zakon po tolikih letih v celoti izvajal.
Za danes se pričakujejo važne izjave zunanjega ministra Fanfani-ja v poslanski zbornici, kjer bo odgovarjal na številne interpelacije in vprašanja levičarskih in desničarskih poslancev, ki so včeraj svoje poglede na zunanjo politiko obširno cbrazložili.
Medtem ko se vojna v Vietnamu nadaljuje in so partizani v zadnjih 24 urah izvršili veliko število atentatov in zelo številne vojaške akcije, nadaljuje predsednik Johnson potovanje v Novo Zelandijo in nato v Manilo, kjer bo napovedana konferenca šestih o Vietnamu.
Danes pa odpotuje v Novi Delhi predsednik Tito na trojni sestanek z Indiro Gandi in Naserjem. Tudi na tem sestanku bodo razpravljali o politiki nevezanih držav glede vietnamske vojne.
V	Vietnamu je govoril včeraj tudi mad arski zunanji minister Janoš Petar med splošno razpravo v OZN ter zlasti poudaril, da ZDA niso do sedaj postavile nobenega konkretnega in veljavnega predloga za mir, kajti «vsi taki imena vani mirovni predlogi se izogibajo bistvenega vpra: anja in so neučinkoviti*.
O važnem sestanku predstavnikov članic var avskega pakta, ki bo v Sovjetski zvezi, včeraj ni bilo nobenih poročil. Komentatorji pa poudarjajo, da bo glavni predmet razgovorov sedanja politika kitajskih voditeljev.
V	Parizu je zunanji minister de Murville obširno govoril o francoski zunanji in gospodarski politiki. Glede prve je poudaril: »Smoter mednarodne politike je, biti gospodar lastne usode, t. j. biti neod-v! -n. Zaradi politike šibkosti se je Francija umaknila iz NATO kot or. gantzacije, ne pa iz atlantskega zavezništva, ki je element ravnotežja med vzhodno in zahodno Evropo.
V	noči med ponedeljkom ln torkom je bil v Limi, prestolnici Peruja močan potres, ki je povzročil mnogo mrtvih in ranjenih ter a gromno škodo. Točno število mrtvih in ranjenih še nl znano.
PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj: najviija temperatura 19.8. najmlžja 15.4, ob 19 uri 18; zračni Uak 1010.6 narašča, veter 5 km jugozahodnik, vlaga 80 odst., nebo 3 desetinke poobiačeno, morje mirno, temperatura morja 20,3 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 19. oktobra
Etbin
Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 17.14. Dolžina dneva 10,48. Luna vzide ob 12.47 in zatone ob 20.49 Jutri, ČETRTEK, 20. oktobra
Felicijan
ZAČELO SE JE VLAGANJE LIST ZA POKRAJINSKE VOLITVE
K Pl prva predložila listo tudi za pokrajinske volitve
Doslej ni bila predložena nobena nova lista za občinske volitve Volilna komisija KD bo dokončala s pripravo list in volilnih programov v petek - Koliko je volivcev za pokrajinske volitve
Včeraj so	_______________=________ . ____________
odprli volilni urad za predložitev I cinah, kjer bodo samo volitve za kandidatnih list za izvolitev novega pokrajinski svet, pa je skupno 19.771 pokrajinskega sveta. Takoj nato,! volivcev, in sicer: v miljski občini ko je začel urad delovati, je bila 1 9.771, devinsko-nabrežinski 4.863, dolinski 3.849, zgoniški 848 in v re-
na tržaškem sodišču, skega sveta. V ostalih okoliških ob- pokrajinski odbor levega centra tež-urad za nredlnzitev I činah	KnHn	ko in kratko življenje Tako se je
tudi zgodilo. Odbor je po svoji izvolitvi sicer plaval v bolj ali manj razburkanih vodah do junija 1965. leta, ko je dal na glasovanje letni proračun. Tedaj se je prvič resno zataknilo, ker so stranke opozicije zavrnile predloženi proračun. Toda pokrajinski odbor/ še ni takoj podal
prva predložena kandidatna lista KPI, na kateri so sledeči kandidati. Volilno okrožje Devin - Nabrežina, Albin Škrk; volilno okrožje Milje, Galliano Donadel; volilno okrožje Dolina, Anton Kapelj; volilna okrožja Trst: I. Liliana Spagnul por. Pe-rini; II. Silvano Tosolini; III. Mario Ervatti; IV. Mario Acerbi; V. Mario Zambon; VI. Gianluigi Bru-sadin; VII. Giordano Cermeli; VIII. Bruno Petronio; IX. Livio Saranz; X. Mario Criscenti; XI. Mario Colli; Xn. Giovanni Oss Pegorar; XIII. Mario Colli; XIV. Mario Slavec; XV. Laura Weiss; XVI. Mario Desanti; XVII. Sergio Bravin; XVIII. Teodoro Zergol; XIX. Giuseppe Walder-stein; XX. Giuditta Giraldi por. Donini; XXI. Dušan Furlan.
Za komunisti so včeraj predložili kandidatno listo za pokrajinske volitve tudi liberalci, ki šteje 24 kandidatov. Znak KPI bo torej tudi na glasovnici za pokrajinske volitve na prvem mestu.
Na volilnem uradu tržaške občine pa včeraj ni bila predložena nobena kandidatna lista, ker se večina strank ukvarja še vedno z zbiranjem podpisov in urejevanjem formalnosti, Id so potrebne za predložitev kandidatnih list. Doslej torej sta za občinske volitve v Trstu predložili kandidatni listi z vsemi 60 kandidati le KPI in PLI.
Volilna komisija KD nadaljuje medtem pod predsedstvom pokrajinskega tajnika dr. Botterija z delom za sestavo kandidatnih list, ki jih bo stranka predložila za obnovitev pokrajinskega in tržaškega občinskega sveta. Predvidevajo, da bo komisija zaključila svoje delo v petek, 21. t.m. V soboto, 22. t.m. se bo ob 16. uri sestal mestni odbor KD, da odobri volilni program za tržaško občino in kandidatno listo za občinske volitve. Prav tako v soboto ob 18. uri pa se bo sestal pokrajinski odbor KD, ki bo imel na dnevnem redu odobritev volilnih programov za občino in pokrajino ter odobritev kandidatnih list za pokrajinske in občinske volitve.
Pri raznih sekcijah KD se nadaljujejo sestanki članstva. Na sedežu sekcije na Greti je govoril poslanec Corrado Belci, ki se je med drugim zadržal tudi pri sklepih CIPE. Pri tem Je demokristjanski poslanec dejal, da Je v tem trenutku zaradi polemike še težko točno oceniti ekonomski pomen, ki ga imajo sklepi CIPE za tržaško gospodarstvo. Dejal je, da more le principialen skepticizem zanikati pomembnost kompleksa Grandi Motor! Fiat IRI, Italcantieri, suhega doka, naprave za razplinjevanje, razvoja ladjedelnice v Tržiču. In če se k temu doda — je dejal Belci — še dela, ki so v izgradnji kot naftovod, avto cesta, pomol VII, krožni železniški predor itd., je jasno, da gre za obseg investicij, ki bodo odločilne za tržaško gospodarstvo. Vrednost vseh teh investicij se približuje 150 milijardam lir, kar pomeni — je dejal Belci — da je bodočnost mesta zajamčena tako v ekonomskem pogledu kot v pogledu njegove vključitve v evropski in svetovni trg.
Na sedežu KD pri Sv. Soboti pa je govoril poslanec Giacomo Bologna, ki je predvsem dejal v nasprotju s trditvami komunistov, da se zaposlenost delavcev in uradnikov zaradi sklepov CIPE ne bo zmanjšala, temveč da Je mogoče celo pričakovati njeno kvalitetno in kvantitativno povečanje. Posl. Bologna je dejal, da je prepričan, da bodo pobude CIPE zavrle odhajanje diplomantov in univerzitetnih absolventov iz Trsta, ker se bodo povečale možnosti za zaposlitev doma, ki so sedaj majhne ali pa jih sploh ni. Dejal je še, da so tržaški problemi bili prvič načeti v okviru splošnega načrtovanja in torej s tisto racionalnostjo, ki je bila doslej pogrešana.
Po poaatkih prefekturnega volilnega urada ima v tržaški pokrajini volilno pravico za izvolitev pokrajinskega sveta na volitvah, ki bodo 27. novembra, 234.333 volivcev, in sicer 106.285 moških in 128.048 žensk. To število volivcev je bilo ugotovljeno na osnovi zadnje revizije volilnih imenikov v vseh občinah tržaške pokrajine.
V tržaški občini je 214.562 volivcev, ki bodo 27. novembra volili
ostavke, ampak je oktobra istega leta ponovno predložil v razpravo in odobritev proračunu z manjšimi nebistvenimi popravki, ki pa prav tako ni bil odobren z večino glasov. Po drugi zavrnitvi proračuna je odbor čez nekaj časa podal ostavko in na pokrajinski upravi je bila v začetku letošnjega leta imenovana komisarska uprava, ki bo pre-
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Proces proti skupini prekupčeval v znamenju medsebojnega obtoževanja
Sodnik je moral obtoženke opozoriti, naj govorijo resnico, če nočejo zabresti v še hujše nevšečnosti
Na kazenskem sodišču, ki je, kot smo zadnjič omenili, zasedalo v dvorani porotnega sodišča, se je včeraj nadaljevala razprava proti skupini žensk, ki so »služile* denar s tem, da so prekupčevale z obleko, električnimi aparati, televizorji in s krznenimi plašči, nato pa blago »plačevale* z menicami, na katerih so ponarejevale podpise. Sistem tega prekupčevanja je bil zelo preprost. Predstavile so se v trgovini, se ponudile, da bi za lastnika prodajale blago in res odnašale predmete ter se vračale naslednjega dne in lastniku izročale menice, na katerih so bili ponarejeni podpisi. Lastnik blaga je bil uverjen, da je napravil kupčijo, goljufije pa se je zavedel le tedaj, ko so mu banke vračale protestirane menice.
Kot rečeno je bil sistem zelo preprost, toda finančni posegi med obtoženkami pa so bili zelo, zelo
nehala delovati z izvolitvijo novega I zapleteni. Še sodnik dr. Lugnani, ki pokrajinskega sveta odnosno od- predseduje sodni razpravi, se je bora.	moral pošteno truditi, da je uskla-
pentaborski občini 440 volivcev.
Značilno je, da je samo v repen-taborski občini več volivcev moškega spola, v vseh ostalih občinah pa so v večini ženske, kar se odraza tudi v skupnem številu volivcev.
Zadnje pokrajinske volitve so bile 22. novembra leta 1964. Volilni izidi pa niso omogočili strankam levega centra skupno z Listo slovenske skupnosti, da bi imele večino, ker so skupno dobile le 12 od 24 izvoljenih svetovalcev. Ostalo polovico svetovalcev pa so dobile opozicijske stranke. Zato je bilo že od vsega začetka razvidno, da bo imel
Niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mmiii imiiiniiimia im ■ii,IiIiIiiiiiiii,ii,ii„iiIiiMII,IIIiiIiI,„iiI,IiIiiI|||iI|iiII|iiI||||iIiiI|||iiIiIiI||||iIi
ZA NEMOTEN POTEK VOLILNE KAMPANJE
Na prefekturi se je sestal odbor za volilno premirje
Polemika okrog prepovedi zborovanj na Trgu Unita ■ Vladni komisar odklonil posredovanje za izpustitev aretiranih v zvezi z dogodki 8. t.m.
V	okviru priprav za prihodnje upravne volitve je bil včeraj na prefekturi prvi sestanek odbora za volilno premirje, ki ga je sklical vladni komisar dr. Cappellini. Sestanka so se udeležili vladni komisar dr. Cappellini, pod!prefekt dr. Miceli, pokrajinski komisar dr. Pasino tržaški župan dr. Franzil, miljski župan Millo, nabrežinski župan Legiša, repentaborski župan Guštin, kvestor dr. Parlato, poveljnik karabinjerjev polkovnik Lalli, pokrajinski tajniki in zastopniki raznih strank
Vladni komisar je najprej izrazil svoje zadovoljstvo, ker mu ta sestanek nudi možnost, da pride v stik s predstavniki političnega življenja, nato pa je na kratko obrazložil njegov namen. Pripomnil je, da ne gre za nobeno novost, saj je odbor za premirje deloval tudi na zadnjih volitvah leta 1964. Zato je predlagal, naj bi šef njegovega kabineta dr. Mellaro prebral zapisnik s seje odbora za volilno premirje iz leta 1964, predstavniki strank pa naj bi izrazili svoje pripombe in predloge, da bi se tudi za letošnje volitve sklenil dogovor in ustanovil tak odbor. Predstavnik Gibanja za neod. visnost tržaškega ozemlja je vladnemu komisarju izročil pismo s prošnjo, naj bi vladni komisar posredoval za izpustitev aretiranih pri zadnjih demonstracijah v Trstu, vladni komisar pa mu je odgovoril, da žal ne more ničesar ukreniti, ker ta zadeva spada sedaj v pristojnost sodnih oglasti.
Dogovor za premirje predvsem določa, da nobena stranka ali skupina ne sme motiti zborovanja druge stranke in da ne sme med zborovanjem druge stranke deliti svojih letakov ter propagandni material. Prav tako pravi dogovor, da stranke ne smejo delati hišne propagande z razdeljevanjem in prodajo propagandnega materiala, da se bodo govorniki izogibali žalitev in grobih napadov na nasprotnike itd. V dogovoru je tudi določen urnik za javna zborovanja, in sicer ob delavnikih od 10. do 13 ure in od 15. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. in od 15. do 22. ure. Med zborovanjem ene in druge stranke mora biti najmanj 15 minut premora. Leteča zborovanja ne smejo trajati več kot 15 minut. Med volilno kampanjo so prepovedane povorke, razen sindikalnih; uporaba stalnih zvočnikov (na sedežih in sekcijah strank itd.) je dovoljena od 19. do 25. novembra, in sicer od 12. do '3. in od 19. do 20. ure. Predvolilna Zborovanja ne smejo biti blizu bolnišnic, na Trgu Unita in na nekaterih točno določenih krajih v sre-dišču mesta.
V	diskusiji se je prva oglasila zastopnica KPI Jelka Grbec, ki je vprašala, zakaj niso dovoljena predvolilna zborovanja na Trgu Unita župan je odgovoril, da je bil Trg Unita izključen za kakrš-
tudi za obnovitev tržaškega občin- no koli predvolilno zborovanje za-
•iiiiiMiiiHHfiiHiiiniiiiiiiifiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Na dražbi pri oddelku za javna dela vladnega komisariata
Javna dela v okoliških občinah za skupnih 143 milijonov lir
V glavnem gre za razna cestna dela v zgoniški, devinsko-nabrežinski, dolinski in miljski občini
radi značaja, ki ga je ta trg pridobil po znanih dogodkih med ZVU, ko so med manifestacijami za povratek Italije padle tudi žrtve. Predstavnica KPI je protestirala in pripomnila, da taka prepoved velja verjetno zaradi tega, ker nekaterim ne bi bilo všeč, da bi v imenu kakšne stranke govoril tudi slovenski govornik. Na to pripombo je župan odgovoril, da zavrača take trditve, da ne gre za žrtve, ki bi padle na manifestacijah glede uporabe jezika. Ker je predstavnica KPI polemično a-menila tudi levi center in prisotnost, slovenskega odbornika v dosedanjem občinskem odboru, se je nato oglasil tudi pokrajinski tajnik PSI Arnaldo Pittoni, ki je pripomnil, da izključitev Trga U-nitš 'Veljd •Hi! "Vse stranke, in poudaril^ da vsak govornik na kakršnem koli zborovanju ima pravico, da govori v svojem jeziku. Razen predstavnika KPI je tudi predstavnik PSIUP zahteval, naj bi odpadla prepoved za zborovanja na Trgu Unita.
Obvestilo parlamentarnega urada KPI v Trstu
Parlamentarni urad KPI sporoča vsem zainteresiranim, da sta komunistična parlamentarca sanator Vit. torio Vidali in poslanka Marija Bemetič na razpolago družinam aretiranih zaradi dogodkov 8. okt. in eventualno pridržanih ter nato izpuščenih, ki menijo, da lahko dokažejo, da so ti meščani bili pred in med zasliševanji eventualno pre-tepani na sedežu PS.
Komunistični parlamentarci nameravajo, upoštevajoč govorice, ki so se razširile v tem smislu, obsoditi v parlamentu eventualne zlorabe in ilegalnosti.
Zainteresirani lahko pišejo ali se obrnejo osebno na oba parlamentarca nri parlamentarnem uradu v Ul. Capitolina 3.
ZBOROVANJA KPI Danes bo KPI imela naslednja javna zborovanja: ob 11. uri na Trgu Giuliani (Jole Burlo), ob 12. uri v industrijski coni — Gas Compres. si (Dario Supancioh), ob 18.30 na Trgu Goldoni (posl. Marija Bemetič in Giorgio Rossetti), ob 17.30 v Ul. delle Cave (Emilio Semilli), ob 19. uri v Ul. d’Alviano - Ul. Lo-renzetti (Mario Jurisevic), ob 12. uri pri Felszegy (Paolo Šema), ob 19. uri pri Sv. Ivanu pri Stramarju (Cicogna), ob 20. uri v Stramarju.
Na oddelku za dela vladnega ko-hisariata so bila dodeljena raz-lim podjetjem sledeča javna dela: popravilo in asfaltiranje cest v zgoniški občini z izklicno ceno 5,850.000 lir; gradnja in asfaltiranje cest v devinsko-nabrežinski občini (vaške ceste v Slivnem, Praprotu in Ses-ljanu) za izklicno ceno 7,700.000 lir; ureditev občinskih cest v devinsko, nabrežinski občini (cesti, ki bosta povezovali državno cesto 14 in državno cesto 22, ureditev parkirnega mesta za avtomobile v Devinu ter ureditev trga pred devinskim gradom) za izklicno ceno 7,650.573 lir; ureditev in asfaltiranje občinskih cest v dolinski občini (ureditev vaških cest v Ricmanjih, Lako-tisčah, Borštu in Mačkovijah) za izklicno ceno 9,000.000 lir; gradnja ceste, ki bo povezovala kraj Pia-
nezzi z Riostorto v miljski občini (prvi obrok) za izklicno	ceno
10,985.000 lir; gradnja ceste proti Rocolu, vključno cestno povezavo z Ul. delTEremo (tretji obrok) za izklicno ceno 83,950.000 lir; asfaltiranje nekaterih delov pokrajinske ceste v Milje za izklicno ceno 17,879.400 lir.
• Vodstveni svet Julijskega časnikarskega združenja je sklical za ponedeljek 24. t.m. informativni sestanek, na katerega so vabljeni vsi člani iz Furlanije-Julijske krajine. Na sestanku, ki bo na sedežu na Korzu Italia 12 z začetkom ob 16. uri, bodo prikazani rezultati 10. vsedržavnega kongresa, ki je bil v Benetkah in zahteve kategorije ob skorajšnji obnovitvi delovne pogodbe.
ZBOROVANJA PSIUP
Danes bo PSIUP imela naslednji zborovanji: ob 12.15 pri izhodu iz ladjedelnice Sv. Marka (Mario Bet. toli, deželni svetovalec PSIUP), ob 17. uri v Ul. Roiano (prof. Fausto Monfalcon, član izvršnega pokrajinskega odbora).
Sestanek tesarjev včlanjenih v FIlCA-CISl
Včeraj se je na sedežu FILCA-CISL v Ul. Carducci št. 35 sestala skupina tesarjev, včlanjenih v ta sindikat. Na sestanku so med drugim razpravljali o poteku pogajanj za obnovitev delovne pogodbe za gradbeno stroko. Ob tej priložnosti so navzoči poudarili važnost zahteve sindikatov, da se uredi vprašar nje akordnih dodatkov.
Ženskam je kradel denar iz torbic
Predvčerajšnjim so agenti letečega oddelka aretirali in .prijavili sodišču 44-letnega Giuseppa Ran-disa po rodu iz Enme na Siciliji in trenutno stanujočega pri znancih v Ul. del Monte 17 v Trstu. Randis se bo moral zagovarjati pred sodniki zaradi tatvine z ob-teževalnimi okoliščinami.
Iznajdljivi Sicilijanec je vsako jutro hodil na Trg Ponterosso in v sosedne ulice, kjer je kradel denar iz torbic žensk in Jugoslovank, ki so hodile v trgovine. Ze pred mesecem dni so začele hoditi na kvesturo ženske in prijavljale tatvine denarja. Se vsaka o-kradenka je izjavila, da so ji denar ukradli iz torbice in da se je to navadno dogajalo v okolici Pon terossa. Ul. Trento, Ul. Valdirivo in bližnjih ulic.
Te tatvine so se zdele agentom sumljive, zato so v omenjenih u-licah začeli paziti na vse sumljive tipe. In končno so pred nekaj dnevi zapazili moškega lepe zunanjosti, ki se je približeval ženskam in jih ogovarjal, medtem Pa jim je spretno z dvema samima prstoma, odpiral torbice in urno izvlekel denarnice. Bil je Randis. Ko so ga agenti prvič videli, je tatu spodletelo. Odprl je namreč torbico, v kateri ni našel ničesar. Policisti so morali počakati, da so Randisa prijeli tako rekoč z rokami v vreči. In res se je to kaj kmalu zgodilo. Randis se je približal ženski, spretno odprl torbico in iz nje izvlekel denarnico. Agenti so ga hitro prijeli, ko je imel še denarnico v roki. V gneči pa se je okradenka izgubila in policisti je niso mogli najti. To okoliščino so si pojasnili kasneje na kvesturi, ko so v denarnici našli 300.000 dinarjev Okradenka se je verjetno zbala nevšečnosti, ker je morda denar pretihotapila, zato je raje izginila ter denar izgubila, kot da bi imela opravka z zakonom. Na vsak način je denar vedno na njeno razpolago.
dil vsemogoče trditve in prisege obtoženk, ki so se zvrščale na zatožni klopi. Še vse obtoženke so se izgovarjale, da niso imele namenov goljufati, da so podpisovale menice s ponarejenimi imeni samo zato, ker so potrebovale denar, da so hotele samo enkrat prekršiti zakon, da pa so nato zabredle v težave. Zanimivo pri vsem tem je, da vsaka obtoženka, bolj ali manj meče krivdo na ostale in se sama hoče izvleči iz zamotane zadeve. Prav zaradi tega zanikujejo izjave, ki so jih dajale pred preiskovalnim sodnikom in trdijo stvari, ki zelo nasprotujejo prejšnjim izjavam, da je bil sodnik primoran opozoriti obtoženke, da si nakopavajo še večje nevšečnosti, če ne bodo govorile resnice.
Na včerajšnji razpravi je dr. Lugnani nadaljeval zaslišanje štirih obtoženk, ki so se morale zagovarjati zaradi prve prijave. Prebral je nato drugo prijavo v zvezi z drugim sodnim postopkom, nakar je zaslišal še 7 obtoženk. V glavnem so tudi te trdile nekaj čisto nasprotnega, kar so izjavile preiskovalnemu sodniku ter se še medsebojno obtoževale.
Zaslišanje je trajalo celo dopoldne, zato je predsednik sodišča o-krog 13. ure prekinil razpravo, ki se bo nadaljevala v petek ob 9. uri. Sodišče bo nadaljevalo z zasliševanjem obtoženk, dokler ne bo proučilo vseh petih prijav, šele tedaj bodo spregovorile priče in zasebne stranke, ki jih je nekaj nad 250. Po predvidevanjih bo ta sodna razprava trajala precej dolgo.
Pogajanja z vodstvom tovarne San Giusto
Včeraj so se začela na zvezi in-dustrijcev pogajanja v zvezi z enotnimi zahtevami sindikalnih organizacij postavljenih vodstvu tovarne bombaža San Giusto. Pogajanja se tičejo sindikalnih odnosov, proizvodnih nagrad in dodelitve statev. Razpravljali so o vsem tem in obe stranki sta dali razne predloge. Vodstvo podjetja se je obvezalo, da bo dalo svoj odgovor do 29. t.m.
Važno sporočilo bivšim deportirancem v nac. taboriščih
Vsi deportiranci v nacističnih uničevalnih taboriščih, ki so vložili prošnjo za pridobitev odškodnine od Zahodne Nemčije na osnovi čle. na št. 2043 z dne 6.10.1963 so vabljeni, da se z največjo nujnostjo oglasijo na sedežu Vsedržavnega
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V PETEK, 21. T.M. OB 21. URI V KULTURNEM DOMU
GOSTOVANJE
GLEDALIŠČA € ATELJE 212»
IZ BEOGRADA
ALEKSANDAR POPOVIČ
PRAŠIČJI DIR
sodobna farsa Režija NEBOJŠA KOMADINA
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter en uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734-265.
Kot rečeno so medtem agenti | združenja bivših političnih depor-Randisa zaslišali. Tat ni mogel ta- | tirancev v nacističnih taboriščih v jiti, priznal je, zato so ga areti- Ul. Zonta š.t 4 tel. 69-119 zaradi rali in že odpeljali v zapor.	'sporočil, ki se jih tičejo.
Dosegla sta velik uspeh
K. Mizerit in M. Pahor v tržaškem Avditoriju
Prav gotovo je izredno redek dogodek, da v Trstu dirigira orkester gledališča Verdi slovenski dirigent in da skupaj z njim nastopa poleg tega še znani slovenski tržaški flavtist. Zato nas je presenetilo, ko med pičlim številom obiskovalcev nismo opazili — kot bi bilo logično — tudi slovenskega koncertnega občinstva. Gostoval je namreč Klaro Mizerit iz Ljubljane, toda rojen v našem Tržiču, kjer je profesor na Glasbeni akademiji in ki je znan tudi kot kompozitor, kot dirigent orkestra na festivalu v Dubrovniku in ki je dirigiral že večkrat v Avstriji, Švici, Nemčiji, na Nizozemskem in v ZDA. Tudi v nedeljo popoldne je dokazal, da suvereno obvlada tržaški orkester med dirigiranjem vseh treh del, ki so bila na programu: Britten: «Sim-ple symphnny., kjer je občinstvu zlasti ugajal *Playful pi zzicato., Peruzzi:	«Die gestundete Zeit»
(spominja nekoliko na Merkujevo skladbo na neki Kosovelov tekst) za flavto, sopran in orkester, kantata, ki je napisana na besedilo nemške pesnice Ingeborg Bach-mann, ter A. Dvorak: Osma simfonija v Sol magg.
V Peruzzijevi skladbi, ki je pre. jela tretjo nagrado na 4. mednarodnem natečaju mesta Trsta je nastopil Tržačanom, že dobro znani naš flavtist prof. Miloš Pahor skupaj z mlado sopranistko Ermi Santijevo, ki je pred tremi leti prejela prvo nagrado v kategoriji lirskih sopranov v občinskem gledališču v Bologni, pred kratkim pa dosegla srebrno medaljo na tekmovanju> mladih pevcev v Par. mi. Vsi trije skupaj z orkestrom in kompozitorjem Aurelijem Peruzzijem, kd je bil v dvorani o-sebno navzoč, so poželi dolgotrajen aplavz poslušalcev. Zato ponavljamo: kdor je prejšnjo nedeljo ta koncert zamudil, je zagotovo prikrajšan za izreden glasbeni užitek, hkrati pa se je pridružil vsem tistim, ki bi morali s svojo prisotnostjo podčrtati, kako važen je dogodek, ho na tako kvalitetnem koncertu igrata glavno vlogo dva izredno nadarjena slovenska glasbenika.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
XXII. sezona	1966-1967
OTVORITVENA PREDSTAVA MAKSIM GORKI
NA DNU
drama v štirih dejanjih
Prevod: PAVEL GOLIA
Scena: NIKO MATUL
Kostumi ANJA DOLENČEVA
Glasbena oprema:
MARJAN VODOPIVEC Režija JOŽE BABIČ
V	soboto, 22. t. m. ob 21. uri (sindikalni abonma)
V	nedeljo, 23. t. m. ob 16. url (okoliški abonma)
V	sredo, 26. t. m. ob 20. uri (študentski abonma)
ABONMAJI ZA SEZONO 1966-1967 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure.
lllllllllllllllllllll■nllllllllllr(llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllnll■llllllllH|l||||||■ll|||||l|||||||||||||||||||||||I|ll||l|||l|||||||||||||||||l||||||||||||||„|,l||,l|||,|„l„„|„|,
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Opozicija je odtočno kritizirata deželni osnutek o staiežu ESA
Država ne namerava prevzeti v svojo upravo cest, ki peljeta na mejo od Devetakov in Jamelj
Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Tel. 734265.
Film «Kras» v novinarskem krožku
V novinarskem krožku na Korzu št. 12 bo jutri ob 19. uri za povabljene goste predvajanje barv nega dokumentarnega filma «Kras» ki ga je po naročilu Avtonomnega turističnega in letoviščarskega podjetja izdelal Center za socialno TriheThatografijo. O tem uspelem filmu, ki prikazuje naravne lepote našega Krasa, smo na kratko že poročaH pred nekaj meseci ko so ga prvič prikazali predstav nikom oblasti, ustanov in tiska.
Včeraj se je v deželnem svetu nadaljevala splošna razprava o zakonskem osnutku o staiežu osebja Ustanove za razvoj obrti (ESA) ter. o juridičnem in plačnem položaju tega osebja. V razpravo je poseglo pet svetovalcev: komunista Šema in Coghetto, psiupovec Bet toli, demokristjan Urli in liberalec Morpurgo. Ves zakon se tiče ureditve položaja manj kot 20 ljudi, vendar je razprava pokazala, da gre za važno načelno vprašanje in hkrati za osebne zadeve, katerih ozadje je treba iskati v strankarskih nasprotjih, oziroma v podeljevanju mest po strankarskih kriterijih, kar je prišlo v naši državi tako v navado, da uporabljajo tudi svetovalci v deželnem svetu često besedo »carrozzone*, ki bi se morda bolje prevedla v duha našega jezika z besedo «pri koritu*. Pa pustimo raje besedo svetovalcem. Prvi je spregovoril komunist Šema, ki je dejal, da so obrtniki nad deželno ureditvijo razočarani. Nihče noče reči, da bi lahko deželni svet temeljito rešil vprašanja stroke, toda za njihovo rešitev bi se bil lahko bolj zavzel. Odgovornost za te pomanjkljivosti pa nosi deželni odbor. Njegovo stališče do ustanove do razvoja obrti ni dovolj jasno. Obrtnikom tudi niso priznali sposobnosti samoupravljanja ter jim zagotovili možnosti, da bi aktivno posegli v gospodarsko načrtovanje. Tudi podjetja z državno udeležbo so pokazala malo upoštevanja za interese obrtnikov. Negativne posledice za vsa obrtna podjetja na Tržaškem in Goriškem bodo imeli tudi sklepi CIPE glede ladjedelstva.
Šema je na koncu omenil tudi priziv, ki ga je vložila lista obrtnikov št. 3 proti rezultatom volitev od 24. aprila za obnovo vodstva stroke. Pet mesecev po vložiti priziva, ki se je med drugim tikal kršitve načela javnega štetja glasov, ni pristojni odbornik dal še nobenega odgovora.
Demokristjan Urli, ki je spregovoril za Šemo, je rekel, da je treba zagotoviti ustanovi za razvoj obrti učinkovito vodstvo ter da se ni smeti pri tem ravnati samo po birokratskih kriterijih. Rekel je, da deželni svet ne sme le odobriti staleža 24 uslužbencev namesto sedanjih 15 začasnih, marveč mora omogočiti osebju, da bo učinkovito opravljalo tehniško in upravno služ-
bo ter službo podeljevanja kreditov z olajšavami. Ustanova bo ravno preko teh treh panog podpirala in spodbujala dejavnost obrtnikov. Zatem je Urli podrobno razčlenil glavne naloge, ki čakajo ustanovo, da bo obrtnikom čimbolj v pomoč. Seveda pa bo treba vso to dejavnost uokviriti v deželno načrtovanje, saj imajo obrtniki važno vlogo spričo dejstva, da je v deželi 24.115 obrtniških podjetij, ki štejejo nad 60.000 uslužbencev in lastnikov.
Svetovalec PSIUP Bettoli je kritiziral zakonski osnutek in pri tem še posebno poudaril, da je za predsednika Ustanove za razvoj obrti predsednik združenja obrtnikov, to je, da opravlja ta predsednik dvojno nalogo hkrati.
Liberalec Morpurgo je kritiziral člen 10 zakonskega osnutka, po katerem bi lahko opravljali vodilne naloge v ustanovi ljudje, ki nimajo predpisanih šol. Ta določba bi smela biti kvečjemu prehodna. Morpurgo je dejal, da ne bi smeli v zvezi s to zadevo uporabljati istega kriterija kot pri začasni namestitvi prvih deželnih uradnikov in razporeditvi uradov, ker gre v tem primeru za dokončni stalež.
Zadnji je spregovoril svetovalec KPI Coghetto. Rekel je, da dejavnost ustanove v zadnjih mesecih ne omogoča jasnih sodb o organi-ku, ki ga skuša izraziti zakonski osnutek, ki je na dnevnem redu. Nasprotno, nekatere negativne plati, ki so prišle v tem času do izraza, povzročajo skrb, da ne bo ta ustanova upravičila pričakovanj, ki so jih polagali obrtniki vanjo. Ni zgolj slučaj, da predvideva zakon med drugimi dejavnostmi tudi podeljevanje kredita, kar bi morala biti naloga posebne deželne komisije, v kateri bi bile zastopane vse struje. Tako ne bi moglo priti do nedopustnih diskriminacij.
Tudi Coghetto je poudaril, da je nedopustno, da je predsednik ustanove hkrati predsednik združenja obrtnikov (pri tem je pač mislil tudi na politično barvo tega združenja); to toliko bolj, ker to združenje ne predstavlja vseh obrtnikov. Ustanova za razvoj obrti ne sme biti organizem, ki bi težil za diskriminacijami in izsiljevanjem, niti ne bi smela biti nekakšno korito, pri katerem bi skušali nasititi nezadovoljneže.
govarjali na vprašanja in interpelacije. Odbornik Masutto je odgovoril komunistoma Jarcu in Bergo-masu, ki sta vprašala, kakšne korake namerava storiti deželni odbor, da se popravita cesti, ki peljeta od Devetakov in Jamelj na jugoslovansko mejo. Odbornik je dejal, da ANAS ne namerava prevzeti teh cest. Ti dve cesti namreč nista povezani z važnimi jugoslovanskimi cestami ter nista velike turistične in trgovske važnosti. Dežela pa ne more prevzeti stroškov za dela na cestah, ki se je ne tičejo. Ostaja zato samo ena možnost: goriška pokrajina ali doberdobska občina bi lahko uredili ti cesti s prispevki, ki jih določa deželni zakon št. 23 iz letošnjega leta. Ista svetovalca sta prejela tudi odgovor na vprašanje o zvišanju prevoznih tarif na avtobusnih progah podjetja RIBI za tedenske abonmaje delavcev. Odbornik je dejal, da je prišlo do poviškov na podlagi zakonskih predpisov ter da niso ti poviški pretirani. Končno je odbornik Marpille-ro odgovoril na interpelacijo Jarca in Bergomasa v zvezi z zaprto tovarno bombaža v Ronkah.
SPDT priredi 23. oktobra, v okviru proslav obnovitve društva, Izlet v Rakov Skocijan s skupnim Jubilejnim kosilom ter vabi vse stare in nove člane, posebno pa bivše odbornike, da se izleta udeleže. Vpisovanje v Tržaški knjigarni.
Sola Glasbene matice. Prva vaja otroškega pevskega zbora v Trstu bo v petek 21. oktobra ob 18. url v šolski dvorani v Ul. R. Manna 29.
Otroški pevski zbor na Opčinah pa bo pričel z vajami v sredo 26. oktobra ob 15. url v običajnem prostoru in ne 19. kot Je bilo že objavljeno. Vljudno vabimo k čim številnejši udeležbi tudi otroke, ki niso gojen ei glasbene šole.
Včeraj- danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
18. oktobra 1966 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 90-letnl Francesco Ur-banek Vratanar, 61-letni Luigi Urba-naz, 46-letna Evelina Damianl por. Dagostini, 44-letni Michele Glacchet-bi, 81-letni Silvano Covelll, 69-tetni Guglielmo Marchetti, 75-letna Corin-na Fanna por. Maiani, 73-letni Um-berto Rastocher.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AUa Baslllca, Ul. S. Giusto 1; Bu-sodini, Ul. P Revolteila 41; INAM Al Cedro, Trg Obcrdan 2: Manzoni, Ul. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlFAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Vipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchlo, Ul. Ginnastlca 44; Mlanl, Drevored Mlramare 117 (Barkovlje).
Glasbena Malica Trst
Orkester
Slovenske
filharmonije
z. dirigentom
Samom Hubadom
in violinistom
Dejanom Bravničarjem
bo nastopil v Kulturnem domu v petek, 28. oktobra.
Gledališča
VERDI
Fn blagajni gledališča Verdi se sprejemajo novi abonmaji in potrditve starih za bližnjo operno sezono. Starim abonentom bo v mejah možnosti dovoljena potrditev prejšnjih abonmajev do 22. t.m. Po tem datumu bodo razpoložljivi prostori lahko oddani novim prosilcem. Vse informacije daje blagajna gledališča (tel. 23-988).
• • •
V četrtek, 20. t.m. ob 21. uri bo v gledališču Verdi simfonični koncert, ki ga bo vodil dirigent Anto-nino Votto. Koncert bo na čast dolgoletnemu ravnatelju gledališča dirigentu Giuseppu AntondceUiju.
Program obsega skladbe: Vivaldi — koncert za godala in čembal: Bee-thovven — Osma simfonija; Ravel — «Le valcei), koreografska poema; Verdi — Simfonija iz ((Sicilijanskih večernic«.
Izvaja orkester gledališča Verdi. Vstop z vabili. Abonenti iz prejšnje sezone lahko dobijo vabilo s potrditvijo sedeža do 17. t.m. pri blagajni gledališča. Po tem dnevu bodo prosti sedeži oddani novim prosilcem.
Nazionale 16.00 «Duei'o airultlmo sangue« Rock Hudson, Donna Reed.
Excelsior 16.00 «La tomba di Ligeia« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenlee 16.00 «Texas addlo« Techm-color Franco Nero. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Glochl di notte« Film o katerem se največ razpravlja po beneškem festivalu; strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Drugi teden.
Grattacielo 16.00 «11 papavero e an-che un fiore« Eastmancolor. Yul Brynner, Santa Berger, Marcello Mastroianni.
Alabarda 16.30 «Una donna per Rlh-go» Technicolor. Sean Flynn,''Mil-ly in Phidila Batne,
Filodrammatico 16.30 «La ragazzoda« Margareth Lee, Agnes Spaak, Glu-liano Gemma,
Aurora 16.30 «La lun g a notte delI’or-rore» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.30 «Gili ammutinatt del-lo spazlo« WHiliatn Leslie.
Capitol 15.30 <L’armata Bracaleone« Technicolor, Vittorio Gassman, Ca-therine Spaak.
Impero 16.30 ((Agente 007 Thunder-ball — Operazione tuono«.
Moderno 16.00 «Un maledetto imbro-glio» Pietro Germi, Claudia Cardi-nale, Eleonora Rossi Drago. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Vittorio Veneto 16.00 21.30 «La gran-de corsa« Technicolor. Jack Lem-mon, Tony Curtis, Nathalie VVood.
Astra 16.30 «Speedy Gonzales 11 su-personico«.
Ideale 16.00 «1 gialli dl Edgard Wal-lace N. 4».
Abbazia 16.00 «Troppo caldo per giu-gno« Technicolor. Silva Koscima, Dirk Bogarde. Prepovedano mladini pod 14. letom,
Mali oglasi
THGOV1NA pohištva Bruno — oprema za kuhinje in dnevne sobe lz tor-mike. Lastna izdelava. Fonderla št. 3 (blizu bolnice)
Pri včerajšnji osmrtnici Anice Caharlje je bilo pomotoma navedeno Vojko in Dunja, pravilno Je: sin VOJESLAV in vnukinja ANJA.
Darovi in prispevki
Ob 20. obletnici smrti moža in o-četa darujejo Slava, Drago In Nadja Košuta 5000 lir za Dijaško matico.
Ob peti obletnici smrti dragega Jož-kota Ivančiča darujeta Klavdija In Miro 2000 lir za Dijaško matico.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. Ko. šlra — danes, 19. t.m. od 19. do 20. ure, bo redni sestanek v prostorih kluba, Ul. del Montecchl 6. Do preklica so nedeljski sestanki ukinjeni lz tehničnih razlogov. Vsi člani, ki še niso prevzeli! zadnjih novosti, naj to store na prihodnjem sestanku. Dobrodošli slovenski filatelisti, ki še niso člani kluba.
Ljudska prosveta
V začetku seje so odborniki od- Opčin. Vabljeni 1
Mladinski krožek Opčine priredi v četrtek 20. oktobra 1966 ob 20.30 V prosvetnem domu na Opčinah predavanje prof, Ivana Sosiča: «Kako In zakaj so Openci dobili vodovod«. Predavanje bodo spremljale slike starih
Mm na Vn
vmtk-,
predvaja danes, 19. t. m. ob 18. uri avanturistični film:
38
PARALLEL0 MISS/0NE C0MPIUTA
(38. VZPOREDNIK NALOGA IZVRŠENA)
Igrajo: GREGORY PEČK in GEORGE PEPPARD
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, 19. t. m. ob 19.30 uri film:
CONTROSESSO
(PROTI SPOL)
Iflrajo: NINO MANFREDI, UGO TOGNAZZI, A. M. FERRERO Mladini pod M. letom vstop prepovedan!
PRIMER, KI ODPIRA NOVE MOŽNOSTI IN VPRAŠANJA
v	"	~	——----------
Češkoslovaške investicije za črpanje sovjetske nafte
Odpira se problem skupnega kreditiranju in tudi vrsta vprašanj glede specializacije in kooperacije med deželami članicami SEV
MOSKVA, oktobra. — V kratkem ooao iz češkoslovaške odšli na pot ®.ki transporti strojev, opreme, L.V1 m drugih tehničnih naprav na jumensko področje v zahodni Si-To bodo češkoslovaške na-P ave za pospešitev raziskovalnih ® ,'p ,za črpanje sovjetskih pri-ocimh bogastev na največjem na-nafte na svetu, češko-vPrifSka se Je torej »clločila za
ske naftagar^a V orpanje 30vJet'
kr.Ia sk^ep ie že dejstvo, proti Cu . Preteklega meseca je bil amrec v Moskvi med Sovjetsko j”az? m Češkoslovaško republiko Podpisan sporazum, ki je prav go-ailru Pritegnil pozornost vseh o-«aiih dežel — članic SEV, ki u-azajo. nafto, s svojimi velikimi a a.fanJ* v zahodni Sibiriji si je . e?koslovaška zagotovila, da bo po letu 1970 mogla zadostiti
tudi
ayojini potrebam z velikimi koli-«nami nafte iz SZ. Preteklo leto Tj, ,ceskoslovaška industrija dobi-n„ftlz ?Z skoraj 6 milijonov ton aite, toda njene potrebe so da-
vlfaZnat,no večJe in zato je praška srna. sklenila vložiti tudi lastna in ; iVa..za nadaljnje razvijanje niK “koriščanje sovjetskih prirod-mh bogastev.
J?„.je novost, o kateri se raz-SEv Ja V P°sl°vnih krogih držav
, Wum, ki sta ga podpisali sovjetska in češkoslovaška vlada, ti J^pdstavlja presenečenje, kaj-nj^skoslovaška je največji uvoz-njf. nafte iz SZ in skuša odstra-m pvire, ki bi preprečevale še nns, 110 povečanje tega uvoza v Pnnodnjih desetih letih. Vlaganja , sovjetsko naftno industrijo s tevan* tujih dežel pa je nova reši-' k* jo je Praga sprejela na y ovi novih konceptov Moskve. vi„,za<:etku letošnjega leta so so-ion j ekonomisti, ki se ukvarja-i- Predvsem s problemi sodelovala v okviru SEV, spodbudili raz-t: aV(? o nujnosti skupnega kredi-n anja Pri črpanju goriv in ko-n; n/u surovin. Sovjetski strokov-kaz * ?? z vrsi° argumentov do-rn, •Va ’’ da je izvoz goriv in su-, ln za SZ nestimulativen, ker po katerih SZ prodaja nafto vT, oslovaški, Poljski, Vzhodni emuji, Madžarski in Bolgariji, ,,, morejo kompenzirati ustreznih nm®ai?j za izkoriščanje novih naft-2 n virov. Podobno je stanje tudi izvozom sovjetske železne rude, ta errj°Ea, barvastih kovin, boksi-v'Jesa in tudi bombaža, torej Vseh> ključnih surovin.
vin ?° sovjetski analitiki napra-1,1 obračun,
eksportn
po katerem se v .. - ,'tno proizvodnjo goriva in urovin vlaga od pet do osemkrat j,c sredstev kot se vlaga v prosil 0 jnj° strojev za izvoz, so pri-kot i sklepa, da je položaj SZ Stavnega izvoznika goriva in p y?vm občutno neprimeren v tr-S vinski izmenjavi z ostalimi de-zetami SEV. Hkrati so omenili, da Sr p°g°jih nezadostnih kapitalnih
surovm vlaganja v. Proizvodnjo Mjvm za lzvoz zavira sovjetski pacrt dviganja življenjske ravni, ovi njlb°vem mnenju so osnovne „ ,e za dvig ravni predvsem eko-msko neutemeljene investicije. naj*Jo?kaj to pomeni, ko gre za
SZ vsako leto povečuje proizvod-
. n&ftg 7n 1 rln 1ft miliir»nr»t7
a
slp.'*,w‘awv ton. kajti na Tjumen-roem Področju delajo s polno pa-
trm \Tllc za 15 do 18 milijonov V prihodnjih letih bo to let-... Povečanje doseglo količino 25 ,., "JOnov ton. kaiti na Tiumen-
njaZa nadaijnjo pospešitev črpa-
največjcga svetu. Za i
nahajališča nafte a to pa so potrebna za-
dov°Pna sredstva. Ko gre za za-dn 0 J1.t,ev domačih potreb, se bo-našla in izkoristila razpoložlji-(jat arec(stva SZ, ko pa gre za do-boriP° crPanje nafte za izvoz, se tru?.,.sovjetski gospodarstveniki po-°rpanieda.,Srf vlaganja v nadaljnje ŽaraH- na“e Clm preJ 'zplacajo. čla^i 1 tef=a predlagajo deželam-di]„1Cam SEV, da se same potru-izil0 . p.n nadaljnjih vlaganjih za tg ris°anje sovjetskih virov naf-
SamezneladdeUžefaČ S P°trebami P°'
Poh!i Dodo Bolgarija, Madžarska, Do Vi 5 in Vzhodna Nemčija šle dai e , 'l Češkoslovaške? Za se-trdiK to še ne more z gotovostjo Se « vendar je hkrati znano, da tev .sovjetske strani taksna reši-Ki.s u v?d mesecev priporoča, člaomo Izraženi želji vseh dežel-seboin SEV> da naJ razvijejo med-r,ip ln° specializacijo in sodelova-skihV pr°lzvodnji v vrsti industrij-vir iPan°g' Je več objektivnih o-°virafl ^^šno obliko sodelovanja terr,aj0' V glavnem se v zvezi s vSp' navajaj° sledeče ovire: pred-žei 0 neenaka zainteresiranost de-vodni • razv°j specializacije proiz-nQst nadalje se navaja odvis-‘ od stopnje ekonomske razvi-Posameznih dežel, kar poga-
ja različno obravnavanje in reševanje posameznih vprašanj glede na specializacijo in sodelovanje. In, končno, neučinkovito izkoriščanje mehanizma za podžiganje specializacije in sodelovanja.
Med sovjetskimi gospodarstveniki se smatra, da gre za normalna vprašanja, pred katerimi se ne smejo zapirati oči, da pa je hkrati treba iskati tudi kako bolj odločno in učinkovito rešitev. Treba je najti objektiven «ekonom-ski mehanizem», ki bi vzbudil pri posameznih deželah zanimanje za specializacijo in sodelovanje in ki bi hkrati do najvišje mere zagotovil udeležence pred morebitnim gospodarskim tveganjem
Ena največjih pomanjkljivosti v dosedanjem organiziranju meddržavne specializacije in sodelovanja je podcenjevanje vloge blagov-no-denarnih odnosov. Kot posledica tega se je krepila težnja po na-
turalni izmenjavi med deželami-članicami SEV. Ker se nanes v vseh socialističnih deželah blagov-no-denarni odnosi izpopolnjujejo in se vedno bolj upoštevajo tudi objektivni ekonomski zakoni, ki delujejo na tržišču, je v takšni usmeritvi potrebno iskati tudi «ekonom-ski mehanizem* za stimuliranje meddržavne specializacije in sodelovanja.
Sovjetski gospodarstveniki pri tem predlagajo, naj se izvrši popravek cen proizvodom, s katerimi posamezne dežele sodelujejo pri raznih načrtih za specializacijo in sodelovanje in — kar je najbolj važno — naj bo ta popravek cen izvršen na temelju sovjetskih Standardov.
Pričakuje se, da se bo konec letošnjega leta začela razprava o teh vprašanjih na ravni predstavnikov dežel-članic SEV.
RISTO BAJALSKI
Ružiča Sokič. Miodrag Petrovič — čkalja in Bora Todorovič, ki bodo v petek nastopili v Kulturnem domu s "Prašičjim dirom* Aleksandra Petroviča, ki so ga pripravili za letošnji mednarodni festival
stalnih gledališč v Firencah.
...........................................................................................••■■■■■■■■•>■.......................................................mm,....................................................................................................................................mmm.mum,....................mm,..........
NEKAJ VTISOV S POTOVANJA PO AZIJSKI CELINI
Posledice dveh stoletij nadoblasti
muslimanov v Indiji
Vpliv dveh kultur - Segregacija ženske je v Pakistanu še vedno v veljavi - Verski momenti pri ustanavljanju Pakistana kot državne skupnosti
ZANIMIVA VEST PRIHAJA IZ ŠVICE
Kemikom je le uspelo izdelati «suho vodo»
Kemikom nekega švicarskega podjetja je uspelo proizvesti "suho vodo*. «Suha voda* je prah, ki je podoben moki. Ta prah vsebuje 90 odstotkov navadne vode, preostalih deset odstotkov pa je iz hidrofobne torej vodo odbijajoče kremenčeve kisline, že pridobivanje kremenčeve kisline v laboratoriju so pred tremi leti strokovnjaki ocenili kot izreden pojav, kajti v naravi kremenčeva kislina nastopa le v hidrofilni obliki, kar pomeni, da v tej obliki vodo vsrkava ne pa odbija. Doslej so mogli sintetično pridobivati le hidrofilno kremenčevo kislino.
Švicarski kemiki so bolj za šalo skušali hidrofobno, torej vodo odbijajočo kremenčevo kislino pomešati z vodo. To jim ni uspelo, ker se snovi nista spojili, pač pa sta reagirali tako, kot so raziskovalci pričakovali: kremenčeva kislina je ostala ločena od vode. Ko pa so po naključju pomešali 90 odst. vode in 10 odst. hidrofobne kremenčeve kisline ter vse to močno stresli, je voda nenadoma — "izginila*. Kemiki so torej ustvarili «čudež»:	voda se je
spremenila v bel prah. Voda v obliki prahu pa se da hraniti tudi poljubno dolgo. Tako je prišlo do odkritja «suhe vode*.
In kako se to razlaga? Kako je možna «suha voda*? Nastanek vode v prahu so pojasnili takole: zaradi hidrofobne kremenčeve kisline se voda razprši v biserne kapljice s premerom pet stotin-
ke milimetra. Med tresenjem kremenčeva kislina učinkuje na vodo tako, kakor skalne čeri na valove plime. V drobcu sekunde pa kremenčeva kislina obda vsako kapljico vode s tanko opno. Drobcene vodne kapljice so tako trdno zaprte v kremenčevo kislino.
Po mnenju strokovnjakov bo «suha voda* velikega pomena pri industriji, ki predeluje razne prašne snovi. Dodatek pol odstotka «suhe vode* bo preprečil sprijemanje praškov v kepice.
Da atavraciji «AUa stazione* v Miljah so se v nedeljo popoldne zbrali Družabnem kosilu člani sindikata SI.NA.GI tržaških prodajalcev časopisov. Kosilo je poteklo v prijetnem razpoloženju.
V FIRENCAH PRIPRAVLJAJO
'«Moderna umetnost v Italiji 1915-1935»
FIRENCE, 18. - V prvih petnajstih dneh prihodnjega novembra bodo v palači Strozzi odprli veliko razstavo z naslovom "moderna umetnost v Italiji 1915-1935». Sicer zahtevna dejavnost pri zbiranju umotvorov iz tega razdobja je vendarle omogočila, da so zbrali nad 1200 kipov in slik, ki so nastale v tej dobi. Zbiranje teh del sta izvedla dva odbora kritikov in strokovnjakov za moderno umetnost. Največji zasebni italijanski in tuji zbiratelji slik, kot tudi številne umetnostne galerije bodo sodelovale pri tej razstavi, za katero menijo, da bo najpomembnejša razstava v Italiji v vsej povojni dobi.
Pobudo za to veliko prireditev je dal Carlo Ludovico Ragghianti, podprla pa jo je avtonomna ustanova za turizem v Firencah. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel sam predsednik republike. Gre — kot pravijo — za prvo tovrstno manifestacijo večjega cikla prireditev, ki jih imajo v načrtu v Firencah, da bi omogočili spoznavanje nove umetnosti od začetka 19. stoletja do obdobja secesij in vse do današnjih dni.
Razstava bo obsegala na eni strani dvorane, ki bodo posvečene velikim italijanskim mojstrom in v katerih bo razobešenih od 30 do 40 del posameznega umetnika. Seveda gre za dela najpomembnejših umetnikov, kot so de Pisis, Carrš, Morandi, de Chirico, Modi-gliani, Casorati, Manzu, Rossi, Campigli, Boccioni, Toši, Marini in drugi italijanski likovniki, ki so se povzpeli na najvišje vrhove likovne ustvarjalnosti v dobi po prvi svetovni vojni pa do leta 1935.
Kar zadeva kiparstvo, bomo omenili, da bodo na tej razstavi na ogled dela Artura Martinija, Marina Marinija, Giacoma Man-zuja in Pericla Fazzinija.
Ves hinduizem prevevata pasi-vizem in resignacija. Vera sama je polna kontrastov: priznava poniževanje samega sebe in orgije, priznava žrtvovanja človeških bitij in prepoveduje jesti meso ali ubiti mrčes. Hinduizem nima kanonov ali točno določene doktrine, v njem je prostora tako za primitivno idolatrijo, kot za globoko monoteistično filozofijo, nje-go a toleranca je neizčrpna (med tisoči božanstev bo vsakdo našel tisto, ki mu .je najbližje)« Prav to nam pojasnjuje tudi ptoetmo lastnost hinduizma, " da sprdjme vase razna tuja verstva: premagal in absorbiral je razne oblike višnu-izma, šivaizma in budizma, a nikoli islama.
Preden se dotaknemo prihoda' Arabcev v Indijo, naj omenimo še vlado dinastije Guptas (320-647 po Kr.). Bila je to zlata doba indijske zgodovine. Njihov dvor je postal center klasične indijske u-metnosti in literature. Tam je živel sanskrtski pesnik in dramatik Kalidasa, čigar pripovedke so svetovno znane, iz njih so črpali navdihnjenje Boccaccio, Shakespeare in Kipling. Kiparstvo in slikarstvo sta bili zelo razviti in dosegli zavidljive uspehe, le da se je malo tega ohranilo do danes. Indija je bila v tisti dobi center kulturnega življenja Azije; Kitajska, Japonska, Tibet in Siam. Burma in Cejlon so smatrale Indijo za svojo duhovno domovino. Tako imenovane "arabske številke* so indijskega izvora in so jih pozneje Arabci posredovali v Evropo. Znana je bila indijska industrija bombaža, kašmirja in drugih tkanin.
Številni napadi Hunov so dinastijo oslabili in dežela je razpadla v posamezna kraljestva, ki so bila v medsebojni borbi za oblast.
Po Mohamedovi smrti leta 632 so Arabci s silo širili svojo vero v sosedne dežele in vedno pogosteje vpadali tudi v Indijo. Kot ponosni monoteisti so sovražili idolatrijo in sistem kast, verjeli v enakopravnost vseh ljudi ter sovražili nezveste in neverne hindujce. V 10. stoletju so vojske islamskih konjenikov sedemnajstkrat vdrle v Indijo in ropale po Indiji. Indijci so se zaman upirali. V 13. stoletju so muslimanski sultani že zavladali velikemu delu severno-indijskih kraljestev in sčasoma vsej Indiji.
Leta 1524 je Turek Babur osnoval mogulsko dinastijo, ki je približno dve stoletji (1526-1707) vladala vsej Indiji. Mogul Akbar je osnoval bogato deželo z eno najnaprednejših državnih organizacij tistega časa. Versko strpen je skušal razumeti tako hindujce kot muslimane. Velik vzpon je dosegla arhitektura, gradile so se prekrasne palače, mošeje in grobnice. Svetovno znano "poslednje čudo sveta* je Taj Mahal, grobnica iz belega marmorja, katero je šah Jahan dal zgraditi svoji najljubši ženi.
Dolga muslimanska nadvlada je dovedla do določenega medsebojnega vpliva dveh kultur. S povezavo perzijskih in indijskih elementov je zrasel povsem nov per-zijsko-indijski arhitektonski slog. Moguli so uvedli mošeje in grobnice ter dodali indijskim arhitektonskim oblikam loke, kupole in minarete. Hindi, indijsko narečje v severozahodni Indiji, so sprejeli muslimani in ga, z uporabo perzijskega pravopisa namesto sanskrsta ter uvedbo raznih perzijskih in arabskih besed, pretvorili v urdu — jezik, katerega uporabljajo še danes v zahodnem delu Pakistana.
Muslimani so uvedli «purdah»
— segregacijo ženske —, katero so deloma povzeli tudi hindujci. Muslimanska žena v Pakistanu živi še danes po navodilih korana. Po zakonu je poligamija prepovedana, medtem ko se v resnici tudi moderni Pakistanci težko ločijo od nje in le skromne ekonomske razmere onemogočajo možu, vzdrževati več žen. Doslej so šolane ženske izjema in le 4 odst. žensk je zaposlenih. Pakistanska ženska ni sposobna objektivno oceniti stanja, v katerem se nahaja: popolnoma naravno se ji zdi, da hodi na ulici dva, tri korake za možem, da je s hčerkami nekje v kotu, daleč od moža in sinov, da v moževi prisotnosti nikoli ne izrazi svojega mnenja in v moški družbi, če se po naključju znajde v njej, sploh ne spregovori besede. Sedaj je odprtih mnogo dekliških osnovnih in srednjih šol, deklice študirajo z uspehom in nikakor ne zaostajajo za dečki, a v vsakdanjem življenju, kakor da je samoumevno, podležejo vsem omejitvam, katere jim nalagata tradicija in sodobna družba.
Ko se ponovno vračamo na dobo muslimanske nadvlade v Indiji, moramo omeniti, da je verska strpnost vladajočega islama kmalu popustila. Odnos do hindujcev je postajal vedno bolj sovražen, požigali so hindujska svetišča in hindujci so imeli dostop le do podrejenih služb. Dinastija Mo-gulov je sčasoma degenerirala in propadla v osebnih bojih za oblast. Ta položaj so izkoristile razne evropske trgovske družbe, dokler ni v 18. stoletju, kot najmočnejša, zavladala Indiji English East India Company in pozneje naravnost angleška vlada (od leta 1737 do avgusta 1947).
Muslimani so pod angleško vlado izgubili prevladujočo vlogo, čutili so se zapostavljene pred hindujci, ki so, čeprav manj odgovorna, določena upravna mesta vendarle dosegli. Verska mržnja, namesto da bi sčasoma popuščala, je rasla in ko so Angleži leta 1947 hoteli izročiti oblast v roke enemu samemu enotnemu indijskemu dominionu, so muslimani energično protestirali in prišlo je do krvavih uporov po vsej državi.
Po dve sto letih angleške nadvlade je bila Indija skrajno siromašna, industrijsko nerazvita dežela, kulturno zaostala, njena bogata kulturna tradicija pozabljena, a sovraštvo med hindujci in muslimani bolj živo kot kdajkoli. Neki indijski sodnik je ob abdikaciji Angležev izjavil: "Angleži so pravičen narod. Zapustili so Indijo (oz. Pakistan, op. avt.) v prav takem kaosu, kakor so jo prejeli.*
Muslimani, organizirani v Muslimanski zvezi, ki so se vzporedno z Narodnim kongresom borili za neodvisnost Indije, so že leta 1933 predvidevali ustanovitev nove muslimanske države, dali so ji celo ime: Pakistan. Ime je sestavljeno iz začetnic mejnih držav:	P(Pundžap) A(Afganistan)
K (Kašmir) S(Sind) Tan (Baluči-stan) in pomeni istočasno tudi "sveta dežela*, ker je sestavljeno iz arabskega korena «pak», ki pomeni sveti, čisti, in urdu pripone «stan», ki pomeni dežela, torej: sveta dežela.
Največjo zaslugo za ustanovitev Pakistana ima vodja Muslimanske zveze Mohamed Ali Jinnah, ki je bil tudi prvi pakistanski generalni guverner. Vso svojo sposobnost in energijo je uporabil za to, da doseže odcepitev Pakistana od Indije. V razgovoru s francosko novinarko Evo Curie je dejal: "Kako je mogoče sanjati o hindu-
Vse nas vzajemnih
muslimanski enotnosti? odbija: med nami ni porok. Nimamo istega koledarja. Muslimani verujejo v enega boga, hindujci častijo malike. Kakor kristjani, zaupajo tudi muslimani v enakopravnost ljudi, medtem ko priznavajo hindujci ponesrečen sistem kast in trdosrčno prepuščajo 50 milijonov "nedotakljivih* njihovi tragični usodi, na dnu socialne lestvice.* In: "Hindujci smatrajo krave za svete. Mi .jih jemo. Še nekaj: hindujec A)e bo nikoli sprejel hrane od muslimana in narobe.*
Sedaj je nova država samostojna in svobodna. Težav in nerešenih vprašanj je še nešteto, pogosti so nesporazumi celo med vzhodnim in zahodnim delom dežele in tedaj prevlada vtis, da bo zgradba nenadoma razpadla in da si bodo ti ljudje zaželeli zaščito zahodnih dežel. A videz vara: dve sta osnovi nove države: vera in barva polti. Vera jim je sistem življenja, barva polti pa jim je vlila čut manjvrednosti, ki jih instinktivno vodi do tega, da prej vzljubijo temnega sobrata, čeprav nasprotnika, kakor pa belca, čeprav bi mu ta hotel pomagati. Je to čudno? Naj zavoljo tega obsojamo te temne potomce Dravidov? V zgodovini človeštva, kakor v kemičnem procesu, ni nič izgubljenega: vsak delec energije se nekje ohrani, vsako dejanje porodi tudi posledice, četudi jih opazijo šele naslednje generacije.
SOČA HAFNER
(Konec)
Koroška 1966
2.
Tudi ob zlohotnem odloku koroškega deželnega sveta za šolstvo 22. septembra 1958, ki je dobesedno obglavil dvojezično formulo izpred trinajstih let, je bilo slišati platonična zagotovila (tudi to je ena izmed koroških specifičnosti) o pripravljenosti, «da bodo zavarovali pravice manjšine*, potem seveda, ko so razveljavili bistveni sestavini dvojezičnega koncepta iz leta 1945: teritorialno načelo in obojestransko obligacijo dvojezičnega pouka. Danes, osem let po tej drastično restriktivni odločitvi, kakor zatrjujeta obe osrednji slovenski organizaciji na Koroškem, sta še vedno dve tretjini otrok slovenskega rodu, prikrajšani za prvo črkovanje, za prve korake v svet učenosti v materinem jeziku. Nedavno je 4500 (to je skoraj trikrat več kot je bilo v šolskem letu 1962/63 prijavljenih učencev k dvojezičnemu pouku) slovenskih staršev podpisalo zahtevo, da bi njihove otroke veronauk učili v materinem jeziku. "Slovenska manjšina bije tod svoj doslej najbolj žalostni boj v zgodovini,* glosira to peticijo koroški «Naš tednik — Kronika* (4. avgusta 1966), «ko ji po veljavnem šolskem zakonu in dekretu celovškega ordinariata ne priznavajo pravice do verouka v materinščini.* In pri tem vztraja celovška škofijska kurija v brk Cirilu in Metodu, encikliki Janeza XXIII. "Pacem in terris* in sklepom drugega vatikanskega koncila, ki je bil prav tej smeri še posebno liberalen. Slovenščina je bila namreč z odlokom 22. septembra 1958 z ravni "drugega deželnega jezika* spet degradirana v «tuj jezik*. Materinščina avtohtonega slovenskega prebivalstva je torej formalnopravno po teh, na glavo obrnjenih dvojezičnih koncepcijah, prav toliko vredna kot, denimo, Japonščina ali albanščina, to je zdaj privatna stvar privatnih oseb, skoraj hobby.
Koroška mi je bila pred osmimi leti zadnja postaja nekajtedenskega popotovanja skozi osrčje zahodne Evrope (Italija, Francija, Belgija, Zahodna Nemčija). V Celovcu sem bi ravno tiste polemično nervozne dni oktobra 1958, ko so nacionalistične organizacije končale svojo, z nemško pedantnostjo pripravljeno in izvedeno velikopotezno akcijo za odjavo od dvojezičnega pouka. Takrat sem med drugim zapisal (Ljudska pravica, 1. novembra 1958), «da je vzdušje na Koroškem še vedno notorično obremenjeno z mnogimi starimi atributi nacionalistične nestrpnosti komaj minulega obdobja in da precejšnji del nemškega prebivalstva v tej obmejni pokrajini še daleč zaostaja tudi za splošno, meščansko evolucijo o tem vprašanju (nacionalnem — op. J. J.)... Kolikor bi bili rezultati odjav resnični, izraz dejanskega stanja, bi to praktično pomenilo, da so Slovenci na Koroškem v pičlih nekaj letih pozabili na materin jezik, ali da so celo prostovoljno privolili v svoj jezikovni in narodnostni samomor. Tesnoba zgrabi človeka, če si poizkuša predočiti razdejanje, ki jo bo ta metoda pustila v otroku, ko ga bodo oropali pisane čustvene zakladnice, povezane s prvimi zaznamovanji v materinem jeziku... Tako imenovani zmerni krogi (mimogrede — na Koroškem je kaj težko začrtati ločnico, kjer se neha šovinizem in kje se začne treznejše vrednotenje, saj se pogosto razglašajo za zmernost stališča, ki so že na prvi pogled polna nacionalističnih protislovij) priznavajo, da so tudi tokrat pritisnili na slovenske starše. Toda to priznanje je zgolj akademsko, zvečine mu sledi "vendar* z razlago, da v končni meri ni moč zanikati vrednosti "svobodnega izjavljanja* po 22. septembru. Ne glede na izhodiščno dejstvo, da je to načelo spričo znanih polpreteklih in sedanjih elementov povsem neuporabno, vendar take interpretacije upravičeno zbujajo zaskrbljenost, da se bo ta zdaj pogojeni "vendar* postopoma tudi med "zmernimi* raztegnil do absurdnih razlag ekstremističnih krogov, ki skušajo na temelju odjavnih podatkov skonstruirati tudi najbolj neverjetne splošne trditve o položaju Slovencev na Koroškem.*
Žal, pa vse to ni ostala le epizoda neprijetnega spomina. Zakonitost, ki se ni spremenila od cesarsko-kraljevskih časov, je namreč v tem, da je bil koroški slovenski človek vselej tisti, ki je sprejemal udarce. Spremembe so bile zgolj v tem, da so mu jih v posameznih obdobjih različno odmerili. Upravičeno je pač boječ, zmeden, fatalističen, saj je brez moči: pri ugotavljanju jezikovne pripadnosti leta 1951, kar je veljalo tudi za zadnje štetje leta 1961, so ga razpeli na pravcato statistično natezalnico, saj so njegov vsakdanji jezik ugotavljali kar v desetih variantah in ga nato še naprej drobili v šestnajstih statističnih kombinacijah, čeprav je objektivno izven dvoma, da so se vsi avtohtoni Korošci, ki razen nemščine govorijo še kak drug jezik, rodili v slovenski domačiji. Izvedenci pravijo, da je bilo, upoštevaje statistične kombinacije iz leta 1951, na Koroškem 42.095 oseb s slovenskim občevalnim jezikom. Deset let pozneje (1961) pa se je to število skrčilo za dobro tretjino (35,1 odstotka). Kolikor bodo na prihodnjih štetjih nadaljevali isti "statistični tempo* (ne izdatnejši), bo čez dvajset let v vseh razcepkih (na prvem in drugem mefitd) "uradno* potonil v anonimnost; to naj bi formalno pomenilo, da so |X)tomci karantanskih gorjancev, ki so tod še pred tisoč dvesto leti v Slovenskem obrednem jeziku ustoličevali svoje kneze, v pičlih nekaj desetletjih pozabili na svojo slovensko zibelko. Še eno "tehnično prednost* bi imel tak zaključek: ne bi bilo več potrebe, da bi še koga "ugotavljali*, saj zdaj vedno že s tolikimi križi pritisnjenemu slovenskemu človeku na Koroškem na njegove skromne zahteve po enakopravnosti odgovarjajo — pustite se prešteti, retortno ugotoviti, posortirati, potlej pa bomo videli.
Danes se domala vsi strinjamo, da so odprte, liberalno zasnovane meje s sosedi blagor iz več ozirov, tudi iz narodnostnega, manjšinskega. Ob zahodni meji, kjer je ta sistem že bolj vpeljan, ima plodnejšo tradicijo, je taka vsakdanja konfrontacija pomagala izruvati že precej nacionalističnega plevela, tako da lahko govorimo že tudi o novi mentaliteti, ki ni več pripravljena pasivno prenašati šovinističnih pobalinstev. Tak je tudi primer, ko je deželni svet obmejne BMrlanije Julijske krajine pred meseci sprejel zakonski predlog osrednjemu parlamentu, da bi kazensko preganjali tiste, ki bi javno žalili tradicije, jezik in kulturo slovenske narodne manjšine v Italiji. Podobna, v tolikšnem obsegu mejna ureditev z našo severno sosedo je sicer novejšega datuma (dodatni sporazum 18. marca 1960), a vendarle to nikakor ne opravičuje anahronizma, da so v obmejnem Pliberku letos, 15. maja 1966, odprli tako imenovani "Grenzlandheim*. ki naj bi bil "žarišče avstrijske miselnosti na meji nedeljive Koroške*, vsaj tako so o njem z nabreklo retoriko opozarjali njegovi ustanovitelji. Tudi če celo ignoriramo provincijsko primitivno, nacionalistično zaverovanost in nostalgijo že zavoljo ostdrangovskih primesi takega početja, ne moremo mimo resnice, da se tovrstna grencland-hajmovska zagnanost ( z vsem skupaj, kar se za njo skriva) in zamisel iskreno odprte, dobre sosedske meje a priori in brezkompromisno medsebojno izključujeta.	Dr. JANKO JERI
(Nadaljevanje sledi)

g
Radio Trst A
7.15,
„, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi;
11.45	Glasbila in barve; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov; 17.00 Orkester; 17.20 Zabavali vas bodo; 17.45 Nekaj jazza; 18.00 Ne vse, toda o vsem;
18.15	Umetnost; 18.30 Šostakovič: Kvintet, op. 57; 19.00 Ansambel Los Marimberos; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Zbor «Publio Car-niel»; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; v odmoru; Iz pesniških gajev; 21.55 Lahka glasba; 22.35 S. Rajičič: Dve skladbi za violino in klavir; 22.45 Sentimentalne pesmi.
Trst
12.05	Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.40	Pietro Capretto; 13.50 Tho-masova opera «Mignon», II. dejanje; 14.35 Orkester Casamassima.
Koper
6.30,	7.30, 12.30, 13.30, 14.30,
15.30,	17.30, 19.15 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL;
10.15	Peter in Gordon; 10.35 Romantične skladbe; 11.00 Celenta-nov klan; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah- 13.40 Ženski zbor; 14.00 Glasbeni vrtiljak; 15.00 Popularne skladbe; 15.45 Od Soče do Drave; 16.20_ Otroški kotiček: grško gledališče; 16.45 Odlomki iz oper;
17.40	Plesna glasba; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Jazz; 22.15 Ritmi; 22.35 Schubertova sonata za klavir.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -
SREDA. 19. OKTOBRA 1966
Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav;
8.45	Mednarodna folklora; 9.00 Operetni motivi; 9.20 Strani iz albuma; 9.35 Skladbe za orkester;
10.05	Operna antologija; 10.30 Zvočni trak; 11.00 Popevke; 11.30 Jazz; 11.45 Pesmi, ki so v modi;
13.30	Solisti lahke glasbe; 15.10 Mali ansambli; 15.45 Nove pesmi: 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Mladi koncertisti; 18.00 Pregled slovstva in umetnosti; 18.30 Sto let neapeljske pesmi; 19.05 Delovna Italija: 20.20 Verdijeva opera "Falstaff*.
It. program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila; 7.35 Jutranja glasba;
8.45	Poje G. Principe; 9.10 Dva kitarista; 9.20 Dva glasova, dva stila; 9.40 Orkester; 9.55 Vesela glasba; 10.35 Plošče; 11.40 Skladbe za orkester; 14.05 Pevci; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Pianist V. Horowitz; 16.00 Rapsodija; 17.00 Neapelj, kakršen je; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Glasbeno-govorni spored; 21.10 O telovadbi; 21.40 Plesna glasba.
III. program
18.30	Galuppijeve skladbe; 18.45 Sodobna zgodovina; 19.15 Koncert;
20.30	Revija revij; 20.40 Poulen-cove skladbe; 21.25 Bodočnost Trsta; 22.10 Monteverdijeve skladbe.
Slovenija
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.15	— Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pravljice in zgod be; 9.10 Orkestralna glasba; 9.45 Glasbena pravljica — J. Povše-J. Magdič: Letalo in ptič; 10.15 Violinist Slavko Zimšek; 10.45 Člo-
vek in zdravje; 11.00 Turistični napotki; 11.15 «Ob trgatvi...*; 12.05 Zvočne miniature; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz Mozartovega "Don Juana*; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	Glasba za oddih; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Ruski zborovski skladatelji; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz naših studiov; 18.45 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.15	Glasbene razglednice; 20.00 Mcssenet: «Werther»; 21.15 F. Liszt: "Ideal* in "Naval Hunov*; 22.10 Za ljubitelje jazza; 22.50 Umberto Saba: Pesmi; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
15.15	Kol. dirke; 17.30 Dnevnik;
17.45	Spored za najmlajše; 18.45 Humoristični filmi; 19.15 Kamena doba danes; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Neapelj Marotte; 22.00 športna sreda, ob koncu dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik: 21.15 E. Godinet-L. Gentile: "Gavaut - Minard e soci*.
Jug. televizija
9.40	in 14.50 TV v šoli; 10.35 In
15.45	Angleščina; 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.55 Glasbeni pouk; 17.35 Poročila:
17.40	Sanjica - del pravljice; 17.55 Slike sveta — otroški žurnal;
18.45	Obzornik; 18.45 Reportaža;
19.05	Zabav.-glasbena oddaja; 19.35 Ob mednarodnem festivalu šport-turizem; 20.00 Dnevnik; 20.35 Dr. Celestin: Roza; 21.10 Michelangelo, IL del; 22.10 Poročila.
1'KIMUKNM UINLVNIK
4
19. oktobra 196*
<*orlško>bencškt dnevnik
ZANIMIVA DEBATA 0 NARODNIH MANJŠINAH
Pri reševanju manjšinskih problemov je potrebna predvsem večja iskrenost
Zakaj za Slovence v Italiji še vedno veljajo trije različni postopki?
Preteklo nedeljo zvečer je študijski krožek «Rizzatti» organiziral v predavalnici zavoda Stella Matuti-na v Gorici zanimivo predavanje z debato o narodnih manjšinah. Predavala je dr. Lidija Menapace, ki je odbornica pri pokrajinski upravi v Bocnu in deželna svetovalka v Trentinu-Alto Adige.
Govornica je najprej na splošno govorila o raznih načinih reševanja manjšinskega vprašanja po drugih evropskih državah. Omenila je dogovor De Gasperi-Gruber in njegovo osnovo za rešitev problema juž-notirolskih Nemcev ter priznala, da je dosedanja izkušnja pri tem problemu pokazala potrebo, da se rešuje manjšinsko vprašanja od primera do primera. Da postane avtonomija kake pokrajine res učinkovita, je treba najti, najbolj primerna sredstva za njeno izvedbo.
Nato je omenila naroanoseno ureditev v Švici po kantonih, razdelitev na Valonce in Flamce v Belgiji ter pri tem poudarila, da mora biti odločitev za pripadnost k eni ali drugi etnični skupini na osnovi proste izbire posameznika, ki jo lahko pozneje ta tudi spremeni. Manjšinska politika zahteva, je poudarila govornica, osnovno spoštovanje naravnih pravic človeka, kot so raba materinega jezika in ohranitev kulturnih dobrin. Treba je pozabiti na zgodovinsko zapuščino in poiskati način mirnega sožitja v spoštovanju človeka in njegovega kulturnega razvoja.
Po zaključku njenega izvajanja, ld je bilo podano zelo realistično in precej objektivno, kakor smo ga navajeni le redko poslušati od ita-
Ciortca
VERDI. 17.30: «Marines, sangue e gloria«, M Rooney in J. Mit-chum; ameriški barvni film.
CORSO. 17.00: «G11 erol dl antro-poid», R. Jelinek in J. Vinklar. Češki kinemaskopski film.
MODERNISSIMO. 17.15—22.30:	«1
predoni del Sahara«, George Mi-kell in Pamela Tudor; ital. film v kinemaskopu in barvah.
VITTORIA. 17.00: «11 principe del-la notten, William Silvester in C. Gray; ameriški barvni film; zadnja ob 21.30. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE. 17.00: «Gli implacabi-11», Kirk Douglas in Robert Mit-chum; ameriški črnobeli film, zadnja predstava ob 21.30.
Tržič
AZZURRO. 17.30—22: «Soldati a ca-valio», J. Waine in M. Holden. Kinemaskopski film v barvah.
EXCELSIOR. 17.30: «Quo vadiš?«, R. Taylor in Eleonora Parker; barvni film.
PRINCIPE* 17.00: «La mia terra», R. Hudson in J. Simmons.
S. MICHELE. 19—22: «Donne dalla maschera di ferro«, L. Hayward in P. Medina. Kinemaskopski film v barvah.
Han ke
EXCELSIOR. 19-22: «1 tre segreti#, L. Boyd. Kinemaskopski film v barvah.
RIO. Zaprt.
lijanske strani, se je razvila živahna debata, pri kateri se je oglasilo precej poslušalcev, med katerimi so bili tudi župan Martina, deželni odbornik dr. Tripani, deželni svetnik Cocianni in več pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Goriškem.
Med tistimi, ki so posegli v debato, so bili tudi dr. Sancin, odv. Sfiligoj, dr. Battello in prof. Ko-mjanc. V svojih posegih so poudarili, da je pri reševanju manjšinskih problemov potrebna predvsem večja iskrenost, kar velja zlasti nasproti Slovencem, ki so v Italiji še vedno razdeljeni na tri ločene skupine z večjimi ali manjšimi manjšinskimi pravicami, ali sploh brez njih kot n. pr. beneški Slovenci. Ker gre za eno manjšino, bi morali z njo ravnati po enotnih načelih. Dalje so ugovarjali, da bi se oslanjali samo na posameznika, ker
mer ^demokratičnega asimiliranja* s pomočjo industrializacije s priseljevanjem in drugih pripomočkov. Omenili so tudi pretirano poveličevanje nekaterih narodnih junakov, ki so bili na drugi strani dezerterji. Kadar pa gre za podobne primere pri manjšini, je postopek povsem drugačen.
Govornica je skušala na take posege odgovoriti kolikor toliko objektivno ter priznala razne pomanjkljivosti dosedanjega ravnanja. Dodala je tudi, da se Italijani premalo trudijo, da bi se naučili druge jezike in kadar pridejo med pripadnike manjšine, se prav zaradi neznanja njihovega jezika počutijo med njimi kot riba izven vode. Kar se tega tiče, je nekdo navedel še primer, da oblasti ne ovirajo vpisa slovenskih otrok v italijanske šole, kjer se učijo samo tuj jezik, pač pa ovirajo vpis italijanskih otrok
_—--j—-	**«* (ivaauicHiiiM, ivci . uvnaju vpis l Idil jail.SKl II OirOK na
je treba upoštevati tudi skupnost slovenske šole, čeprav na teh pou-kot tako. Pri tem so omenili pri-1 čujejo tudi italijanščino.
OD DANES DO SOBOTE ZVEČER
Program Saragatovega obiska v Furlaniji in na Goriškem
Predsednik republike bo jutri v Vidmu, v četrtek v Čedadu, v petek v Pordenonu in Ogleju, v soboto pa v CRDA v Tržiču in v Gorici
DE2URNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
V Gorici naj višja 21,2 stopinje ob 14.15 In najnižja 12,4 stopinje ob 6.35. Povprečna vlaga 75 od sto; dežja je padlo ponoči 1,6 mm.
Drevi ob 17. uri se predsednik republike Saragat pripelje na uradni obisk v Furlanijo ter bo ob tej priliki obiskal tudi Goriško. Obisk spada v okvir 100-letnice priključitve Furlanije k Italiji-
Protokol predvideva za štiri dni bivanja državnega poglavarja v pokrajinah Videm in Gorica naslednje obiske:
Danes sreda 17. oktobra ob 17. uri pristanek v letalski bazi Rivol-to, od koder se odpelje v Videm in ob 18. sprejme na prefekturi najvišje predstavnike dežele parlamenta, itd.
Naslednji dan, v četrtek mu bodo ob 9.30 predstavili na prefekturi v Vidmu predstavnike oblasti in organizacij. Ob 10.45 bo stopal po stopnišču na Grad v Vidmu, kjer ga bodo pozdravili videmski župan, predsednik dežele itd. Ob 15. uri se odpelje v Osoppo, ob 17. uri prispe v Tolmeč, kjer ga bosta na županstvu pozdravila župan Tolmeča in predstavnik Karnijske skupnosti. Ob 17.50 zapusti Tolmeč ter se odpelje skozi Venzone, Humin in Tarčent v Čedad, kjer ga bo ob 19. uri pozdravil župan Čedada ter mu bodo predstavljeni župani področja; ob 19.20 povratek v Videm.
V petek, 21. oktobra bo dopoldne obiskal nekatere tovarne v Pordenonu; ob 11. uri bo v pedjetju «Rex», ob 12.15 se pripelje na občino, ob 13. uri kosilo v vili «Otto-boni», ob 16.30 prihod predsednika v Torviscoso, ob 17.20 prihod v Oglej, obisk bazilike sv. Marije, povratek v Videm skozi Palmanovo.
Sobota 22. oktobra: odhod predsednika iz Vidma ob 9.10, ob 10. uri prihod v Tržič, ogled ladjedelnice, morebitni nagovor na delavce; obisk pokopališča v Redipuglii, ob 11.15 sprejme na prefekturi v Gorici predstavnike oblasti, odhod na Grad, kjer ga pozdravi goriški župan skupno z župani pokrajine Gorica; ob 16. uri poklonitev mrtvim na Oslavju, odhod v Krmin, kjer bo svečanost ob 100-letnici podpisa premirja z Avstrijo, ob 16.50 obisk Verse ter nadaljevanje poti na letališče v Rivolto, kjer se predsednik Saragat ob 17.40 poslovi od naših krajev.
lana, rag. Peroni iz Modene in dr. Bisol iz Pordenona se bodo prihodnje dni ponovno sestali, tokrat v Modeni, ter pregledali zbrano gradivo.
Priprave za poobeinjenje mestnih služb v Tržiču
Obvestilo pokrajinske zveze lovcev
Vsedržavna zveza lovcev priredi letos državno tekmovanje v prak tičnem lovu s psi. Zbirališče tek movalcev bo 29. oktobra v Castel fiorentino. Kdor bi se hotel udele žiti tega tekmovanja, lahko dobi
vsa podrobnejša pojasnila na se- Občinska uprava v Tržiču je po-dežu pokrajinske lovske zveze v Ul.. zvala tri strokovnjake, ki prouču-Garibaldi v Gorici.	| jejo mestne službe, da jih združijo
V SOBOTO V SOVODNJAH
Družabna zabava domačih prosvetarjev in športnikov
0b najboljžen razpoloženju so zaključili poletno sezono
I OPOZORILO ZEMLJIŠKIH LASTNIKOV V TRŽIČU
Regulacijski načrt predvideva turistično cono tik industrijske
Med njima je komaj 10 metrov široka cesta
Regulacijski načrt Tržiča je iz-1 v eno samo občinsko podjetje, naj delan ter je na vpogled občanom, I bi čimprej zaključili svoje delo. da povedo svoje pripombe. S tem Strokovnjaki prof. Cattaneo iz Mi-v zvezi so nas opozorili na nekatere pomanjkljivosti regulacijskega načrta lastniki zemlje na območju občine Tržič, in sicer tistega kraja, _ kjer se nam vse vidi, da se kažejo najizrazitejše napake.
Iz Tržiča vodi v smeri proti Gra-dežu nova cesta. Začenja se nekje onkraj kanala, blizu pokopališča.
Ta cesta, ki vodi v Marina Julia in ostala kopališča na območju Tržiča, predstavlja neke vrste mejo med industrijsko in turistično cono. Industrijska cona se razprostira južno od ceste, turistična pa severno. Cesta je široka vsega skupaj okoli 10 metrov. Lastniki zemlje sicer niso strokovnjaki v urbanizmu, vendar se jim zdi na moč čudno, kako je mogoče postaviti drugo ob drugi dve docela različni, lahko bi rekli celo nasprotujoči si coni: industrijsko, ki je po svojem značaju polna ropota in dima, ter turistično, ki zahteva ravno nasprot ne značilnosti, se pravi mir in čisto ozračje. Morda bi se tudi dalo izbrati dve tako nasprotujoči si coni in jih postaviti eno poleg druge, toda v takšnem primeru je nujno, da se ustvari med njima širši zeleni pas, morda drevored, dvostezna cesta ali podobno, da se prepreči vdor ropota v turistično cono, kjer bodo gradili hotele, penzione itd.
Kolikor nam je znano, so bile vložene na račun regulacijskega načrta nekatere pripombe, ki zadevajo tudi vprašanje, nekazano v pričujočem članku. Zato bi si dovolili opozoriti pristojno oblast na omenjene pomanjkljivosti, da bi bil načrt popolnejši in da bi se nekega dne turistom ne bilo treba pritoževati nad nevšečnostmi, ki bi jih prinašalo bivanje v bližini tovarn.
NAMIZNI TFNIS
PRVI MAJ*
DREVI NA STADIONU
prve borbe na zelenih mizah
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Ogenj je uničil kmečki dom v Špetru
Kratek stik pri električni napeljavi je prejšnji popoldne povzroči! v špetru v Beneški Sloveniji požar, ki je uničil kmečko hišo in senik ter povzročil okrog osem mi. lijonov lir škode.
Do nesreče je prišlo v domačiji 69-letnega Attilia Cemoie. Ogenj je prodrl skozi strop in v kratkem času so plameni zajeli vse poslopje. Na pomoč so prišil tudi gasilci iz Vidma, ki so se trudili več ur, preden so lahko omejili in potem pogasili ogenj. Okrog 18. ure, ko se je začela podirati streha, so se bali, da se ne bo podrlo tudi zidovje in so morali ustaviti ves promet na državni cesti, ki pelje mimo hiše.
Na srečo so iz hleva lahko rešili vso živino, pohištvo in drugo blago pa je uničil ogenj in na mestu, kjer je stalo dvonadstropno kmečko poslopje, štrlijo sedaj v zrak počrneli zidovi.
Da bi dostojno zaključili preteklo prosvetno-športno sezono in pred začetkom nove, so se preteklo soboto zvečer zbrali na družabni zabavi v prosvetni dvorani v So-vodnjah številni prosvetni in športni delavci iz Sovodenj. Prireditve so se udeležili odborniki in drugi člani, ki so najbolj aktivno sodelovali pri kulturnih in športnih prireditvah v pretekli delovni sezoni. Med številnimi udeleženci so bili tudi igralci prve domače nogometne ekipe.
Najprej so imeli skupno večerjo, pri kateri se je razvil neprisiljen pomenek; sledila je prosta zabava, pri kateri je domač harmonikar poskrbel za veselo razpoloženje, da je večer kaj naglo minil in so ostali skupaj do pozne ure.
S takim zaključkom so bili vsi zadovoljni, sedaj pa se bodo morali lotiti novega dela in ga še bolj razmahniti tako na športnem, kot na prosvetnem področju. Najprej bodo na vrsti nogometaši, ki bodo v nedeljo 30. t.m. začeli z rednim tekmovanjem v svojem kolu. Bolj kot do sedaj pa bodo morali po-
prijeti prosvetarji, da bodo ob zaključku nastopne zimsko - spomladanske sezone lahko pokazali večjo razgibanost in dobre rezultate tudi na pevskem in dramskem torišču.
Kabini za stražnike na prehodu Rdeča hiša
Na prehodu Rdeča hiša so pred dnevi postavili dve zastekleni kabini, eno na izstopnem, drugo pa na vstopnem prehodu. Postavili so ju na sredino cestišča, tako da moreta dva obmejna stražnika v vsaki kabini istočasno pregledovati dokumente za prehajanje meje. Kabini, ki Ju je napravilo neko go-riško podjetje iz nerjaveče kovine, bosta obvarovali obmejne organe, da bi se v Jesenskem in zimskem času izpostavljali dežju in mrazu, ki ga pri nas ne manjka.
S Predsedstvo ministrskega sveta je dovolilo izobešenje državne zastave v tistih občinah, ki jih bo obiskal predsednik republike.
Z motociklom se je zaletel v obcestni kamen
Včeraj zjutraj ob 8.30 je sin pripeljal v goriško civilno bolnišnico 60-letnega Giovannija Battistela iz Zdravščine, ki so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju zaradi udarca na čelu in desnem stegnu in ra. ne na stegnu. Battistel se je ponesrečil nekaj po 5. uri, ko se je odpeljal z motociklom na delo v Romans za cestno podjetje Rizza-I no. Od tu je hotel dalje v Krmin, kjer ima podjetje sedež. Na mokri cesti pa je izgubil kontrolo nad vozilom ln treščil v obcestni kamen v bližini nadvoza pri Ro-mansu.
Drevi se bodo tudi namiznoteniški igralci spoprijeli v kategorijah mladincev, članov in moških dvojic za osvojitev naslova letošnjih slovenskih športnih iger. Za tekmovanje se je prijavilo res rekordno število igralcev. Prav zaradi tega smemo pričakovati ostre
Nesreča mladeniča iz Doberdoba
Roman Gergolet, star 16 let, doma iz Doberdoba, se Je urezal v sredinec na desni roki; zatekel se je v tržiško bolnišnico, kjer so mu rano zašili.
borbe v vseh kategorijah.
Prireditelj namiznoteniškega turnirja SŠI je določil naslednje nosilce skupin:
ČLANI
1.	Adrijan Tavčar (Pd Škamperle)
2.	Edi Bole (Opčine)
3.	Edi Košuta (Rojan)
4.	Flavio Posega (Pd Škamperle)
5.	Milan Tavčar (Pd Škamperle)
6.	Karel Tomšič (Pd Škamperle)
7.	Boris Kuret (Rojan)
8.	Emil Bole (Opčine)
9.	Drago Milič (Barkovlje)
10.	Matjaž Bidovec (Pd Cankar)
11.	Nevo Hrvat (Breg)
12.	Ivan Radovič (Sokol)
13.	Sergej Tavčar (Opčine)
14.	Lucijan Kovačič (Pd Škamperle)
15.	Boris Fabjan (Rojan)
16.	Adrijan Stanissa (Sokol)
CLANICE
1. Neda Mijot (Pd Škamperle)
2	Norči Zavadlal (Pd Škamperle)
3	Miranda Batista (Pd Cankar)
4.	Nadja Švab (Pd Škamperle)
5.	Lidija Kenda (Pd Cankar)
6.	Maja Furlan (Barkovlje)
7.	Ana Stergaus (Rojan)
8.	Lučka Faletič (Sokol)
MLADINCI
1.	Edi Bole (Opčine)
2.	Emil Bole (Opčine)
3	Sergij Tavčar (Opčine)
4	VValter Kobal (Kras)
5.	Bruno Milič (Kras)
6.	Boris Košuta (Pd Cankar)
7.	Sergij Gregorič (Pd Cankar)
8.	Ivan Verč (Pd Cankar)
SPORED
DANES, 19. t. m.
Ob 20.00 mladinci
Ob 20.30 člani
Ob 21.00 moške dvojice
JUTRI, 20. t. m.
Ob 20.30 članice
Ob 21.00 mesečne dvojice, člani moške dvojice Ob 21.30 ženske dvojice
PONEDELJEK, 31. t. m.
Ob 20.30 nadaljevanje še morebit-
SODNIŠKI ODBOR
Glavni sodnik: Sergij Tavčar Sodnika: Milan Tavčar in Bole.
MILAN, 18. — Vodstvi Interja in Vasasa sta se sporazumeli za datum odigran ja obeh tekem osmine finala turnirja za pokal evropskih prvakov. Prva tekma bo 16. novembra v Milanu, povratna pa 8. decembra v Budimpešti.
* * *
MILAN, 18. — Tajništvo Milana je stopilo v stik s predstavniki zagrebškega Dinama in je predlagalo, da bi tekmo prvega kola turnirja za Mitropo Cup odigrali 30. t. m. v Zagrebu.
RIM, 18. — Jutri okoli 22. ure bodo v televizijski rubriki «šport v sredo# (prvi kanal) prenašali iz Bruslja en polčas tretje tekme iz ločilnega kola za pokal evropskih Edi I prvakov Liverpool (Anglija) - Pe-trolul Ploesti (Romunija).
iiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimmiitiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimimfimiHiiiiiiiimiiiiiiHiiimiiiMiiiiiiiiiHiiiiiit
lil* Hilli
V NEDELJO V LJUBLJANI
pam, so take tekme resna preizkušnja za italijansko promocijsko prvenstvo.
Kot smo omenili je Ilirija ena najmočnejših slovenskih peterk, ki igra povsem nevaren sistem 3:2, kar seveda da ekipi večjo napadalno moč. Zato so v protinapadu Ljubljančani izredno nevarni. Naj omenimo samo, da je Ilirija prejšnji teden le za 12 točk klonila Zadru in je prav s protinapadom spravljala v težave Cosiča in druge. Kljub temu pa borovci niso razočarali proti kvalitetnejšemu nasprotniku in so častno izgubili (66-56). Vseeno pa plavi še vedno premalo organizirano igrajo in se raje spuščajo v individualnosti, kar seveda ne omogoča učinkovite igre. Borovci so predvsem razočarali v obrambi, kjer se je poznala Za-vadlalova odsotnost. Celotni ekipi , namreč manjka še napadalnost, ki nih nedokončanih tekmo- sl jo bo pridobila z igranjem po-vanj	| dobnih srečanj. Razveseljiva nota
Ob 20.40 finalne tekme za 3. mesto | borovcev pa je ponoven uspešen Ob 21.00 finalne tekme za 1. mesto ! nastop Sava Spacala, ki je bil ne-
1 dvomno najboljši član peterke in je bil tudi z 31 realiziranimi točkami najboljši strelec tekme. S takim pivotom bo lahko Bor zaigral marsikatero tudi zahtevno tekmo in tudi v promocijskem turnirju se bo Spacal prav gotovo izkazal.
Za plave je v nedeljo nastopil tudi Racman, ki je bil v obrambi vedno na mestu in je dal s svojo izkušenostjo celotni ekipi večjo napadalnost. Poznala pa se mu je
Hud odpor BORA peterki ILIRIJE
Savo Spacal najboljši strelec
Košarkarji Bora so v Ljubljani že kot doma. Po tekmi s Slovanom so se tokrat spoprijeli z močno skipo Ilirije, ki se je letos potegovala za vstop v zvezno ligo in je nedvomno četrta najmočnejša slovenska ekipa. Čeprav niso borovci še kos tako močnim eki-
OPOZORILO. Sestavo dvojic je treba javiti pol ure pred začetkom tekem pri sodniški mizi.
* ♦ *
VODSTVENI ODBOR namiznoteniškega turnirja IX. SŠI
Glavni voditelj: Milan Tavčar Namestnik: Adrijan Tavčar Pomočniki: Edi Bole, Emil Bole, Franko Vitez
SPORED IN URNIK SŠI
Danes, 19. oktobra, namiznoteniška tekmovanja Jutri, 20. oktobra, namiznoteniška tekmovanja Sobota, 22. oktobra
ob 14.30 — atletski troboj (mladinci) ob 15.30 — telovadni mnogoboj (mladinci in mladinke) ob 20.30 — otvoritev, kratek spored s predstavitvijo soudeleženih društev in govor ob 21.00 — polfinalna tekma v košarki
Cankar A - Doberdob (sodnika Spacal in Zavadlal) ob 21.30 — polfinalna tekma v košarki
Barkovlje A . Škamperle (sodnika Zavadlal in Lakovič)
Nedelja, 23. oktobra
ob 7.30 — avtogimkana ob 11.00 — motogimkana
ob 15.30 — streljanje (ženske) — Sprejemanje prijav do 16. ure Ponedeljek, 24. in torek, 25. oktobra ob 20. uri streljanje (moški)
Moški — kvalifikacije 30 točk; ženske — 25 točk s prvimi petimi streli. Prireditelji so podaljšali maksimalni čas streljanja na 6 minut (3 minute za vsako tarčo).
OPOZORILO. Prireditelj SŠI vabi vsa društva, da se udeleže sobotne otvoritve z ekipo, ki ne bo smela šteti več kot 11 članov. Predstavniki posameznih društev naj bodo v enotnih dresih in se lahko udeležijo otvoritvene slovesnosti tudi z društveno zastavo, ki pa ne sme presegati dolžine 150 cm.
dolgoletna odsotnost z igrišč in pomanjkanje treninga, tako da je bil (upajmo) bodoči borovec precej netočen v strelih.
Kronika. Borovci so se predstavili na igrišče z naslednjo prvo peterko: Kokošar in Lakovič spredaj, pod kosem pa Savo Spacal in Rudež. Nasprotnega posta pa je držal Borut Spacal, ki je povsem solidno opravil svoje delo. Plavi so prvi prešli v vodstvo s Koko-šarjem. Kmalu pa je Ilirija z učinkovitimi protinapadi nizala celo vrsto košev in imela v 10’ že deset točk prednosti. Nato pa je ljubljanski trener zamenjal nekatere standardne igralce in borovci s o lahko deloma nadoknadili razliko. Rezultat prvega polčasa: 34-28 v korist Ilirije.
Ljubljančani so začeli drugi polčas ponovno z najboljšo postavo in borovci so bili zopet v težavah. Kljub temu pa je Savu Spacalu z nekaterimi osebnimi posegi uspelo presenetiti nasprotno obrambo, tako da je razlika v koših na koncu tekme ostala na dostojni razliki. Borovci so namreč klonili s 66-56.
Postavi
Ilirija — Gagel (8), Pleško, Polanec (11), Babnik (15), Murko (8). Troppak (8), Kogovšek, Martini (4), Naveršnik (8), Grašič in Senčar (4).
Bor — Ambrožič (2), Rudež (4), Spacal B. (3), Spacal S. (31), Švara, Orel; Kokošar (4), Racman in Lakovič (12).	—edson—


V ponedeljek se
zaključil šahovski brzoturnir SŠI. Na sliki: med turnirjem
premočno zmago mojstra Boža Filipoviča pogled na šahiste
W. S0MERSET MAUCHAM	0
ČUDOVITA ŽENSKA
«Kakšni pa sploh hočete biti?« jo Je vprašala Evie.
«Taka kot kakšno dvajsetletno dekle, vi trapa.#
«Ce se boste še dolgo vrteli okoli sebe, boste videti še starejši, kakor ste v resnici.#
V večerni obleki ga doslej še ni videla. Bil je zares izredno lep. Čeravno ni bil višji od povprečne višine, je bil videti zaradi svoje vitkosti precej višji. Kljub njegovemu uglajene mu svetskemu vedenju jo je motila njegova nerodnost pred natakarjem, ko je naročal razna jedlila. Plesala sta veliko, čeprav mladenič ni plesal brezhibno; njej se je njegova nerodnost ztela naravnost ljubka. Ljudje so jo prepoznali in Julija je opazila, da mu silno godi odsev njene slave v vseh teh pozornih očeh. Mladi par, ki Je plesal mimo, se Je pozneje vrnil k njuni mizi, da pozdravi Julijo. Ko sta mlada človeka odšla, je mladenič vprašal:
«Alt nista to lord in lady Dennorant?#
«Da. Georgea poznam še iz časov, ko je bil v Etenu.# Spremljal ju je z očmi.
»Poprej Je bila ona lady Cecily Lawenston, mar ne?» «Tako? Tega se res ne spominjam več.#
Kazala se je, kot da je to sploh ne zanima. Nekaj minut kasneje je šel mimo njune mize drug par.
«Poglejte, to je lady Lepard.#
«Kdo da je?»
«Mar se ne spominjate? Nedavno sta priredila veliko go-
stijo na svojem posestvu v Oheshiru; tudi princ Waleški je bil tam. O tem sem brad v ’Bystandero’.»
Oh, od tam izhaja njegova modrost. Nesrečna trapa. Po časopisih je bral o vseh teh velikih osebnostih in videl je tu pa tam, da so iz mesa in krvi, v restavraciji ali v gledališču. To je njemu pomenilo veliko senzacijo. Pravljica. Ko bi le vedel, kako so v resnici nadležni. Ta njegova nedolžna strast za ljudi, katerih fotografije je videl v časopisih, se je njej zdela neverjetno naivna. Nežno ga Je opazovala.
«Ali ste kdaj že povabili na večerjo kako igralko?#
«še nikoli.#
Bilo Ji je skrajnje neprijetno, ko mu Je morala dopustiti, da je plačal račun. Sama pri sebi je menila, da bo za to večerjo potrošil ves tedenski zaslužek, vendar si ni mogla dovoliti in mu predlagati, da bi svoj račun plačala sama, ker bi ga s tem morda užalila. Vprašala ga je, koliko je ura; instinktivno je pogledal na zapestje.
«Oh, uro pa sem pozabil doma.#
Julija ga je pogledala.
«Pa je niste morda zastavili?#
Mladenič je ponovno zardel.
«Ne. Nocoj sem se odpravil z veliko naglico.#
Toda pogledati Je bilo treba samo njegovo kravato in zlahka si se prepričal, da ne govori resnice. Lagal je. Ob tem pa ji Je bilo toplo pri srcu. Zdelo se ji je, da bi ga morala kar na mestu objeti in poljubiti njegove modre oči. Resnično ga je oboževala.
«Pojdiva,» je rekla.
Odšla sta v njegovo sobo na Tavinstock Squaru.
XIV.
Julija Je naslednjega dne odšla h Cartieru in kupila tam zlato uro. Poslala Jo je Tomu Fennellu in mu s tem nadome-
stila zastavljeno. Dva tedna ali tri pozneje pa mu je za rojstni dan poslala zlato tobačnico.
«Veste, nekaj podobnega sem si želel vse življenje.#
Zazdelo se ji je, da ima Tom solzne oči. Strastno jo je poljubil.
Kmalu potem mu je z različnimi izgovori poslala biserne gumbe za srajco, gumbe za zapestnice in gumbe za oprsje.
«2al mi je, da vam jaz ne morem darovati česa lepega.# ji Je dejal.
«Darujte mi zastavljeno uro; s tem mi boste zelo ustregli.# To je bila majhna zlata ura, ki je stala največ deset funtov, vendar jo je Julija kdaj pa kdaj nosila z velikim veseljem Kmalu po tistem prvem večeru, ki sta ga skupaj preživela, si je Julija priznala, da se je v Toma zaljubila. Zdelo se ji je neverjetno in presenetljivo, vendar se je ob tem počutila vsa prerojena.
«Da, trdno sem bila prepričana, da se ne bom nikoli več zaljubila. In samo po sehi se razume, da ta ljubezen ne bo kdo ve kako dolgotrajna. Sicer pa, zakaj si ne bi privoščila malce razvedrila, ko se mi Je ponudila taka priložnost.#
Odločila se je, da bo Toma ponovno povabila v njihovo hišo na Stanhop Placeu. Kot nalašč se ji je tudi za to ponudila lepa priložnost.
«Ali se spominjaš tistega našega mladega knjigovodje,# Je vprašala Michaela. «Ime mu je Tom Fennell. Nedavno sem ga srečala v restavraciji ter ga povabila v nedeljo na kosilo. Pri hiši potrebujemo še enega moškega.#
«Mar misliš, da je Tom primeren za to?»
V nedeljo je bila na kosilu razmeroma izbrana druščina; zato pa je tudi želela, naj bi bil prisoten tudi Tom. S tem da ga bo seznanila z nekaterimi ljudmi, ki jih je doslej občudo val samo na fotografijah, mu bo pripravila izredno veselje. Ce ga bo uvedla v to družbo, med te družbene veličine, mu bo nedvomno zelo ustregla. Julija je bila bistrih in predirljivih
misli in zelo dobro se je zavedala, da je Tom ne ljubi. Opazil® je tudi, da je Tom nagnjen h gizdalinstvu. Njegovi nečimrnosti je nenavadno godilo, da se spozna z imenitnimi ljudmi. Bil je dokaj čuden dečko, ki ni mogel živeti brez žensk. Po namigovanju in po raznih pripetljajih, ki jih je bil doživel in m« jih je Julija znala premeteno izmamiti, je spoznala, da je od svojega sedemnajstega leta menjaval ženske drugo za drugo-čutil je več ugodja’ pri objemu m ljubezenskem uživanju kakor pa ob ženski sami. Domneval je, da na svetu ni nič lepšega od tega. Julija je bila prepričana, da je pri takšnih pustolovščinah doživljal veliko uspehov. V njegovi vitkosti je bilo nekaj ganljivega — telo mu je bilo kakor iz same kože in kosti, zato so se mu obleke izredno dobro prilegale — ta nekaj čarobnega je bilo v njegovi čisti svežim.
Bil je hkrati plašen in nesramen; ženske se mu niso mogle upirati. Vendar za žensko vsekakor ni laskavo, če jo ima nekdo le za perje in puh, ki ne sodi drugam kakor samo « posteljo.
Julija se je dobro zavedala, da je Tom tako privlačen 1« zaradi svoje mladosti. Ko bo postal starejši, bo ves zgrbančeh-suhoten, mršav; ljubko rdečico njegovega obraza bo prekril temnomodri odtenek, njegova nežna polt bo postala sivkasta m nagubana. Ugotovitev, da bo to, kar je ljubila, tako hitro obledelo, jo je samo spodbujala k še večji nežnosti. Do Tom» je čutila nekakšno čudno usmiljenje. V njem samem Je bil° toliko fantovskega poleta, da se je sladkala z njim kakor mačka z mlekom. Čeravno se je smehljal, če je Julija povedal« karkoli šaljivega, njemu samemu nd nikoli prišlo na um, da bi sam povedal kaj duhovitega. Vendar je to ni motilo. Njegova praznina je nanjo vplivala pomirjevalno. Nikoli Ji še ni bilo laže pri srcu kakor v njegovi družbi in tedaj je bila zabavna za dva.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 a Telefon 33 89 - uprava- tbct itt m	„ „„...........................................................—"*
četrtletna 2.250 Ur. polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev) mesečno 10 din (looo starih dinarlev) letno 100 din nnnnn	StD2?tT Teefon 37'338, 95'823 ~ NAR°CN1NA: mesečna 800 Ur - vnapr«J-
SFRJ: AD1T, D,IS. Ljubljana. Stari trg 3/1.. telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASU Cena glasov Za vsak mm v ^frlm eneia s.nmea "S, snV , dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Z«