Štev. 183. POLITIČEN LIST Zfi SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. f fitrodoiitvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vb»d tez dvoriiče nad tiskarno). Z «tednikom je mogoče govoriti le od K,—12. ure dopoldne. Kukepiai ae ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. V Ljubljani, v petek, 12. avgusta 1904. Izhaja vsak dan, iavzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: sa celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, ia četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništv« prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. t. Vsprejema naročnino. Inserate In reklamacij*, laacratl se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 12 milimetrov) za enkrat 1] b, za dvakrat II b, ia trlkral 9 h, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 30 b. — Pri večkratnem ob|avljeniu primeren popust. Upravnl&kega telefona iter. 188. t—- pisma \z Makedonije. (Izvirno poročilo.) B i t o 1 j , 3. avgusta. Nesrečno stanje v Makedoniji in Stari Srbiji se ni zbotjšalo ; Turki in Arnavti dan na dan .muiijo ubogo rajo, kar pričajo stoteri slučaji in pritožbe prebivalstva pri civilnih agentih'. Ker pa ljudBtvo vobČe ne zna pisati, obrača se da oseb, ki iz tega kujtj) denar. Turki ao vso take »advokate« po m o rili in jim zapretili s smrtjo, ako bodo v nadalje pisali pritožbe zoper turška oblastva. Zato civilni agentje ne izvedo prave res niče. Grki pa poveličujejo Turke in vso krivdo zvračajo na Bogire in Srbe. A tudi pritožbe pri civilnih agentih ne pomagajo d.isti. Tako so se pritožili kmetje iz KoSena zaradi krivic, ki jih delajo turški častniki in vojaki. Civilni agenti so zahte vali, da pridejo častniki pred sodišče. Turki pa so takoj prijeli in v Bitolju zaprli 19 najuglednejših kmetov iz Košena. Koliko so jih mučili v zaporu, se razvidi iz tega, ker so pri sodišču izjavili, da njihove pritožbe niso utemeljene in resnične in da so turški častniki ž njimi lepo postopali. Hadko se zgodi, da bi bil krivec kaznovan. Med Grki, Bolgari in Rumuni so vedni prepin, a Srbi izarubljajo teren v Makedoniji. Nedavno so Grki prežali na bolgarskega trgov s tega agenta Stoeva, ko se je vračal iz Kavole v beret. H.teli so ga ubiti. S'.oev pa je zasledil zasedo in zbežal na hitrem konju. To je zopet ozlovoljilo Bolgare, ki se bodo krvavo maščevali nad Grki. Tudi Grki imajo svoj komitet, ki zbira v Makedoniji četa proti Bolgarom ter jih naznanja turnim oblastvom. V Makedoniji je sedaj do 70 vstaških čet, ki štejejo po 20 do 25 mož. Te čete so zdaj mirne in ne delajo večjih napadov na Turke. Turški protirevolucionarni odbor pa zadnji čas napada in ropa po krščanskih selih tb srbsiioturčki meji. Zato se je zbrala ondi v okolici Kumanava večja četa, da brani narod. Turška vlada pa ima ob meji zbranih mnogo vojakov, da ovirajo prehod ustaškim četam. Težje pa zaradi terena zastavijo prehod na bolgarski meji. Zato so Turki te dni zažgali velik gozd na dospat skem Balkanu ter šumo na sakarski planini, da prepode vstaše iz Bolgarije. Pre krasni ti gozdi gore že več dni in ogenj je prešel na bolgarsko Btran, kjer so kmetje komaj zadušili ogenj. Na turški strani gori dalje; škoda bode ogromna. A Turki se ne zmenijo za škodo, da le preprečijo vstašem prehod v Turčijo Begunci se v večjem številu vračajo iz Bolgarije na svoja razrušena domovja. V drugi polovici prošlega meseca se jih je vrnilo v Makedonijo 10.886 Hilmi paša je naznanil, da turški sultan tem beguncem odpusti za eno leto ves davek. Iz Ohride prihajajo glasovi, da je ondi velika lakota. Ljudstvo nima nobene pomoči. Tu je BOBtavljena mešana komisija, da v Ohridi in okolici najde sredstva, s katerimi bi bilo mogoče pomagati ljudstvu, in se prepriča, v koliko so ondi uspele »reforme". A ta komisija se obotavlja in splošno mnenje je, da ta komisija ničesar ne stori za narod, kakor je to sploh navada v Turčiji. Po vseh mestih in vaseh Makedonije in Stare Srbije je turška vlada naznanila v bolgarskem, srbskem in turškem jeziku, da Be smejo na svoja domovja povrniti vsi vstaši, ker je turški sultan vse pomilcstil. Tako so se v Gumerdže vrnili trije mladeniči, ki to bili v vstaški četi. Ko pa so turško oblasti to izvedele, so takoj obkolile koto in jo zapalile. Ko so mladeniči v koči videli, da zgoič, zagrabili so puške in stre- ljali na turške vojake. V boji je padel en turški častnik, dva mladeniča sta v koči zgoiela, tretji pa se je ves užgan udal, a čez malo ur umrl. Tudi ta dogodek je do kaz turškega divjaštva in priča, koliko sa more verovati turškim obljubam. Rusko-japonska vojska. Obupni ispad ruskega brodovja iz Port Arturja — Pomorska bitka. London, 11. avgusta. Reuterjev do-pisovalni urad poroča iz Čifu : Ruski rušilec torped, ki je došel sem ob 5 uri 30 minut zjutraj, poroča, da je ušlo iz Port Arturja 6 ruskih bojnih ladij, 4 kriiarice in polo-\ioa torpedovk. Torpedni rušilec je zapustil Port Artur 10. t. m. zvečer ter je imel pet potnikov na krovu. Ti poročajo, da so Ja ponci zasledovali Ruse ter je pričikovati bilke na odprtem morju London. 11. avgusta. Djšlo je po ročilo, da je rusko brodovje zapleteno v ljuto bitko, torej še ni gotovo, ali se je beg posrečil. Tu neprestano pričaku jejo nadaljnih poročil o dogodku, ki bo morebiti popolnoma spremenil »ojni položaj. Tokio, 11. avgusta. (Uradno.) Razne iz Talijenvana došle vesti trdijo, da je pri-šlo portartursko brodovje včeraj dopoludne iz pristanišča. Vnela se je huda bitka, ki je trajala do večera. Naše brodovje torpednih rušilcev je baje ponoči napadlo lusko brodovje. Proti svitanju jutra je bilo opaziti, da sta bežala »Retvi zan« in neka druga bojna ladja oblike »Po bjeda« proti pristanišču. Čifu. 10. avgusta. Sem došli torpedni rušilec je »Rez'yj«. Kapitan trdi, da so velike bojne ladje le zato zapustile pristan, da bi se združile z vladivo-stoškim brodovje m. Japonci napadajo trdnjavo vsak dan z neizmerno drznostjo. Raz Volčji hrib streljajo na mesto z granatami Brniška ladja »Mongolija« spremlja rusko brodovje ter pelje s seboj mnogo žensk in otrok. Tokio, 11. avgusta. Streljanje japonskih baterij pred Port Arturjem je pregnalo rusko brodovje iz luke. Admiral Togo ga je takoj napadel, ko je prišlo iz priet* nišča. Boj je bil zelo hud ter je trajal do noči. Pozneje so japonske torpedovke še večkrat napadle rusko brodovje. Nato s e je japonsko brodovje umaknilo, zapu3tivši stražilno ladjo pred pristaniščem. Ta je pozneje sporočila, da je zjutraj opazila , da sta pluli bojni ladji »R e t v i z a n« in »P o b j e d a« proti pristanišču. Admiral Togo o boju in izgubi ni poslal nobenega poročila. Berolin, 11. avgusta. Tukajšnje japonsko poslaništvo potrjuje vest o izpadu ruskega brodovja iz portarturskega pristanišča. Vršil se je ljut boj, katerega izid ni znan. Znano je le, da se je moral d e 1 brodovja umakniti nazaj v pristanišče. London, 11. avgusta. Ie došlih poročil o pomorski bitki pred Port Arturjem še ni mogoče sestaviti natančne slike o njenem izidu. Iz Tokia došle brzojavke poročajo, da so Japonci bombardirali Port A r t u r i n 1 a d j e v p r i s t a n i š č u s tako silo, da jo uvidel poveljnik ruskega brodovja, da more le s hitrim begom rešiti ladje. Tudi Kitajci v Čifu poročajo, da so streljali Japonci pet dni neprenehoma z Vol čjega hriba na Pcrt Aitur ter so krogle zadele tudi več civilistov ter zažgale neko skladifiče olja. * Ako so ta poročila resnična, tedaj bo Japonci z Volčjim hribom postali s svojimi topovi gospodarji pristanišča ter bi bili ruske ladje s svojimi streli razbili, ako bi ne bile u^le. Iz tega se tudi vidi, zakaj je Togo hotel zamašiti portartursko pristanišče. Ako je portartursko brodovje zdaj razdel|eno, je oni del, ki je moral bežati nazaj v Port Artur, skoro gotovo iigubljen, Kamimuru ima sedaj priložnost, da gre lovit iz Port Arturja pobegle ladje. Če jeportarturskobrodovje razbito, potem je Togo za sedaj gospodar položaja na morju, lahko se združijo japon ska brodovja in gredo skupno nad admirala Skrydlova. Položaj pri Ljaojanu. London, 11. avgusta. Poročevalec »Daiy Mail« v Tovanu je čul, da so Rusi dobili novih čet in da pomnoiujejo svoja stališča med Kurokijevo armado in Mukde-nom V torek se je slišalo v smeri desnega japonskega krila streljanje, in razne eksplozije pri Aupinu pomenjajo, da Rusi razstre-ljavajo skale ter napravljajo nove obrambne jarke. Z e dva dni lije dež. Iz Siumin tinga poroča «Daily Mail», da j e v M u k-denu velikanska ruska posadka in čete okraja so bile mnogo hitrejšo nadomeščene, kakor začetkom vojske. Severno od Mukdena ni nobenih Japoncev. Precej močna japonska četa stoji 25 milj južno, ostala japonska armada stoji pet milj vzhodno od Ljaojana. London. 11 avgusti. V Kurokije vem glavnem taboru trdijo, da so Rusi napadli japonsko desno krilo. Od tam namreč slišijo močno streljanje topov. Iz tega sklepajo, da tam prodirajo močne ruske čete. Japonsko prodiranje. Petrograd, 11. avgusta. Dopisnik „Rusi« poroča z dne 6. avgusta, da se Japonoi zbirajo v tri »elike skupine E ia je med Sminčaioir, Ilijčenom in Inkavom, druga jugovzhodno od Ljaojana, tretja se-vernovzhodno od Ljaojan mukdenske želez niške proge. Japonci napredujejo na vzhodu in zahodu, a južno stran puščaj« prosto. Tako bi radi spravili Ruse v zagato, v ka teri bi jih st'snili. Nemirovič Dančenko poroča o hudem dežju, ki zelo ovira vojaštvo. Peterburg. 11. avgusta. Pri An-čančanu pričakujejo Okuovega napada Japonci stavijo 60 km. od Mukdena in 40 km. od Sintaja 8 mostov čez Pejcijo. Japonci so poizkušali s pomočio Hunhuzov razstreliti železniški most pri Mukdenu. Hunhuzi se pritožujejo, da Japonci zelo slabo plačujejo. Pariz, 11. avgusta. »Atence Havas" poroča iz Mukdena: Kakor se kaže, Japonci na novo razdeljujejo svoje čete. Pred Haj čenom stoječe čete oddajo nekoliko moštva v smeri proti Mukdenu korakajočim četam. Kje ste j a te, še ni znano. Peterburg, 11. avgusta. Japonci groze Rusom od treh strani. Od lokava koraka japonski oddelek, ki uporablja za transport 10 000 Kitajcev. Rusko desno krilo stoji v dolini reke L ao. Japonski načrt Japonski konzul v Č fu je izjavil, da ne bo izdanih o Port Arturju nobenih uradnih poročil, dokler Port Artur ne pade. Cenzura tudi drugih vesti ne puBti skozi. V London pa poroča pismeno neki angleški poročevalec: Japonci namenoma odkladajo odločilni napad na Port Artur na prihodnji mesec, ko se bo razvilo prodiranje proti Ljaojanu ali kaki drugi točki Kuropatkinovi. Ako bi Port Artur sedaj padel, se boje Japonc', da bi se Rusi umaknili do Harbina. Japonci hočejo na obeh točkah istočasno izvršiti od ločilni udarec in tako končati vojsko za tekoče leto. Japonski poslanik v Bruselju, Kato, ki uživa zaupanje vodilnih državnikov v Tokiu, pa izjavlja, da so poletna vojska bliža koncu in da se bo začasno končala s padcem Port Arturja in umikanjem Rusov do Harbina-Dokler bodo mogli Rusi potem ofenzivno prodirati, bo preteklo več mesecev, med katerimi bo za velevlaati dovolj čaBa poseči vmes s — posredovanjem. V japonskih krogih so mnenja, da Rusija ne bo OBtila na stališJu, bojevati se več let. Kitajci in Korejci. Petrograd, 11. avg. Kitajski trgovci pripoveduiejo, daje v japonski armadi desettisoč Kitajcev z otoka Formoze. število Korejcev v japonski armadi cenijo na 50000. Vojaki z azijskega kontinenta se vedeio jako kruto. Japonci posebno Kitajce še hujskajo k nasilju in siro-vosti, ker hočejo tako še K tajsko zaplesti v vojsko. Na ruski strani sa posebno odlikujejo kavkaški polki, ker so vajeni hribovitih tal. V Koreji London, 10. avgusta. Kakor poročajo iz Soeula, sta vdrli včeraj v Genzan dve ruski stotniji, toda zopet odšli, ker sta našli tam močno japonsko četo. Izgub ni bilo nobenih, vendar pa so Japonci mnenja, da bodo Rusi pričeli prodirati. Japonski ujetniki v Rusiji. Peterburg, 10. avgusta. Na uradno povelje prepeljejo vse japonske vojne ujetnike v mesto Penzo. Odtod jih razdele pe evropski Rusiji. Nov napad na Port Artur? Rim, 11. avgusta, Iz Čifu se poroča, da se je pri Port Arturju zopet vnel hud boj. Japonci se zaganjajo od vsah strani na utrdbe. Z mogočnim streljanjem se je baje posrečilo Japoncem užugati ruske baterije na obrežju. Hunhusi napadli Ruse. Berolin. 11. avgusta. Iz Tiencina po-roiajo: 3000 Hunhuzov je napadlo 2. t. m. ruski tabor pri Tjenlinu. Presenečeni Rusi so izgubili mnogo moštva, živil in streliva. Vožnja skozi Dardanele. Carigrad, 10. avgusta. Ker ruska vlada ni hotela izpolniti zahteve turške vlade, naj Idzumir«, torpedna rušilca »sirarni« in -Strakumi«. Vsled min so se potopile: oklopnica »Ha-cuse«, križarici »Kajmon« in »Mijako« in torpedovka št. 48, dočim so bile poškodr -vane oklopnica »Fudii« in križariea »Asama". Vsled torpedov so se potopili parniki: »Km-lumaru«, »Hitošimaru«, »S»domaru« in »Id zumimaru«. Razven tega st« se še potopila križariea »Jošino« in parnik »Kacunmaru«, križariea »Kisuga« pa je bila poškodovana Sami so unič li Japonci 21 branderjev pred Port Arturjem. bkupno je bilo torej izgub Ijenih 35 bojnih ladij in 26 trgo v skib parnikov. Japonci taje. London, 11. avg. Iz Tokia demontirajo, da bi imeli Jiponoi pred Port Arturjem posebno velike izgub® in trdijo, da so dotične \esti le ruske izmišljotine. Nemški parnik saplenjen. Berolin, 10. avgusta. Razsodno sodišče v Vladivostoku je izjavilo, da je bilo konfisciranie nemškega parnika »Thea« pravično, ker je bil v elužbi neke japonske tvrdke. Vročine je na mandžurijskem bojišču 50 stopinj C. Sedaj je baje pričelo strašno deževati. Vse ceste so podobne močvirjem. Nemčija in Japonska Berolin, 11 avgusta. Cuje se, da je cesar Viljem po smrti generala Jomaguši poslat nemškemu zastopniku v Tokio brzo javko, v kateri izraža aožalje Japonsfci. Od redil je, ^a se pogreb« udeleži tudi zastopnik Nemčije. Kdo hoče v Rim? Kakor pred par leti, hočejo tudi letos prirediti Dunajčanje poseben vlak za romanje v Rim. Na pooblastilo dunajskega nadškofa N. E, kardinala Dr. Antona Gruscha, razposlali so sledeči poziv, katerega priporočajo tudi naš presv. knezoškof dr. Anton Bona-ventura Jeglič: Pojdimo v Rim! Osmega decembra poteklo bode 50 let, kar je papež Pij IX. na veselje celega katoliškega sveta proglasil dogmo neomadežvanega spočetja prečiste Device Marije. Po vseh krajih se bode na poseben način praznoval ta spomin, v največji meri naj se pa praznuje v središču vsega katoličanstva, v večnem mestu Rimu, kjer je bila ta verska resnica slovesno proglašena. Pojdimo v Rim! Pred enim letom prevzel je v roko krmilo sv. Petra novo izvoljeni papež Pij X. Od vseh krajev sveta hitijo zvesti otroci sv. kat. cerkve v večno mesto poklonit se novemu sv. Očetu in prosit ga Njegovega najvišje-pastirskega blagoslova. Pojdimo v Rim! Naše cesarsko mesto Dunaj, vsa naša mila Avstrija potrebuje posebnega blagoslova iz nebes in kdo nam ga zamore boljšega dati, kakor vidni namestnik Jezusa Kristusa na zemlji. Saj Njemu veljajo v prvi vrsti besede Gospodove: „kar boš zavezal na zemlji, bode zavezano tudi v nebesih, in kar bodeš odvezal na zemlji, odve-zano bode tudi v nebesih," tako morajo tudi veljati besede, kar bodeš blagoslovil na zemlji, blagoslovljeno bode tudi v nebesih. Pohiteti hočemo v večno mesto, da Boga počastimo, da se brezmadežni Devici Mariji priporočimo, da pomolimo na grobeh prvakov apostolov sv. Petra in Pavla za vtrditev verskega prepričanja v naši ljubi Avstriji, videti hočemo našega sv. Očeta in ga prositi Njegovega sv. blagoslova, da bi v milosti Božji, v medsebojnem miru in edinosti živeli, srečno dovršili zemeljsko popotovanje in prišli enkrat v drugo večno mesto, v sv. nebesa. Dan za odpotovanje je določen torek, 11. oktobra 1904. Pot gre na Paduo, Bo-logno, Loretto, Assisi. Prenočevalo se bode dvakrat, da se potniki preveč ne utrudijo; prihod na navedene štacije vedno podaevu v Rim pridemo v soboto, 15, oktobra, zgo daj svečer. V Rimu ostanemo 6 dni; takrat si ogledamo mesto in svetišča in dobimo avdijenoo pri sv. Očetu. Ponedeljek, 24. oktobra, smo zopet na avstrijskih tleb. Kdor si želi nazaj grede peljati s posebnim skup-nimvlakom. naj to tikoj naznani. Nasaj gre d 6 se peljemo čez Fio-renco na Mestre, Pontebo. Kdor se raje takrat sam pelje z navadnim vlakom, ne sme rabiti druge proge; biljet mu pa velja za 45 dni in sme izstopiti, kjerkoli hoče. Vožnja pa velja: Z« I. razred 210 gld. » II. » 143 » » III. » 92 » seveda za Dunajčane; za nas Kranjce nekaj odpade, kar se bode v kratkem na znanilo. S temi svotami je pa plačano : 1) Vsa pot Ponteba, Padua, Bologna, Loreto, Assisi, Rim in nazaj na Florene, Mestre, Ponteba; 2) vsa postrežba in hrana v Padui, Bo logni. Loretu, Assisiju in šeBt dni v Rimu; 3) vozovi, ki se bodo rabili na posameznih postajah, posebno v Assisiju; 4) vozovi, ki se bodo rabili v R mu za ogledovanje mesta in počešfienje največjih svetišč. V slučaju da ae ne bi na Dunaju in po drugih škofijah nabralo zadostno število udeležnikov za poseben vl»k, povišale bi se cene za okolu 10 gld. Kdor bode želel iti pogledat tudi Ne apal, zglasil se bode v R mu pri komiteju, da dobi vozni list z znižano ceno. Termin za oglaševanje je določen do dne tretjega septembra 1904 Kdor se želi udeležiti tega rimskega romanja, naj pošlje navedeno svoto in pa ime ter stan svsj na adreso č. g. stolnega kanonika Fettich Frankheim a, Pred škcfi.o štev. 6. Kolikor denarja bode odpadlo od proge Dunaj-Ponteba, porabilo se bode za progo Ljubljana Ponteba, oziroma vrnilo. Potnikom ni treba skrbeti za nobeno stvar; pot, stanovanje, hrano, vozove, voditelje, vodnike, vse imajo preskrbljeno, tudi denarja jim ne bode treba menjavati v tujini. Čehi v moravskem dežel, zboru. »Information« trdi, da bodo v prihodnjem zasedanju moravskega deželnega zbora nastopale vse tri češke stranke na Moravskem: Mladočthi, Staročehi in katoliško narodna stranka Bkupno. Ako pa to ne bo mogoče, bodo pa morda Staročehi in katoliško narodni poslanci na Moravskem ustanovili skupen deželne z boraki klub. Med strankami bo posredoval staročeški poslanec dr. Mček. Ogrski (lržavui zbor je v včerajšnji seji pred vsem odobril v tretjem branju finančni zakon za leto 1904 in nekaj manjših predlog. Poljedelski mini eter T a 1 i a n odgovarja na interpelacijo poslanca Pozsgaya glede pomanjkanja krme in pa o znižanju voznih een na že leznicahza krmo. Kar zideva vozne cene za krmo, je že minister svoječasno naznani), da boda oene za krmo na železnicah znižane. Avstrijski in ogrski minister pa iz-dsista odredbi, v katerih naznanita, katere vrste krme je prepovedano izvažati. Samo-obsebi umevno, prepoved o izvozu krme na velja za Avstrijo. V skupnem carinskem ozemlju je dovoljen promet krme Ministrov odgovor je zbornica soglasno sprejela na znanie. Tisza je nato odgovarjal na nekatere interpelacije in predlagal, da naj zbornica do 10 oktobra ima več meritornih sej. Predsednik naj po potrebi skliče formelne seje ze nujne slučaje, kakor tudi za rešitev nuncijev magnatske zbornice. Predsednik končno prosi za pooblastilo, da sme kralju čestitati k rojstnemu dnevu. Z Balkana Iz Scfije poročajo o novih neugodnih vesteh iz Makedonije, kako preganjajo on dotne Bolgare turške oblasti. V Kosturu so vse ječe prenapolnjene z Bolgari, o vzroku zapora ni znano ničesar. Turki kar napadejo bolgarske kmete na polju, jih primejo in odvedejo v ječo. Nekaterim vjetnikom so odgovorili na vprašanje, zakaj da so jih za prli, cinično: »Kdor je bil enkrat sultanov sovražnik, ne bo nikdar več njegov zvest podložnik« in to vkljub splošnemu pomilo ščenju. Nekaterim so odgovorili: »Nekaj mesecev morate preležati v ječi, da vas ne pregovore za prestop v vstaške čete. Ko preide poletje, vas bodemo izpustili«. Zadnji čas so ujetnikom dali železne verige na noge in okoli vratu, češ, da jim ne bo mogoče pobegniti. V drugih krajih zopet zatirajo Bolgare na gospodarskem polju. Branijo jim vstanavljati na krajib, kjer je živahen pro met v bližini vladnih poslopij, džamij, želez niških postaj prodajalne in delavnice. Na mignili so tudi Bolgarom, da naj zapuste mesta, češ, da je tako ukazal sultan. Onim duhovnikom in učiteljem, kateri so došli zopet vsled pomilofičenja v domovino, je prepovedano izvrševati svoj poklic. Iz svojega kraja ne smejo nikamor in ker ničesar ne prislužijo, mora veliko duhovnikov in učiteljev stradati. Turške oblasti bočejo s tem doseči, da bi izobraženi bolgarski sloji zapustili Makedonijo. Ni čuda, ako prebi val puj tam, kjer je dobro in poceni«, je popol noma nepolitično in ga ne bo spravila s sveta liberalna bistriška kramarska zavist, če jo tudi zagovarja ponižni sluga liberalne misli. — Naloga nemških učiteljev ob Jezikovnih mejah. Dne 7. in 8 avgusta je zborovala v M*nboru »Zveza avstrijsko-nemških učiteljskih drnfitev«. Na tem zborovanju je nekdo govoril o nalogi, ki jo ima učitelj ob jezikovnih mejab. Ob tej pri liki so ti nemški šovinisti kar brustali obmejne Slovence. »Štajerski Slovenec" obža luje te nemške — pedagoge, ker si v toli resnih časih niso znali izbrati druzega primernejšega predmeta in da so na dnevni red učiteljskega, torej nepolitičnega zboro vanja postavili taki politično-izzivalni govor, naperjen proti eni tretjini prebivalstva v deželi. Ako bi kaj tacega storilo kako slovensko učiteljsko društvo . .. — Suša. V žužemberskem okraju je suša napravila grozno škodo, največ v dvorski občini. Koruza, glavni tukajšnji pridelek, je skoraj popolno uničena. Krompir se je ponekod ves posušil; češplje, ki so obetale bogat pridelek, so odpadle, da celo gozdna drevesa so se sušila. Pomanjkanje bo trpelo ljudstvo, še bolj pa živina. Po senožetih se je vse posušilo, otave ne bo nič in tudi paše ne. Živini že sedaj polagajo suho seno. Kaj bo pa po zimi ? — Poglavitni vir tukajšnjih dohodkov je svinjereja. Da letos pri njej ne bo nič, je treba pogledati le na polje, kjer je korenje kakor nitke, repe pa še viditi ni, ker je niso mogli sejati. Bog nam je sedaj dal dežja za druge čase iz datno, toda v taki suhi zemlji se skoro nič ne pozna. — Sedaj hite sejati repo. Bog daj, da še kaj zraste ! — Zopet bombe v Trstu. Včeraj opoludne je šel preiskovalni sodnik dr. Bar-sal z večim številom policijskih agentov in z enim potapljačem v prosto luko. — Tam je dr. Birzal odredil preiskovanje — morskega dra ob bregu mej pomoloma št. 3 in št. 4. Potapljač se je spustil v morje, kjer je ostal več nego celo uro. Ko so ga pa potegnili iz vode, je potapljač prinesel seboj zabojček, katerega je bil našel na morskem dnu Na zabojčku je bila — kakor na onem, ki so ga našli v prostorih društva »Ginna-stica« — narisana mrtvaška glava z napisom : »Perioolo di morte« (smrtna nevarnost). Pripoveduje se, da so bile v zaboju dve On sinijevi bombi — kakor prejšnji — in da je bil v zaboju še drug, železen zabojček, v katerem se je nahajala potrebna razBtre-livna snov. Na istem meBtu, kjer so našli bombe, je bil vsidran še pred 14 dnevi italijanski parnik .Manin«. Za njim se je pa vsidral istotam italijanski parnik »Francesco Garcia«, ki je pa v torek ponoči odplui. Izvršenih je sopet več aretacij. — Bealčanje na vseučilišču. Radi odloka naučntga ministra, da je dovolieno realčanom obiskovati vseučilišče, se razš rja mnenje, da imajo realčanje prednost pred gimnazijci, ker s tem eno leto pridobe. Sedaj so dobili deželni šolski sveti odlok, da smejo realčanje šale po enem leta realskega zrelostnega izpita delati 2relostni izpit na gimnaziji. — Udeleženoem sadne rasstave v Badovljioi se daje naznanje, da naj hite pcslati zglasilne pole, ki so bile od odbora razposlane za vse občine, kmetijske podružnice, tauebuike, grajska o s k r b ništva itd. na Kranj akem in osobito po Gorenjskem. To naznanja odbor v njih lastnem interesu da drbe odkazanega lepega prostora. Komur bi karkoli ne bilo jasno, naj se cb-ne naravnost do »pripravljalnega od bora sadne razstave v Radovljici«, ki bo šel vsakomur rade volje na roko. Naj nikdo, komur je za napredek domače sadjereje, ne zamudi t-a izvmredne orilike, da postane deležen sadov razstave. Ztslužni razatavliavci bodo obdarovani z lepimi darili za zasluge. — Deželni odbor kranjski je daroval znatno svoto v denarjih, katera se ima porabiti ket darilo najboljšim kranjskim sadiarjem, ki bodo razstaviti na radovljiški sadni ra»st^vf — Ie Krope: Nekdo očita v »Gorenjcu«, zakai ni vodstvo gasilnega društva kupilo stare gasilarne za 1000 K. Občin« )* bila pripravljena dati 700 bror, torej 2^0 več, nego je sedaj vrglo staro poslo^e. Si cer pa leži pri župar stvu pismo z dne 17. suftca t l„ da stara gasilarna ni več na proda. Tarej je bilo gasilno dmStvo pruiorano, zgraditi si novo shrambo za gasilno crodje. Novo poslopje je res slalo 2800 kron, a je novr, dočim bi morali prejšnje popraviti z velikimi troški. Vodstvo pa se je pet-udilo, da se je noro poslopje zgradilo z na,manjšimi troški. — Hrvaško deželno gledališče v Zagrebu bo v tekoči sezoni, ki se bo pridete. 1. septembra, uprizorilo pet novh hr vaških dramatičnih del i>i sicer Ev. Kumiči čevo hrvaško narodno tragedijo: 'Kraljica Lepa«, Janka Jurkoviča glumo: »Poslednja noč«, Ilržičevo dramo »V sumraku«, dramo Kamila Luoeini: »Jedinac« in Nikoličevo studijo »Kako padajo sjene«. — Zanimanje za sadno razstavo v Radovljici je od dne do dne živahneje. Osobito iz bližnjih krajev se oglaša čim dalje več razstavljavcev sadja in sadnih pridelkov. K udeležbi je naznanjenih tudi nekaj izdelovalcev v stroko sadjarstva spadajočih strojev, ki bodo v poseben kinč razstavi. — Na stopnicah se ubil. Posestnik Franc Jjmnik iz Podreč je padel v hiši Jožefa buslešiča po lesenih stopnicah in se ubil. Zadala »a ie — Grad na Trsatu je kupil g. Josip Mezzarana za 190 000 K. — Birmovanje v Begunjah na Gorenjskem bo 28 avgusta. — Strela. U Stranj. Strela je ubila v sredo opoldne na planini posestnika Načeta Zvržina in tri krave. Sina je omamilo in hudo ožgalo, a ostal je pri življenju, le v rokah čuti velike bolečine. To je tekom enega t9dna tukaj že druga nesreča po streli. — Za učiteljišča je naučno ministrstvo za pr,htdn,o šolsko dobo določilo: Tudi po prvi učni uri bo odmora pet minut, ako po četrti učni uri sledi še peta učna ura, mora biti med njima 10 minut odmora. Bažične počitnice bodo trajale vštevši 1. jen, lahko pa ie tudi 2 jan prost dan. — »Zorislava« je ime no\emu pevskemu društvu v Sežani — Bomarski vlak na sv. Višarje, katerega priredi izobraževalno društvo v Sančurju, gre iz Kranja 21 avgusta ob l/»ll. dopoldne, nazaj pa pride 22. sv^, ob 4. popoldne. Vozni 1 stki stanejo K 2 60, dobivali se bodo v dotičnih župri<čih ali pa pri »Iiobraževalnemu društvu v Šenčurju«. Zglasiti se mora vsak vsaj štiri dn pred odhodom vlaka. Da ne bo kakega nered i pred odhodom vlak?, naj bo vsak že ob 10 uri dopoldne v Kranju na železniški posttji. Vstopi se tudi lahko na postajah od Kranja proti Trbižu, a za isto ceno, in da se to poprej naznani. Prcsi se, da g. župniki spo roče to svojim župlianom? — V pokoj je še) polkovnik Viktor K r a n j c v Kra«ovem. Dobil je značaj ge neralnega majorja in red železne krene III. vrste. — Is Zmlnoa pri Skofji Loki so nam o strašni toči še piše: Kakor je tudi letina dobro kazala, se bo vendar slabo godilo našim hribovcem. Nekateri so imeli še oves zunaj, proso in ajda sta popolnoma uničena, krompir in fižol tudi večinoma. Posebno je trpelo sadno drevje, ki je tako dobro kasalo, toda sedaj je okleščeno, da še sa drugo leto ni upanja na pridelek. Prizadeti posestniki bodo vložili proŠRjo za odpis davkov, ker druge podpore jim je pač težko pričakovati. — Vlak povozil je pri Brežicah bogatega kmeta Josipa Cvetka iz Gabrja. — Težko poškodoval je v Zagreba v pretepu neki Matija Blažun 401etnega Irana Kežmana s Kranjskega. Zadal mu je dve težki rani na glavi — Veselica v Novem Mestu. Do lenjsko pevsko druStvo v Novem mestu priredi v nedeljo 14, avgusta ob 5 uri popoludne koncert na vrtu gostilne g. Brunerja. Pri koncertu igra meščanska gardna godba. Ob neugodnem vremenu se vrši koncart začetkom septembra. — Nove poštne znamke. Kakor poroča poštni in brzojavni strokovni list, bodo poštne znamke od 1 do 6 vinarjev neko liko izpremenili. Poštne znamke od 1 do 6 vinarjev dobe vrednostne številk« v belih kiog'h na vseh štirih oglih. Pri znamkah od 10 do 30 vinarjev ostane vrednostna itevilka črna na belem polju in sicer v čveterokotih. Poštne znamke od 35 do 60 vin. bodo imele vrednostne številke bele na polju b»rve dotične znamke. Poštna znamka za 40 vin. bo, da jo bodo lažje razlikovali od 35 vinarske, vijolčasta. — V sv. Križu pri Trstu bo v nedeljo 14 t. m. veliHa s avnost. V spomin petdesetletnega proglašenja brezmadežnega spočeta M. D. bo slovesna prccasija b ki pom lur*Ue Matere Božje. — Is GoriJ 10. avguata 1904. (Požar, t t na, ouša, nalivi.| — Tudi pri nes smo imeli požir; h ala B>eu, da ni bil velik. V pondeljek (8 t. m.) nekoliko pred poldnevom je začel goreti Knjakov hlev v Mevkfu ki je do tal pogorel in pa sosedov stog s 3 brananri in polen žita. Damači in sosedni (bloisk1) gasiloi so obranili, da se ogenj ni razširjal. Ko bi ne bilo hitre po moč;, pogortli bi bili obe vasi Mevkuš in Višilnica. Vzrok požaru ni znan. Pravijo pa, da je zažgala z'obna roka. — Letina pri nas je dobro kazala; vendar pa so žita zavoljo velike suša bolj drobna in lahka. Na polji se je godila že velika škoda : po robeh se je posušila otava, fifcol, koruta eta hirala, tudi krompirju in drugim sadežem sa je poznala su§a. Č z do'go šele, v torek (9 avgusta) popoldne je prišel dež, ali s silno ploho, med katero je bilo pomešano nekaj toče. Tudi je vihar prekucnil nekaj stogov in pota in ceste silno raztrgal. — Tamburaško društvo „ Sloga" iz Dol. Logatca priredi v nedelio, dne 14. avgusta t. 1., v gostilni »pri Mantovi« na Vrhniki koncert s plesom v prid pogorelcem v Podpeči. Vetaonina za esebo 50 vin. Zadetek ob pol 8. uri zvečer. Preplačila se z ozirom na dobri namen hvaležno sprejemajo. Veselica so vrši ob vsakem vremenu. — Slovenca ustrelila Slovenca v Ameriki Br»ta Franc in Andrej NuSič sta v S »It Lake C iy ustrelila spečega rojaka Alojzija P r m f t a , ki je bil doma iz Spodnje Slivnioe na D alenjskem. Morilca sta pobegnila. Doma sta iz Vel Ločnika. — Zakupni razglas C. in kr. vojaško preskrbovalno skladišče v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bodo zaradi zagotovitve sena, slame, drv in premoga, deloma tudi ovsa za leto 1904 do 1905 vršile zakupne obravnave v c. in kr. oskrbovalnih skladiščih v Mariboru dne 12. avgusta, v Celju dne 11. avgusta, v Ljubljani, dne 19. avgusta, v Celovcu dne 23. avgusta, v Beljaku, dne 22. avgusta, v Trstu, dne 16. avgusta, v Gorici, dne 20. avgusta t. 1., pri občinskem uradu v Trbižu, dne 26. avgusta t 1. Ponudbe se morajo do 10. ure dopoludne dotičnega dne vposlati preskrbo-valnemu skladišču, oziroma okrajnemu glavarstvu, oziroma občinskemu uradu. Natančni ponudbeni pogoji so v gori navedenih preskrbovalnih skladiščih na vpogled. Zakupni razglas, obsegajoč podatke glede množine predmetov, katere je dobaviti, splošne pogoje in ponudbeni vzorec se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Is Mengša. Pretečeno nedeljo je zapel v tukaišnii farni cerkvi novo mašo č. g. I v a n Hribar Slavnost je bila pre lepa. Mladeniči in dekleta Marijinih družb so storili, kar je bilo mogoče, da so dostojno okrasili cerkev in na cesti postavili šest prelepih slavolokov. Posebno lep je bil slavolok z napisom: »Mengiški fantje svojemu roiaku«. Cerkveni govor je imel se danjim razmer»m zelo primeren vlč. g. dekan Anton Koblar. Na svojem domu ie gosp. nnvcm»šnik pogostil čez 200 svatov. Dve desl.ci Bta novomašniku govorili v ve zani besedi. V imenu mladeniške Marijine dru>.be je napil v lepih besedah mladenič Fr. Funtek, v imenu izobraževalnega društva v krasnem govoru mladenič Ant. K r u š i č, v imenu mengiških fantov Ant. K o m p a r e. Na mnoga l*t* v zeleni Štajerski 1 — Z Bake dne 9. avgusta 1904. Dopisniku z Rake, ki že v dveh „Narodovih" številkah stresa svojo onemoglo jezo radi zadnjih občinskih volitev, povemo v odgovor samo tole: Poznamo te, kdo in kaj da si. Vzeta ti je vsaka beseda v občinskem za-stopu — to je, kar te peče in ti ne d d miru. Zato pa svojo jezo izlivaš v „Na-rod* in otresaš z glavo kakor neke vrste Ranzingerjevi konji bo se danes splašili v Prešernovih ulicah, ker je hlapec vozil brez zavore. En konj je padel ter se močno ooškodoval. Vse okolu n ega ie bilo krvavo. Era omara, ki je bila na vozu, je vsa ras-bita. Društvena godba priredi jutri zvečer na vrtu hotela „Llovd" društven koncert za člane. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. Začetek ob 8. uri. Izgubljeno in najdeno. Iegubljen je bankovec za 100 kron. — Našli so ca južnem kolodvoru : moški klobuk, dve ruti, karton z obleko, dežnik, jermen, niklasto verižico ia pa'ico. Vabilo k veliki vrtni veselici, ki jo priredi »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo« v Ljubljani v nedeljo, dne 14 avgusta 1904, na vrtu restavracije gospoda Fran Remioa, »Pri novem svetu«, Marije Terezije cesta št 14, s sodelovanjem slavne Ijabljtnske društvene godbe. Spored veselici: 1 Keglanje na dobitke, katero se je že pričelo v ponedeljek, dne 1, avgusta t. I. ob 7. uri zvečer »Pri novem svetu« in se bode keglalo vsak dan do večera veselice, t. j. do 14. avgusta. I. dobitek 30 K v zlatu. II. dobitek 20 K v zlatu. III dobitek 15 K. IV. dobitek, največ serij, 5 K. V. šaljivi dobitek. Serija treh lučajev stane 20 vinarjev. 2. Šaljiva pošta. 3. Srečolov. 4. Koriandoli-korzo. 5. Petje. 6. Zrakoplov. 7. Ples in prosta zabava. Začetek točno ob 3 uri popoludne. Vatopnino 40 v. Cenjene dame in otroci so vstopnine prosti. Člani pridejo k veselici v društveni obleki. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Tamburaški klub »Zvonček". Ustanovni občni zbor tamouraSsega kluba »Zvonček« vršil se je v nedeljo ob 3 uri popoldne v steklenem salonu pri Auru ob določenem dnevnem reda. V odbor so bili voljeni sledeči gg. člani: Predsednikom: Ivan Klepec, podpredsednikom: Ljudevik Erbežnik; blagajnikom: Josip Abramik; tilnikom: Ivan Jeločnik; odbornikom: F Broa, brezspanje, kakor tudi zestajanje krvi v jetrih, v vranci in pri hemeroidalnih bolestih, se z zeliščnim vinom časih hitro odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz čreves. Medla, bleda barva, nedostajanje krvi in oslabit so večinoma posledice slabega prebavljanja, nedos>atnega snovanja krvi in bo-ljenje iezni na jetrih. Oh nedostajanjl apetlta, nervozni oslabelosti in razdra- ženosti in pogostem glavobolu, nočeh brez spanja lursjo mnogokrat take osebe počasi, it«- Zeliščino vino daje oslabeli življenjski moči nov impulz, a«- Zeliščino vino pomnoži apetit pospešuje prebavljanje in reditev, oživlja spremembo snovij, pospešuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvarja povo življenjsko veselje. Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to Zeliščino vino se dobiva v steklenicah po gld. 1-50 in 2'- a. v. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojni, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor tudi po vsem Avstro-Odrskem po vseh lekarnah Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zeliščinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. 1C40 12—4 mm m pred ponaredbami se svari. "It^S Zahteva naj se izrecno Huberta Ullrich-a ^^ zeliščino vino. M'Mm ^KS^fS^f I I mm, Vakap la prodaja . _ v.akovrstnih državnih papirjev, aračk, denarjev itd. Zavarovanja is »gube pri žrebanjih, pri iatirebanju najmanj-lega dobitka. — ProMaaa sa vsaka frebanj«. K * 1 a a t n a iavrlltev naročil na boni. Menjarična delniška družba „M E B C U B" l„ HoltoilB 10 in 13, Dunaj, i., Strobslgassa 2._ _ v vseh gospodarskih in finančnih o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljsklh flMT Pojasnila ■tvareh, potem ______ __________ vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor j« mogoče Tisočega abreiiovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 364 Klik jKataliik« Tinkara«' t Ljubljani,