ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Prispevajte za Kulturni dom 5 Vl - Štev. 122 (1794) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 16. maja 1951 Cena 15 lir Ko ur FERENCA SLOVAJfSKO-ITALIJAJfSKE LJUDSKE FBOI TE A OSTVARITEV DEMOKRATIČNIH OLOČB MIROVNE POGODBE zjutraj je bila ”ca Slovansko . italL Vh?^5fce fronte Tov. dr-tfchiie iei;a je pozdravil za-i»€ fronte iz mesta in de-itifpr Podaril, da n: namen ''tiitir'0*- do *>i na njej raz. mZ1-? uPravno . političnih ijjjjj Im. temveč da bi se po-Političnemu položaju. ta1 je vse udeležence kon-i -Jv naj iskreno obrazloži, mišljenje ter naj so. Pri stilizaciji Unije za V 2**». * ti Dekleva je predla-Predsednika konference Babiča, kar so vsi J?1 sprejel i. •I vi 5®*^ je prečital dnevi *°nference: Qovne točke konkretnih zahtev demokratičnih množic so: izpolnitev in ostvaritev osnovnih demokratičnih institucij °vne pogodbe; izvolitev conskega sveta, ki bi imel značaj začasne zakonodajne skupščine; uvedba tržaškega državljanstva hdaja ustreznih dokumentov,- narodnostna enakopravnost; dejanska samouprava občin; nacionalizacija industrijskih in ^čnih podjetij ter ustanov, ki so osnovne važnosti za gospodarsko življenje, in sodelovanje delavcev pri njihovi upravi 1. politični pregled v zvezi z bodočimi volitvami; 2. diskusija; 3. sklepi. Nato je podal bese. do tov. Bortolu Petroniu, ki je podal poročilo. Po njegovem poročilu se je razvila diskusija, o kateri poročamo na tretji strani. Na podlagi diskusije je bil sprejet osnutek resolucije, ki bo osno-vg za notranjo diskusijo v okviru posameznih organizacij, katere sestavljajo Slovansko -italijansko ljudsko fronto. Rezultat te diskusije pa bo dala nova konferenca predstavnikov-Ljudske fronte, ki bo dokončno izdelala njen program za bodoče občinske volitve. Poročilo B. Petronia Udeležba predstavni-najbolj vidnih ljudi Slo. ' italijanske ljudske Ij. bodisi iz tržaške obči-j ‘si jz ostalih občin co-itjt po sebi jasno po- tile “bčno važnost te kon Jjljl1 - kitajski voditelji pri MS prenehati vojno. V J,(j^torskih krogih so rane-! Ithv kitajski voditelji se-% jj0 uvideli, da jim voj-j* > 0r?i> ni v korist. Tako t jjjjdilo tudi za časa blo-S|]| ®flina. ko so jo Rusi iit 1* postala praktično [»'da, ker so zahodne dr-avze|e svoje učinkovite -d,ki zunanji minister r. k* je bil član prve koli za dobre usluge, je ti- ?artamentu. da bi na-kitajsko celino pome-začetek vojne, v ka-ta zapletena vsa Azi--*[es svet. Pripomnil je, ■^Pričan. da kitajski vo-j”1'® tako kratkovidni, v te*‘ nadaljevati voj- tvt'°gled. Toda — je de-■hV|js°n — sedaj niso še sedaj niso _ - — na poravnavo. Za-fajk r®bno povzročiti jim IfeJP izgube, preden bodo *ačeti pogajanja, ‘ijski pst «Merkeda» i, Is.; V Slti- 2Vezi 5 sklepi odbora ‘Je med drugim: Arne- L” - - !iužr?io.P°stati edini kup- P,., ................ KBfcp^Vzhodni Aziji in na 'VAlifo nadzorovati gibanje Vtj, ’>b, ki se pridobivajo V* tl i A? u sveta. Prepoved V Hit?-a namena ošibeti od-p Dgg Jske in Severne Kota AnJi?, Popolnoma podrede a*' države iužno-pnttiii?.21je, in jih vključiti kotanj, bl°k». I kon krogjli pa se vzdr-l. Zttft Per.tarjev. Predstavil?1 ministrstva je Catlia'1 moramo na izid V verJ glavni skupščini, jgep*- no potrdila spreje- BOJIŠČE, 15. -M»L‘tteu ^okorejske izvidni-Vptv . le na šibek odpor “V ‘h ii, Severnokorejcev V . Atn^zahnisija odbora OZN za toufe je sklenila, da bo pred-'i Političnemu odboru OZN, !jj4a*en prepovedi izvoza Nr ueRva ‘n materiala, ki Ji /oben za vojno proizvod; Sj a Kitajsko, prepove tudi "it . -ga materiala, ki se na-& a Prevoze, potrebne za ^Sli P°r- Ta predlog bodo obliki dodatka k re-lnjp ki je bila sprejeta S>l(?)eriških uradnih krogih <5 Z0- da državni depart-kjtj ib.a nober.e informacije ■(-"kih predlogih za mir. Atj/^ajo pa, da poročila, wiya)ajo, opisujejo notranji L Kitajske kot zelo sla-Položaj in velike iz-1 tijt Uajcev na Koreji bi lah-bi]jr‘l> položaj, v katerem ske kamore, izkopljejo in vihtijo v tržaški politični areni znameniti predlog treh držav pred tremi leti, ki je zagovarjal likvidacijo Svobodnega Tržaškega ozemlja in njegovo priključitev k Italiji. Ti ljudje, brez političnega in zgodovinskega čuta, za. sleplj'eni in hudobni, ne izgubljajo nobene prilike, da bi uprizorili hrup čeprav so politični dogodki po marcu 1948 tristran-ski izjavi vzeli njeno vrednost, Tovariši, dve teti izkušenj so nam dali dovolj dejstev, da lah. ko tako rekoč s prsti otipljemo, kaj so besede in kaj so dejstva pri strankah, ki zagovarjajo tako imenovano itali-janstvo Trsta, pri strankah, ki nameravajo, kot so že naznanile, postaviti prihodnje volitve š'e enkrat na dilemo državne pripadnosti. Te stranke tako imenovanega italijanstva in iredentizma, stranke «Lege nazionale« • in ueofašizma so z vsemi velikimi in odločilnimi sredstvi, ki so jih imele leta in leta v ro- da bi angloameriško cono STO spremenile v italijansko provinco. Te stranke in ljudje, ki jo predstavljajo, so že dale ve. deti, da se bodo prihodnje volitve vršile pod parolo: «Italija. Italija, priključitev k Italiji«. Združene ali ločene bodo te stranke vtisnile glasovanju pomen izrekanja za ali proti povratku STO k italijanski državi; kdor bo glasoval zanje, bo oddal svoj glas za priključitev te zemlje k Italiji. ko od blizu spoznamo da lah- lkah, storile vse, kar so mogle, 1 (Nadaljevanje na 3. strani) Zaključeno zasedanje evropske posvetovalne skupščine STRASBURG, 15. — Nocoj se je zaključilo zasedanje posveio-valne skupščine Evropskega sveta. Po mnenju številnih predstavnikov je najvažnejši rezultat tega zasedanja sklep, da se utrdijo vezi med narodi Evrope in Severne Amerike. Danes so na predlog britanskih konservativcev sprejeli resolucijo, ki poudarja potrebo, da se evropske valute navežejo na funt žterling in da se razširi medimperialni preferenčni sistem na Zahodno Evropo. Skupščina je tudi soglasno zahtevala ustanovitev «skupnega svefa za nakup surovin in virov«. V tem organizmu bodo razen petnajstih držav Evropskega sveta tudi ZDA in britanski dominionl. Svet bo moral poskrbeti za pravično razdeljevanje surovin, katerih primanjkuje, in s tem povzročiti znižanje cen na med,-narodnem trgu. Resolucija predvideva tudi, naj omenjeni organizem odkloni dobavo strateškega materiala državam napadalkam. Skupščina se bo p<> novno sestala Y septembru. DUNAJ, 15. — Vrhovna volilna komisija ie dokončno do. ločila za nedeljo, 27. maja nove volitve za predsednika •republike. DE GASPERI NOVINARJEM o položaju v Italiji BESEDE MARŠALA TATA JUPOSLOVAJTSKIM ^OVINARJER jugoslovansko - italijanske ndnošaje kali nepošteno pisanje raznih listo« v Italiji Najmočnejše orožje jugoslovanskega tiska je in mora biti resnica JPriljiibljenost Jugoslavije v svetu je vsak dan večja - Sprejem britanske parlamentarne delegacije v Ljudski skupščini v JBeogradu od Uijongbuja, niso našle nasprotnikov. Nasprotno pa so se Kitajci in Severnokorejci zakopali na neki cesti, ki vodi do tega mesta in jih ni bilo mogoče pregnati iz njihovih položajev. Izvidnice OZN so zopet poskušale prekoračiti reko Puhan vzhodno od Kapijonga, vendar so naletele na močan zaporni ogenj. Severno vzhodno od Cu-čona je prišlo do spopadov med izvidnicami. Jugozahodno in jugovzhodno od Inje so se Juž-nokorejci boril; s Kitajci in Severnokorejci in obdržali svoje dosedanje položaje. Do spopada je prišlo tudi severno-vzhodno od tega mesta, kjer so Južno-korejci ojačili svoje položaje. Vrhovno poveljstvo OZN je javilo, da je bil najmočnejši priti% sovražnika na vzhodnem bojišču, letalstvo pa je bombardiralo zbirališča čet pri Von-sanu, Cingjinu in Songinu. Ve-letrdnjave so napadle Ham-hung. Na zahodnem bojišču so včeraj Kitajci izpustili 8 Američanov in 2 Turka. Pred dnevi pa so Severnokorejci izpustili dva Britanca. Vse so ujeli 25. aprila. Danes je v Pusanu izjavil predsednik Singman Rhee, da morajo biti odstranjena sedanja nasprotja med vlado in parlamentom glede ostavke podpredsednika republike in. zamenjave štirih ministrov. Dejal je. da je sedanja politična negotovost ne-cdstranljiva «v dobi prehoda med monarhijo in demokratičnim sistemom«. Predsednik je zaključil, da ne bo .trpel nobenega prepričanja, ki bi bilo v Francoski socialisti o Koreji in Nemčiji PARIZ, 15. — Zadnja seja se. danje narodne skupščine bo 22. maja. Predsednik vlade Queuil-le se je danes s predstavniki večinskih strank sporazumel o delovnem programu, ki predvi-dva predvsem zaključek raz-prave o proračunu in določitev vojaških kreditov. 23. maja se bo začela volilna kampanja. Nocoj se je zaključil kongres socialistične stranke. Sprejeli »o resolucijo, ki priporoča svo. jim federacijam, naj sklenejo volilni sporazum z republikan. skimi strankami. Sprejeli s,-, tudi resolucijo o zunanji politiki, v kateri ?e določa stališče stranke glede korejskega in nemškega vpraša, nja. O Koreji predlaga resolu. cija, naj se Kitajski stavijo novi predlogi za prenehanje sovražnosti in uprava Koreje, naj se poveri posebni komisiji OZN. O oborožitvi Nemčije izjavlja resolucija: 1. da ?e o tem vprašanju ne more začeti razprava, preden ne bo skrbno organizirana obramba drugih evrop. skih držav; 2. da je potrebno napraviti vse mogoče, da se omogoči sestanek in uspeh kon. ference štirih zunanjih ministrov. Dalje pravi resolucija, da ne more biti govora o nevtralizaciji Nemčije, ki bi jo iz. ročila sovjetskemu imperializmu. ODVISNO JE OD SZ ali pridi: dn konference štirih Včerajšnja seja namestnikov je trajala samo dve minuti - Izjave zahodnih predstavnikov PARIZ. 15. — Namestfliki zunanjih ministrov so te danes ponovno sefctali na zelo kratki seji. Trajala je samo dve minuti. Ameriški delegat Jtssup, ki je predsedoval, je vprašal, ali želi kdo besedo. Ker se ni niihčt oglasil, je sejo takoj zaključil. Po seji je predstavnik neke zahodne delegacije izjavil: «Za-hodni delegati so dali jasno razumeti, da tri alternative, ki so jih predlagali 2, maja, predstavljajo z njihove strani skrajne koncesije. Zahodni delegati s« ponovno poudarili, da bi bilo na podlagi enega od njihovih treh predlogov mogoče sklicati konferenco zunanjih minisitrov, na kateri bo 'ovjetska vlada lahko sprožila vsa vprašanja, o katerih želi. naj bi ministri razpravljali. Po predložitvi svojih predlogov so zahodni delegati izčrpno obrazložili svoje stališče«. Predstavni^ britanske delegacije pa ie izjavil: «Itneli smo vtis, da ne moremo dodati nič koristnega k temu. kar smo že rekli o naših predlogih za sestanek ministrov. Na včerajšnji seji smo ponudili, naj bi se razpravljalo o drugih vprašanjih, kakor n. pr. vrstni red; po katerem, naj bi govorili o posameznih vprašanjih, kraj in čas nameravane konference, toda sovjetski delegat ni hotel o tem govoriti. Sedaj je na sovjetski delegaciji vrsta, da omogoči sklicanje konference zunannjih ministrov«. Neki drugi zahodni predstavnik pa je dejal; «Ne bo nobenega koraka nazaj in nobenega mešetarjenja o treh alternativah. ki so jih zahodni delegat ti predložili 2. maja«. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Maršal Tito je pa Bledu sprejel delegacijo jugoslovanskih novinarjev, ki ga je obiskala po kongresu Zveze novinarjev Jugoslavije. Maršal Tito je dal jugoslovanskemu tjšku priznanje za njegovo pravilno stališče v, kočljivih vprašanjih odnošajev s sosednimi deželami in poudaril, da Ot/staia. propaganda sosednih kom mic rmistien ih dežel v grobem žaljenju ne le jugoslovanskih vodilnih ljudi, temveč tudi jugoslovanskih nan-dov. Jugoslovanski tisk je nasprotno ostal na višini. «Naš tisk se popolnoma sklada z duhom jugoslovanskih na-i < do v, ki sovražijo vsako podpihovanje narodnostnega šovinizma in sovraštva do drugih narodov. Jasno nam n.ora biti, da ljudstva sosednih dežel v veliki večini niso proti nam in zato moramo tudi v bodoče paziti, da naš tisk ne bi identificiral postopanja vodilnih krogov teh dežel z vsem ljudstvom; to moramo vedno razlikovati. V tem težkem položaju, ko so žalitve proti nam zares težke in grde, moramo ohraniti krc p. ke živce in skrbeti, da ne razširjamo prepada, ki ga oni kopljejo, temveč da ga po možnosti zožujemo, da jim onemogočimo izzivanje narodnostnega sovra- j štva v ttm delu Evrope. Sovjetski voditelji želijo, da bi j mi tukaj nekega dne zakrva-1 veli — vsa njihova propaganda gre za tem ciljem. To je nova oblika napadalnosti. Toda mi smo to spregledali in st bomo proti temu berili kot proti vsaki napadalnosti«. Maršal Tito je nato govoril o nalogah jugoslovanskega tiska in poudaril, da mora biti njegovo najmočnejše1 orožje tu-dii v bodoče resnica, kajti je z resnico je mogoče zmagovati in napredovati. icKoir.informistični tisk — je rekel — stalno izgublja ugled ker resnica in laž kmalu postaneta očitni. Jugoslovanski tisk pa mora biti to, kar je njegova dolžnost: pravilno mora informirati, pravilno navajati dejstva, boriti se mora za resnico. Jugoslovanski tisk, ki je doslej odigral veliko vlogo v razbijanju vseh laži, ki so jih kopičili proti nam, bo to moral delati tudi v bodoče, ker nas ne bodo tako lahko pustili v miru«. Maršal Tiito je nato poudaril, da mora jugoslovanski tisk tudi v bodoče gojiti popolno svobodo diskusije. Borba mnenj preko tiska je koristna in se je ni treba bati. «Ne bomo delali kot v informibirojevskih deželah kjer nihče ne sme napisati niti besedie, če mu odi zgoraj ne povedo, kako naj jo zapile«. Nato je maršal Tito govoril o sedanjem položaju Jugoslavija in dejal: «Najtežje 3110 že prebrodili, mislim v moralnem jn političnem pogledu. Čeprav smo tte po veliki večini vsi zavedali. da sla pravica in resnica na naši strani, so bili tudi pri nas ljudje, ki jim odpiOs Jugoslavije do keminforma ni bil jasen. L to velja za mnoge ljudi v vsem svetu. Toda ta doba je za nami; zdbj nismo več o-samljeni. Naši uspehi so povzročili, da je v naprednih krogih v svetu popularnost Jugoslavije ogromno porastla in da lahko v glavnem pridemo iz številnih težav, večinoma gospodarskih«. V zvezi s tem je maršal Tito poudaril potrebo tesnih zvez jugoslovanskih novinarjev z novinarji v vsem svetu, da bi na ta način inozemstvo čim bolj spoznalo razmere, težnje in razvoj Jugoslavije. KVendar pa so v številnih deželah brezvestni in nepošteni novinarji, ki teže za senzacijami in si izmišljujejo najrazličnejše vesti o naši deželi in o nas, ali pa si jih sposojajo iz kominformistične kuhinje, pri tem pa prav nič ne pomislijo na resnico. Zdi- se mi. da je v Italiji največ takega tiska, ki si izmišlja tudi najbolj neverjetne stvari. Tako je n. pr. pol-lašistični «Tempo», ki je več krat v svašlvu tudi s komin-lormom, nedavno vrgel v svet laž, da jaz nisem bil operiran, temveč ranjen v nogo, in je tu, katerim socializem hi strašilo. «Z njimi moramo biti v zvezi, pomagati moramo, da bi te množice čimbolje spoznale položaj ir.' razvoj Jugoslavije. To velja tako za socialistične stranke v Nemčiji, Franciji, Angliji in drugih deželah, kakor za one množice, ki izstopajo iz trabantskih komunističnih partij in iščejo nove orga- «vedel u celo ;ajm.:(J)Ue nodrob- r.izacijske oblike za uresničeva-nosti o tem adogodku«. ’1 udu i nje lastnih teženj v svojih de- najrazličnejše druge neumnosti ki jih objavljajo razni italijanski listi, ovirajo, da bi naša država imela z Italijo take dobre obnošaje, kakršne bi mi hoteli imeti s to sosedno deželo. Ena od takih novinarskih laži je tudi neumnost, da hoče Jugoslavija okupirati Severno Italijo. So še druge ovire, ki jih tam povzročajo fašistični, kominfor. mistični in razni drugi reakcionarni elementi, med drugim tudi prav neverjetne jionovne pretenzije na naše primorske kraje in celo na Bitoraj in Snežnik, vse z izgovorom, da je naša armada nesposobna itd«. Ob koncu razgovora je maršal Tito poudaril, da se Jugoslavija noče izolirati od naprednih ljudskih množic v sve- želah, katerim hočejo ohraniti neodvisnost. Pot, po kateri hodimo, spremljajo simpatije, ker kažemo delovnim množicam sveta, da je mogoče ustvariti socializem, ne da bi bili čigar koli trabanti. Pojem socializma se je danes že udomačil v vsem svetu in ljudje govore o rjjem z zavestjo, da pomeni boljše življenje za človeštvo«. Britanski parlamentarni delegaciji. ki je včeraj prispela v Jugoslavijo, sta danes jugoslovanska skupina medparlamentarne zveze in klub poslancev Ljudske fronte priredila kosilo v prostorih ljudske skupščine. Kosilu so poleg članov delegacije prisostvovali angleški veleposlanik Sir Charles Peake, predsednik zveznega sveta Vla- dimir Simič, tajnik zunanjepolitičnega odbora ljudske skupščine Vladimir Dedijer, podpredsednik Presidija Moša Pi-jade, tajnik Prezidija Mile Pe-rur.ičič, člani zvezne vlade Ne-škovič. Colakovič, Kosanovič in Stanoje Simič ter skupina jugoslovanskih poslancev zvezne skupščine. Jutri bo britanska delegacija na svečani večerji pri ministru zunanjih zadev, nato pa bo onsla na krožno potovanje po Jugoslaviji. Ob kon. cu svojega bivanja bo delegacija sprejeta tudi pri maršalu Titu. 26. maja pa bo svečan sprejem v Prezidiju ljudske skupščine. R. R. Poljski diploma! ostane v Franciji PARIZ, 15. — Prvi tajnik za kulturna vprašanja na poljskem poslaništvu Cseslav Mi. losz je danes na tiskovni konfe. renči sporočil, da ima namen prekiniti odnose z varšavsko vlado. Cseslav Milosz je pesnik in je objavil številne knjige poezij in antologijo protinaci-stičnih pesnikov. Nervoza v vladnih krogih zaradi ponovne zaostritve odnosov z državnimi uslužbenci • Vlada zavrača Pisciottove izpovedbe RIM, ^ — Medtem ko se je vi vladnih krogih .povečala nervoza zaradi ponovne grožnje zveze državnih uradnikov na vodilnih položajih (Dirsftait) s stavko in zaradi znakov nezadovoljstva med ostalimi državnimi uslužbenci zaradi včerajšnjega pojasnila finančnega ministrstva, ki je enako odklonitvi njihovih zahtev po povišanju plač, je bil danes predsednik vlaae De Gasperi gest na kosilu, ki so mu ga priredili tuji novinarji v Rim. Med kosilom je De Gasperi imel krajši govor, v katerem je prosil novinarje, naj poskušajo razumeti dejanski položaj Italije. Opomnil jt, da je kaj lahko kritizirati vlado, ki je diktatorska, ker je res samo ona odgovorna za ,svoja dejanja, ir.edltem ko da je vlada v parlamentarnem režimu zapletena v težave, ki jih povzročata obe zbornici, v gospodarske in sindikalne težave poleg vseh težav, ki jih povzroča opozicija tudd izven parlamenta. S tem je hotel De Gasperi verjetno ublažiti neugoden vtis, ki ga povzroča v zahodnih deželah, plasti v ZDA. dejstvo, da Italija št: ni spravila pod sitreho zakona, o oborožitvi in zakona o civilna obrambi, o katerih razpravljata seda, j senat in predstavniška zbornica, da se je zakasnila objava novega državnega proračuna in podobno. PredEedtnik italijanske vlade je nato poudarjal, da je Italija revna država, ki ne more živeti z lastnimi sredbtvi. ki pa ima velike tradiicije, ki jiih je vredno vzdrževati. Naito je prosil novinarje, naj v svetu izpričajo, da ima Italija vso dobro voljo, da bi se dvignila, «tudi s pomočjo prijateljskih narodov zlasti pa ameriškega ljudstva«. Danes se je sestala pri ministrstvu za delo komisija, ki naj sestavi določila o premični lestvici Za riTaginjske dokladi, državnim nameščencem. Po sej,, na kateri so sestavili dnevni red za bodloča zasedanja, so predstavniki državnih uslužbencev v komisiji izjavili tisku, da sc prosili ministra Marazzo za pojasnila y zvezi z včerajšnjo izjavo iz krogov finančnega ministrstva. Predstavniki sindikata sreaniješoiskih proiasmjev so se danes sestali z podtajnikom. prosvetnega ministrstva Vischia Medtem je1 tajništvo sindikata tekstilnih delavcev potrdilo, da bo y četrtek, 17. maja, v tekstilnih tovarnah provinc Pavia, Genova. Alessandria, Novara, Biella in Pordenone sjavfca, ki bo trajala dve do štiri ure. Ce pa industrijci ne bi odgovorili na delavske zahteve bodto v ponedeljek 27. maja podobne stavke tudi v drugih provincah. V vladnih krogih povzročajo vznemirjanje, čeprav ga skušajo zakrivati, izpovedbe Giu-liamovega pomočnika Gaspare Pisoiotte na procesu y Viterbu. Predstavnik vlade — podtajnik prometnega ministrstva Matta-rella — je danes izjavil novi- Načelnik glavnega stana Bradley zavrača Mac Arthurjevo strategijo General Bradley pravi, da bi Mac Arthur zapletel ZDA v »zgrešeno vojno, na napačnem kraju, ob nepravem času in proti nepravemu sovražniku» - General Whitney upokojen - Truman je prebrodil glavno krizo WASHlNGTON 15. — Medtem ko je pred preiskovalno komisijo ameriškega senata danes stopil načelnik »velikega glavnega stana« general Omar Bradley, je senat soglasno sprejel resolucijo, ki zahteva od glavne skupščine OZN, naj prepove pošiljanja vojnega materiala y LR Kitajsko. Podobno resolucijo je sprejela danes tudi komisija za zunanje zadeve predstavniške zbornice. Na drugi strani je odbor za dodatne ukrepe OZN z 11 glasovi in enim vzdržanim (E-gipt) izglasoval zaporo za pošiljke vojaškega materiala Kitajski. Ta ukrep mora raigfici-rati glavna skupščina z dvetret-j insko večino. Bradley je začel pričevati pred senatnima komisijama da. nes ob 10. predpolne po krajevnem času. Svoje izjave je začel s trditvijo, da so Mac Arthurjeve zahteve, naj se bombardirajo kitajska oporišča v Mandžuriji in naj se na Koreji uporabijo Cangkajškove čete, s čisto vojaškega stališča upravičene. Dodal pa je, da so »načelniki glavnih stanov mnenja, da bi to povečalo nevarnost za splošno vojno, in da se ni treba po nepotrebnem spuščati v tako nevarnost«. Bradley je dejal, da je osnovno vojaško vprašanje vsega sedanjega spora to, ali se izplača povečati nevarnost splošne voj. ne z uvedbo novih ukrepov, in odgovoril: «Trenutno imamo pred sabo lokaliziran spopad na Koreji. Nekateri predloženi vojaški ukrepi bi utegnili na. prtiti ZDA odgovornost za razširjenje vojne in obenem povzročiti izgubo večine, če že ne vseh zaveznikov«, Bradley je nato dejal, da so načelniki glavnih stanov mne. nja, da ZDA z vojaškega stališča ne bi smele poskušati spuščati se v nevarnost «končnega obračuna z ZSSR«, in dodal, da so pač načelniki glavnih stanov ZDA tisti, ki lahko najbolje precenijo nevarnost Demokratični senator Matth<’w Neely je med diskusijo pred senatno preiskovalno komisijo po starorimski šegi z navzdol obrnjenimi palci pokazal, kaj meni o generalu Mac Arthurju. Neely je dejali, da bi nvsak drug vojak prišel pred vojno sodišče, ki bi ga obsodilo na sinrt», če bi pokazal podobno neposlušnost kot Mac Arthur splošne vojne. Dodal je, da tudi ZSSR dobro ve. da ne bi mogla zmagati v vojni z ZDA, nato pa je vztrajal na tem, da morajo ZDA ohraniti svoje zaveznike in z njimi sodelovati. Dejal je. da je sedanja ameriška politika stvar «potrpežlji. vosti in odločnost; «skušati je trel-a preprečiti svetovno vojno in povečati našo vojaško in politično moč«. Bradley je nato dejal, da zunanje ministrstvo nikoli r.i u-govarjalo vojaškim navodilom »velikega glavnega stana« in dodal tudi, da med glavnim stanom in Mac Arthurjem do korejskega spopada ni bilo nesporazumov. Dodal je, da je Mac Arthur prvič predlagal bombardiranje kitajskih oporišč v Mandžuriji in uporabo Cangkajškovih čet že v začetku novembra 1950. Omenil je, da je po njegovem mnenju bilo bolje, k0 bi se Mac Arthurjeva odstranitev izvršila na drugačen način, da pa očitno ni bilo druge izbire. Glede Mac Arthurjevih javnih izjav, pa je Bradley rekel: «Kar se mene tiče, mislim, da bi se obrnil na višje oblasti ir.< ne bi spravljal stvari v javnost«. Na vprašanje republikanskega senatorja Willeya, ali imajo «načelniki glavnega stana v načrtu konec korejske vojne, je Bradley odgovoril pritrdilno. Dejal je: «Menimo, da če se nam ne bo posrečilo zadati Kitajcem na Koreji težak nauk (cenzura je tukaj črtala 10 besed), bomo tako mi kot oni v takem položaju, ki bo omogočil kompromis in sklenitev sporazuma. Bradley je nato poudaril, da ni LR Kitajska tista, ki skuša zayojev.ati oblast nad svetom. Po mnenju načelnikov glavnega stana bi Mac Arthurjeva strategija zapletla Ameriko v zgrešeno vojno, na napačnem kraju, ob nepravem času in proti nepravemu sovražniku. Na današnji seji so omejili čas, s katerim *e vsak posamezni senator zadrževati Brad-leya, na pol ure; y tem času mu sme postaviti dvg vprašanji. Senatni- Ralph Flanders pa st je opravičil, ker je včeraj nekaj preveč govoril v javnosti o Mar-hallovih izjavah, ki jih je cenzura črtala. V zvezi s tem je ravnatelj urada za gospodarsko mobilizacijo Johnson obtožil kongres, da je «vsako toliko neumen«. Po njegovem mnenju je sedanja debata o vojaški politiki ZDA samo »prijetna glasba za ruska ušesa, obenem Pa pomeni nevarnost za varnost ZIJA. Republikanski senator Morse pa je' izročil svojim tovarišem iz prejskovalne komisije dokument, ki po njegovih izjavah zavrača Mac Arthurjeve trditve, da je moral delati na Daljnem vzhodu, tako rekoč »brez baz« in da ni bil nikoli popolnoma poučen o političnih sklepih iz VVashingtana. Druga epizoda v macarthur-jevski zadevi je današnja upokojitev generala Courtneya Whitneya, Mac Arthurjeve desne roke. Pravijo, da je Whit-ney, ki ima za sabo komaj 20 let službe, sam prosil za upokojitev: določili so mu pokojnino 5557 dolarjev letno. Politični opazovalci morijo, da je Trumanova vlada v debati z macarthurjevci prebrodila prvo krizo, čeprav še ni popolnoma izven nevarnosti. Marshallove izjave so naredile na senatorje globok vtis; vlada zaupa tudi resnosti in zmožnosti štirih načelnikov glavnega stana, ki bodo nedvomno pomagali okrepiti njene položaje, še preden se bo začel nov napad nanjo, ki gotovo ne bo izostal ko bo pred senatno komisijo stopil zunanji minister Dean Acheson. narjem o Pisciotti. da «ni treba Ihiti zelo pametni, da razumemo, da gre za prenapeteža, ki ne more nič več izgubiti, in o katerega histeričnih izbruhih ne vem. ali so bolj -smešni ali bolj hudobni«. Mattarella je nato dejal, da ne bo zapravil niti besedij več o tej stvari, vendar je potem, na dolgo in široko dokazoval, da Pisciottta laže. Med razpravo o civilni zaščiti v parlamentu je pogovor nanese] celo na zakon o potresih iz leta 1919. Polres v Italiji MILANO, 15. -- Ob 23.54 so čutili v Milanu močan potresni sunek. V uredništvih listov so se tla nenadoma močno zazibata. Potres so čutili po vsem mestu in je povzročil veliko paniko. Po poznejših poročilih se je izvedelo, da ni povzročil nobene škode. Gasilcev niso klicali in tudi ne ((Zelenega križa«. Po potresu je šlo prebi-valstvo na ulice, ker se je balo, da bi se sunki ponovili. Geofizični institut univerz« v Paviji javlja, da je bil to potres šeste stopnje. Puščica na enem izmed merilnih aparatov se je postavita v smer vzhod-zahod, vendar doslej še n; bilo mogoče ugotoviti središča potresa. Vodja instituta Imeniano pa je izjgvil, da je bil potres tam ob 23:55,2. Po prvi, hitri proučitvi instrumentov je bilo mogoče ugotoviti, da je bil potres zelo močan in da takega že dolgo niso zabeležili v Italiji. Prvi val je bil v smeri navzdol, čemur so sledili precejšnji odmevi. V San Domenico pa je izjavil vodja tamkajšnjega seizmičnega instituta, da so v njegovem zavodu tudi manj občut. ljivi aparati zabeležili potresno gibanje. V Brescii so dvakrat čutili potresne sunke. Prvič ob 23,55 in-pozneje ob 0.02. Oba sunka sta trajala po približno tri sekunde. Na nekaterih visokih stavbah so opazili razpoke. V Salo je trajal sunek 8 sekund m na Gardskem jezeru so opazili velike valove. V Como so se ustavile električne ure na ulicah. V Mantovi je ob potresnih sunkih padlo s streh nekaj opek. Tud; luči na ulicah so se ugasnile. Po javnih lokalih in predvsem kinematografih je bila velika panika. Številni avtomobili so takoj po potresu zapustili mesto. V Parmi so prebivalci telefonirali krajevnemu časopisu in spraševali, kaj se je dogodilo. Tudi v Padovj so močno čutili potresne sunke. Zvenele so šipe na oknih, v višjih poslopjih se je premaknilo pohištvo in odprla vrata. Iz Vicence pa poročajo, da so tam golobi zapustili svoja gnezda in skupno z vrabci letali tik ob tleh. V Veron; so čutili sunke celih 20 sekund. Šibkejši sunki so bili v Trentu in Boizanu. V Torinu so čutili potresne sunke ob 23.57 in so trajali približno 10 sekund. Enaka poročila prihajajo iz Novare in Savone. Po poročilu seizmografskeggi instituta v Genovi so tam čutili potres tretje stopnje in je tam trajal približno tri sekunde. V La Spezii so ga čutili 5 sekund. Iz Bologne pa poročajo, da tam potresni sunki, ki so trajali približno 10 sekund niso povzročili posebnega razburjenja. Nogomet pri OZN za pomoč Indiji NEW YORK, 15. — V soboto bo izbrana nogometna enajsto-rica delegatov pri OZN nastopila proti moštvu tajništva OZN v tekmi, katere dobiček je namenjen skladu za pomoč Indiji, ki je y težkem položaju zaradi pomanjkanja žita. Medtem ko ima tajništvo stalno moštvo, ki je že vso zimo igralo razne tekme, je treba er.ajstorico delegatov šele sestaviti. Jugoslovanski predstavnik pri Varnostnem svetu, dr. Aleš Bebler, je prevzel nehvaležno nalogo, da najde med delegati (ki so večinoma že v letih) enajst ljudi, ki se razumejo na nogomet. Kratke vesti ANKARA. 15. — Jordanski kralj Abdullah je danes popoldne prišel v Ankaro. KARAČI, 15. — Ministrstvo za obrambo javlja, da so danes aretirali 10 častnikov pod obtožbo, da so sodelovali z generalom Ak-bar Khancm, ki je pripravljal zaroto, ki so jo odkrili 9. marca. Obtoi&nci bodo prišli pred poseh. no sodišče, ki ga sestavljajo tri ja sodniki. KAIRO. 15. — Minister za liv dustrijo in trgovino je v parlamentu izjavil na tozadevno vprašanje, da Egipt nima nobenega interesa nacionalizirati petrolejsko industrijo, to tembolj, ker domača proizvodnja ne zadostuj« notranjim potrebam in je treba zaradi tega uvažati velike količine petroleja. WASHINGTON, 15. — Državni departman javlja, da bo Foster Dulles odpotoval v London 2. Junija. Garmisch - Partenkirchen 15. V Bavarskih Alpah ie zapadlo preko 90 om novaoa snega. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 -*■ Iti. njaja 195' TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Sreda 16. maja Janez, Mladena Sence vzide ob 4,34: zatone ob 19.29. Dolžina dneva 14.55. Luna vzide cb 13.51; zatone ob 2.W. Jutri, četrtek 17. maja Bruno. Dušo j e Upravna vprašanja in proračun na včerajšnji seji občinskega sveta Toda kominformist Bidovec je poskrbel, da tudi tokrat politika ni izostala Občinski odborniki in svetovalci so se, sicer ilekoliko pozno spomnili, da čas beži ter da ni bilo reierilh še kup zelo važnih vprašanj; zato so sklenili, da pospešijo tempo občinskih sej, ki bodo vsaj začasno trikrat tedensko. Tako bo že prihodnja izredna občinska seja jutri, naslednja pa v petek. Na jutrišnji občinski seji bodo obravnavali vprašanje proračuna ACEGAT za leto 1949, 1950 in 1951, diskusija o tem vprašanju se bo nadaljevala na naslednji Občinski te ji. Na današnji seji so prišla na ^rsto vprašanja povsem upravnega značaia. Tako je svetovalka Bastiani vprašala, ali je resnična vest, da bodo že s prihodnjim tednom nehali deliti otrokom osnovnih in drugih šol kosila, ki so jih bili do sedaj deležni. Na to vprašanje ji je odgovoril odbornik Invincl, ki je dejal, da imajo po predpisih pravico do kosila samo otroci otroških vrtcev, vsi ostali so dobivali kesilo le glede na to da so bila na razpolago denarna sredstva. Občinski odbor je sicer zaprosil tudi sedaj vojaško upravo, da nakaže vsoto 1Q milijonov lir, ki bi bila potrebna zato, da bi prejeli kosilo vsi otroci. Ce bo vojaška uprava te prošnji ugodila, bodo kosila delili še napre-j, če pa ne, bodo že z 20. t. m. ukinili kosila osnovnošolskim otrokom, medtem ko bedo otroci otroških vrtcev prejemali kosila do konca šolskega leta. Svetovalec Godini je predlagal, naj bi se prevoz smeti z novimi kamioni, ki jih bo občina kupila, vršil vse do glavnega smetišča, s čimer bi prenehat sedanji nehigienski način prekladanja smeti iz kamiona na kamion. Zupan mu je odgovoril, da bodo tudi ta predlog proučili. Odbornik Catolla je nato odgovoril prav tako svetovalcu Godiniju na njegovo vprašanje, ki ga je predložil že pred časom. v zvezi s pritožbami prebivalcev Rojana, ki morajo prenašati neprijetni duh po katranu, ki prihaja iz bližnje .čistilnice Zuccolin. Po njegovem ta, duh ni tako močen ter so pritožbe prebivalcev. vsa-j delno neupravičene.'' Svetovalec Godini je vztrajal pri svoji prvotni zahtevi, nakar jfe Catolla obljubil, da bo vprašanje ponovno proučil. Odbornik Visintin je nato odgovoril na razna vprašanje svetovalcev v zvezi z izboljšanjem cest, ki vodijo k novim občinskim poslopjem v Zavljah, v zvezi z izboljšanjem ceste, ki pelje iz Gropade v Padriče, popravilom Ul. Schiaparelli ter pokritjem vodnjaka v bližini hiš. ki jih gradijo v Zavljah. Sledilo je čitanje raznih določb, ki sta jih predložila odbornika Dulci in Visintin. Visintin 'je predložil določbo o kolavdaciji galerije v Ul. Buo-naparte, ki so jo vsi navzoči soglasno odobrili. Odbornik Dulci pa je najprej predložil določbo o popravljalnih delih v šolskem poslopju v Ul. Kandler, ki so jo prav tako vsi odobrili, nakar je predložil še določbo o podaljšanju pogodbe s športnim združen-je.m CONI za uporabo lahkoatletskega Orodja ter celotnega stadiona pri Sv. Ani, o kateri pa se je razvila zelo živahna diskusija. Za določbo so glasovali svetovalci in odborniki večine, proti pa vsi ostali, odvetnik Stocca se je glasovanja vzdržal. Po prečitanju še nekaj manj važnih določb je bil zaključen prvi del občinske seje, drugi je bil namen-jen zaključnemu razpravljanju o načrtu proračuna za leto 1951. Ce bi ne vedeli, da se je ko-minformist Bidovec zglasil k razpravljanju o proračunu za leto 1951, bi mislili, da prisostvujemo enemu izmed njihovih «visoko» političnih govorov, ki bi se lahko imenoval «borba proti titofašistom«. Res da imajo kominformisti strog nalog, da morajo vmešati «titofašiste» v vsak svoj govor, pa tudi če gi e za stvari, ki s tem nimajo nobene zveze; vendar mislimo, ’da so včeraj sami sebe naravnost prekosili. Da -je to res. naj jim bo za dokaz že obnašanje svetovalcev večine, ki so se ob čitanju Bidovčevega govora o «proračunu» na moč zabavali; kako tudi ne — pričakovali so ostrih kritik keminformistov glede samega proračuna in drugih vprašanj, ki spadajo v območje občinskega sveta, pa so naenkrat ugotovili, da so pravzaprav oni še najmanj krivi za sedanji položaj ter da nosijo glavno krivdo v vseh stvareh prav «tftofašisti». Mislimo, da bo marsikateremu tudi vnetemu kominformistu kar sapa zastala, ko bo lahko čital, da so pravzaprav «titofašisti» krivi, če se slovenski šoli godijo še vedno krivice, da so «titofaši-sti» tisti, ki odločajo o vseh važnejših vprašanjih na našem ozemlju ter da se morajo njim «zahvaliti», če še danes ne uživajo svojih nacionalnih pravic, če so osebne izkaznice samo enojezične itd.. Privlekel je na dan tako nesramne laži, da bi jih bilo nerodno prečrtati tudi najbolj rafiniranemu lažnivcu. V isti sapi pa -je pozival vse Tržačane na skupno borbo za obrambo njihovih pravic, ki naj jih združi ter odpravi vsako nacionalno mržnjo. Menda ni naiven, ali vsaj drugih ne sme za take smatrati, da si lahko samo za trenutek domišlja, da bi kdo njegovemu pozivu verjel potem, ko je poslušal vso kopico laži in klevet, katerih edini namen je še netiti sovraštvo in mržnjo med tu živečim prebivalstvom. Spomnil se je celo osebnih izkaznic ter hotel zvaliti krivdo seveda i zopet na «titofašiste»; toda ali misli, da imajo ljudje tako slab spomin, da se njihovih ((častnih* podvigov v tem pogledu ne spominjo več. Pa kaj bi še izgubljali besede o tem. ko pa vemo, da so njihove direktive pač takšne ter da je treba po njihovem čim bolj lagati ter s tem prispevati k borbi za ((ohranitev miru v svetu«. Za njim je imel še kratko govoril v zvezi z načrtom o proračunu demekristrjan Cri-stiani, ki je zahteval, naj bi bila v preračunu določena vsota za vzdrževanje občinskih poslopij. Takoj za tem je bila seja zaključena. Razstava 0F v Dolini V Dolini je odprta razstava narodnoosvobodilne borbe v dvorani Jercog za ves Breg. Razstava bo odprta do vključno četrtka 17. t. m. od 19. do 22. ure. OKRAJNI ODBOR OF PROSLAVA OF V VELIKEM REPNU Jutri 17. t. ra. ob 20. uri bo na sedežu kulturnega krožka v Velikem Repnu št. 75 proslava 10. obletnice Osvobodilne fronte. Govoril bo tov. Bole Stanko. Sodeloval bo tudi Komorni zbor. Vabilo Okrajni c d bor Zveze borcev Ilirska Bistrica, vabi vse borce in borke, ki so sodelovali v borbah v Brkinih, kot tudi vse ostale borce, ter prebivalstvo na Partizanski tabor dne 20. maja K O V C I C E 1951 v kraju — BRKINI Program taborjenja: V soboto 19..V.1951 ob 17. uri odhod iz II. Bistrice ob 21. uri zažiganje kresov, sestanek ob tabornem ognju. V nedeljo 20.V.1951 ob 6. uri odhod z avtomobili iz vseh večj-ih središč v okraju; ob 8. uri izvenarmadni manever ob sodelovanju članov Zveze borcev; ob 10. uri zborovanje; ob 11. uri nastopi kulturno -prosvetnih skupin; od 13. ure dalje ljudsko veselje. Preskrbljeno je za prevoz gostov ob prihodu jutranjih vlakov in za hrano. dokaz, da so jalovi izgovori o poiuanjka nju sredstev za nove slovenske vrtce IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Neprilike starejših zakoncev Bruno Sadustio se je hudo pritožil na svojo 63-letno ženo •Irmo, s katero je v zadnjih letih živei v stalnih prepirih. In ne same to. Zenska s>e je pričela pri teh sporih vedno pogosteje poslužf vati kuhinjskega valjarja in mu je na pr. aprila 1947 leta prizadejala nekaj ta- nalogu preiskovalnega sodnika spremljala na zdravniški pregled, sta pripovedovala, da je na Akvedotu nenadno pričela kričati: Podleži, izdajalci. Moj mož v&s plačuje, d® bi me ubili. Na pftmce, ubiti ,ine. hočejo! Pri tem sta se znsjla stražniku v : rieinajhoih' neprilikah, zakaj na ko nevarnih poškodb po obra- ■ ir.e-tu se je zbralo nekaj sto zu, da se je ir.oral zaradi tega ; ljudi, ki so grozeče stiskali c-zateči k zdravniku in se zdra- ; broč okoli njiju in stil se komaj viti deset dni. Kakor se je dalo’ razbrati iz zapisnika, mu ijh je nakuhala toliko in vseh vrst kljub njegovemu dolgoletnemu prizanašanju in ga je, izrabljajoč njegovo strpnost, leta 1949 spravila celo pred sodišče, ki ga je obsodilo na tri in pol mesece pegojnega zapora. Spričo vsega tega ni čudno, kako je moža končne minila potrpežljivost, tako da se je sam odločil zateči se k sodnikom in nastopiti proti nasilni ženi. In tako st, je morala Irma včeraj zagovarjati zaradi tega, ker je moža potolkla z valjarjem. Po sodbi psihiatra Irma včasih ni diocela prisebna Stražnika, ki sta jo 4. maja 1949 po rešila v mimo vozeč policijski avto. Sodišče ps jo je kljub mnenju psihiatra obsodilo na 48 dni zapora. odsotnostjo lastnika stopil v kiosfc «Esso» v Ul. Fabio Seve-ro, odprl predai mižnice in potegnil iz njega šop bankovcev. Medtem pa, ko st je nameraval oddaljiti, je prihitel lastnik Medardo Cazzcia in takoj opazil greh in grešnika. Poklicana policijski stražnik jt Brichese-je preiskal ter našel pri njem 19000 lir, ki jih je ta ukradel v kiosku, poleg tega pa še igralne. karte. Aretiranec je kasneje priznal, da je tudi igralne karte ukradel, in sicer v-, nekem a.mifcri5‘kcm avtomobilu. Z očitkom težje kraje je bil obsojen na 2 meseca zapora in 3000 lir glofcs. Predsednik Picciola. tožilec Aracdeo. zapisnikar Pivk. Zagovornik odv. Safrdos. Tudi žrtev vojne Štiridesetletni Ruggero Bri-chtse bi bržkone ne sedel danes v zaporu, da ni bilo vojne, ki ga je pripravila ob eno rolko in ga onesposobila za dielo. Tako pa ga življenje peha iz nesreče v nesrečo, kajti čim’ se znajde brez sredstev, si ne pomišlja iztegniti zdravo roko no tujem blagu. Prve dni maja letos je med IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Zadnji dnevi spomladanske selve Tako neugodnega vremena za pomladansko setev naši zadružniki in kmetje že zlepa ne pomnijo. Dež pada tako pogosto. da se niti peščena zemlja po dolinah in belica po hribih Tie utegneta dodobra osušiti, kaj šele težka ilovnata zemlja kakršna je v okolici Kopra pri Bertokih, na Pradah in drugih krajih. Delo je v takih pogojih zelo naporno, zadružniki in kmetje morajo izkoriščati prav vsak količkaj ugoden trenutek, da zorjejo in posejejo. Kljub temu pa pravijo zanesljiva poročila, da s setvijo niso v zamudi. in da so naši zadružniki in kmetje zadnje dneve krepko pritegnili. Lahko pričakujemo, da bo setev do konca tega meseca, če ne bo kar naprej deževalo, končana. Žita so po nekaterih poljih zelo lepa. Grah je kljub pozni setvi že skoraj povsod dozorel. Kmetje ga zdaj pobirajo in nosijo na trg. Sadno drevje je v bujnem cvetju. Prve češnje smo že pred desetimi dnevi videli na trgu. Poznejše pa polagoma dozorevajo. Kmetje pričakujejo obilno sadno letino. Na trg prihajajo tudi prvi pridelki naših marl-jivih vrtnarjev: radič in prva spomladanska solata je prva zveža zelenjava, M jo potrošniki zahtevajo in to toliko več, tolikor bolj se ceni. Krajevni ljudski odbori pregledujejo zdaj stanje setve in ugotavljajo, da kljub neugodnemu vremenu ni nevarnosti, da bi večja zemljišča ostala neobdelana. Do zdaj so se pri setvi najbolj izkazali zadružniki iz Puč in Koštabone, ki jih spomladanska dela na polju ne prehitevajo. Pa tudi ostali kmetje že pridno škropijo trte, jih okopavajo itd. Kmalu bodo začeli s splošnim obiranjem če-Senj in graha. Ponekod že kosijo deteljo, le da se ta težko po-»usi in je nevarno, da začne ob teh deževnih dneh gniti. Na splošno napredujejo vsa pomladanska dela. Največ površin, za katere obsitaja nevarnost, da bodo ostala neobdelane -je zabeležiti v sečjolski dolini. Menda je temu krivo pomanjkanje delovne sile, kajti v tej dolini so večinoma vinogradi, ki jih je treba obdelovati z motiko. Drugod je takih površin manj, le tu pa tam. bo ostala kaka parcela neobdelana. Toda v glavnem spomladanska dela povsod napredujejo. K vsemu temu moramo še dodati, da se kmetje ponekod pritožujejo, ker jim poganja krompir slabo. To pa je seveda posledica izbire semen. Kjer so izbrali dobro seme, tam ni teh pojavov. Imeli smo tudi primer, da je ponekod semenski krompir, primanjkoval, drugod je pa zaradi neugodnih nabavnih pogojev preostajal. Kjer jim je primanjkoval semenski. so bili kmetje prisiljeni saditi tistega pač, ki so ga imeli. Torej ni čudno, da se -je n. pr. v Koštaboni pojavila bolezen in je nevarno, da gre v nič okoli 90 odstotkov krompirja. Zato bi bilo dobro, da bj kmetijski strokovnjaki dali kmetom nasvete, kako bi tak krompir rešili. Konference vodilnih organov tovarn in podjetij Včeiaj jt bila v dvorani «Au-rcra» v Kopru konferenca ravnateljev, personalnih referentov in predsednikov upravnih odborov delavskih svetov koprskega okraja. Obravnaivali so predvsem splošno delo podjetij in tovarn pri izvajanju nalog, ki jtih d&loča enoletni gospo, darskih plan. Poudarili so tudi uspehe in neuspehe v prvih štirih mesecih letošnjega plan- skega leta. Po kratkem poročilu so pred. atajvniki podjetij in delavskih svetoy prediskutirali posamezna vprašanja, ki zahtevajo nujne rešitve. Obravnavali so tudi problem delovne discipline, ki v nekaterih podjetjih ni zadostna. govorili o izvajanju finančnega in produkcijskega plana in podobno. Med diskusijo "o socialnem zavarovanju je predstavnik: oddtelka za- delo pri okrožnem ljudskem odboru poudaril, da bodo prihodnje dni izdali novo odjočbo o socialnem zavarovanju, ki bo med' drugim določala, da bodo bolniki v času bolovanja dobivali polno plačo in ne samo 66 odst. kakor do sedaj. Zborovalci so sklenili, da bodo morali vsi vajenci v Istrskem okrožju napraviti kvalifikacijske izpite in to med prvim in tridesetim septembrom letošnjega leta. V juniju Pa bodlo prevedli delavce v kategorije, ki bodo določale naziv in seveda plalčo posameznikov glede na njihovo delo in sposobnosti. Jutri bo v istih prostorih se-staneik predstavnikov delavskih svetov in direktorjev vseh delavskih kolektivov koprskega okraja. Na tem sestanku bodo še podrobneje predisikutirali naloge posameznih tovarn in podjetij piri izvršitvi nalog, ki jih predvideva enoletni gospodarski plan. 3.000 mladincev in mladink bo sodelovalo v Titovi štafeti 21. t. m .bodo iz raznih vasi Istrskega okrožja odšle mla. dinske štafete, ki bodo nosile pozdrave in čestitke delovnega ljudstva maršalu Titu ob nje. govem rojstnem dnevu. Nekatere štafete se bodo pridružile glavni, ki bo šla iz Novega grada v Koper, medtem kQ se bodo štafete iz posameznih vasi bujskega okraja združile v Bujah in od tod nadaljevale pot v Koper. Naslednji dan bo po kratki svečanosti odpotova. la iz Kopra štafeta proti bloku na Rižani, kjer bodo istrski mladinci predali štafetno pali Co Jugoslovanom Računajo, rta bo v Titovi štaf'ti sodelovalo nad 300 mladincev in mladink iz Istrskega okrožja, Pretepe znanko in se upre policiji Histerično žensko kričanje je nenadoma odjeknilo v tišino ncči predvčerajšnjim okoli 2.15 na Miramarskem drevoredu v bližini križišča z Ul. Ludovico Ariosto in zbud-lo marsikaterega človeka iz lahkega sna. Okna so se odpirala in radovedni zaspanci so pogledali, kaj se dogaja, medtem ko je nekdo telefonsko obvestil policijo, . ki je prišla takoj mesto, kjer je našla 22-Ietno Anno Gallo iz Ul. Beccherie Vecchie 4. Ta je razburjena izjavila, da jo je nekaj minut prej udaril 28-letni trgovec Mario Livic stanujoč v isti hiši. Neki očividec pa je izjavil, da je Livic reagiral šele potem, ko ga je Gallova lopnila s torbo po glavi. Policija je oba spravila V avto in ju hotela odpeljali na policijsko stražnico, ko so Li-vicu popustili živci in se je začel upirati agentom, jih obkladal z raznimi priimki in prišel celo do tega, da je razbil šipo na oknu ter hotel skočiti iz drvečega avtomobila.' Livica so pustili, zastraženega v bolnici, medtem ko so Gallovo odpeljali na stražnico, ker je bila brez vsakega dokumenta. Starši iz šolskega okoliša, ki spada pod šolo v Ul. Donadoni prosijo že več let pri vseh tu. kajšnjih šolskih oblasteh, da bi odprli slovenski otroški vrtec. Ze tri leta odgovarjajo razni ravnatelji, svetniki in referenti na enak način številnim delegacijam, ki hočejo doseči vrtec, ki je njihovim otrokom nujno potreben in do česar imajo tudi popolno pravico. Ravnatelj šolskega oddelka se izgovarja, da je sicer poslal zahtevo staršev naprej, vendar ne ve, če so v občinskem svetu o tem razpravljali. Na prosvetnem uradu Z\\J je delega. cija naletela na enak odgovor, prav tako tudi ha Višji šolski upravi. Tri leta delegacije tedensko trkajo na. vrata vseh šolskih oblasti — še vedno za vrtec, v Ul. Donadoni nimajo odgovora, ki bi jih zadovoljil. Taka brezbrižnost šolskih organov do slo. venske šole je skrajno nepravična. naravnost žaljiv pa je izgovor, da ni denarja, ki je eden najpogostejših pri vseh zahtevah slovenskih staršev za izboljšanje slovenskih šol , oz-za njihovo ustanovitev. To tr-dinfo lahko prav zaradi tega, ker vidimo, kakšne vsote denarja vlagajo v gradnjo ali ureditev šol za italijanske otroke. Nikakor nismo proti temu. da grade italijanske šole, nasprotno, vsako tako gesto po. zdravljamo kot dokaz kultur, nosti neke oblasti. Podčrtati pa Tatvina obleke Neznanec, Ki -je hotel priti z lahkoto do oblek, je približno okoli 1. ure v noči med ponedeljkom 'n torkom s kamnom razbil izložbeno šipo trgovine v Ul. Ginnastica 13. last Dome-nica Mannana iz Ul. sv. Justa 6 in odnesel za 2 moški obleki blaga. Gospodar je stvar pismeno prijavil policiji in navedel, da trpi okoli 60.000 lir šode. Policija je takoj začela iskati lopova vendar brez uspeha. Za zabavo razbili šipe Enainštiridesetletnt Angelo Lottini iz Milj je javil policiji, da so mu neznanci nepridipravi razbili na njegovi leseni baraki v bližini pokopališča kar 21 šip in se nato veseli nad delom nemoteno oddaljili. Lottini in utrpel zaradi vandalske, ga početja 3600 lir škode. Tudi bencin jim pride prav... Michele Cucurullo iz Ulice Economo 8 pa je utrpel 11.180 lir škode, ker so mu neznani zlikovci vdrli v njegov čoln na Nabrežju Grumula, mu razbili vrata »n iz notranjosti odnesli 13 kangel s 160 litri bencina. Med telovadbo si ie zlomil nogo Med vajami v telovadnici šo. le F. Rismondo v istoimenski ulici, je 15-letni dijak Bruno Vitolo iz Ul. Pascoli 31 nerodno padel in si zvil desno r.ogo z verjetnim zlomom, za kar bo moral ležati v bolnici 15 do 25 dni. Trst bo imel novoavtobusno postajo Z ustanovitvijo novih prog, se je avtobusr.l in filobusni promet v našem mestu zelo povečal. Prav posebno živahen je promet avtobusov na Trgu ex lmpero, kjer se dnevno ustavi nad sto avtobusov, ki vozijo v vse smeri. Pri tako živahnem in neprestanem. prometu je nujno potrebna nekakšna avtobusna po. Staja, v kateri bi si lahko pbt-niki nabavili vozovnice ter čakali tudi na prihod avtobusov; vendar je obstajala do sedaj nepremostljiva ovira — pomanjkanje denarnih sredstev, ki je povzročila, da ni še prišlo do izvršitve tega načrta. Toda sedaj so se odločili last. niki avtobusnih podjetij, da sami pokrijejo stroške za gradnjo takšne avtobusne postaje, ki naj bi bKa na najbolj prometni točki, in ki r.aj bi ustrezala potrebam potnikov vseh smeri. Lastniki avtobusnih podjetij so dali že nalogo izvedencem, da izdelajo načrt za novo avtobusno postajo, ki bo gotov verjetno že ta teden. Z gradnjo bodo pričeli čim bodo vsa predhodna dela izvršena. Ce ne bo prišlo do ne-piedvidenih zaprek, bo nova avtobusna postaja zgrajena že tja do poletja. Predvidevajo, da bo imela nova postaja zidove iz stekla in cementa ter bo v njej urad za prodajo listkov, bar itd. Potniki, ki se dnevno vozijo na omenjenih avtobusnih progah, bodo prav gotovo z veseljem pozdravili pobudo lastnikov avtobusnih podjetij, ki bo končno uresničila načrt o gradnji tak0 potrebne avtobusne postaje. moramo dejstvo: za italijanski vrtec preurejajo prostore v Ul. Manzoni, da bi v izpraznjenih prostorih sedanjega italijanskega vrtca uredili vrtec za slovenske otroke, zato nimajo denarja niti ne potrebnih odo. brenj. V Miljah so n. pr. danes slovesno odprli vrtec, v kate. rem so 4 učilnice za 35 otrok vsaka, dvorana z 200 sedeži, prostor s prhami, kuhinja in še drugi potrebni prostori. Tudi lep vrt bodo uredili* okrog stavbe, ker imajo sredstva tudi zanj, saj je Misija za pomoč iz Amerike dala za ureditev vrtca 12 milijonov lir, italijanska vlada 15 milijonov. Zavezniška vojaška uprava pa 1 milijon , 300 tisoč lir. In prav zato, ker slovenski starši vedo, da so za italijanske vrtce sredstva, prav zato ne bodo odnehali v svojih zahtevah. Izgovor, da ni denarja, je izgovor le za slovenske šole, ker gospodje, ki v šolskih vprašanjih odločajo, bi še te slovenske šole, ki že olstajajo na našem ozemlju, radi odpravili, kaj šele. da bi ustanavljali no. ve. Slovenski starši pa hočejo, ker imajo do tega polno pravi, co. da obiskujejo njihovi otroci šole v svojem materinem jeziku ne pa. da bi bili primorani pošiljati jih v potujčevalnice, kakršne današnje italijanske šole v bistvu tudi so. Delegacija staršev iz šolske, ga okoliša Donadoni že tri leta prosi in zahteva otroški vrtec. Ves ta čas ni obupala niti ni klonila. Vztrajno se bo borila naprej, dokler končno za svoje otroke vendarle ne doseže slovenskega vrtca. STARSI! Pridite s svojimi malčki na baletni večer gojencev baletne šole iz Kopra, ki bo v nedeljo 20. maja ob 20.30 v dvorani Avditorija. Predavanje o zapadnih Julijcih poleti in pozimi V sredo 23. t. m. ob 20.30 bo na stadionu «Prvi maj» predavanje, ki ga priredi PDT. Predaval bo znani planinec z lepimi skiop-tičnimi slikami v barvah o zapad-nih Julijcih poleti in cozimi. Vabljeni planinci in prijatelji. PDT IZLET PDT NA NANOS V soboto 2. junija in nedeljo 3. junija priredi PDT dva tradicionalna planinska izleta na Nanos. (Prvi s prenočevanjem v ((Vojkovi koči» na Nanosu). Vpisovanje pri ZDTV. Ul. Machiavelli 13, II. od 17, do 19. ure do 21. t. m. IZLET PDT NA KOROŠKO K JEZEROM PDT priredi 29., 30. junija in 1. julija izlet h Koroškim jezerom. Odhod iz Trsta z avtobusom preko Vidma in Trbiža v Brnico k Baškemu jezeru, skozi Rožek k Sv. Jakobu v Rožu, v Borovlje. Prenočišče bo prvi dan v Smar-jeti v Rožu. Drugi dan gre pot skozi Celovec k Gospe Sveti 'n okrog Vrbskega jezera v Rožek. Tu se drugič prenočuje. Od tu je pot skozi Beljak k Osojskemu jezeru, nato povratek skozi Beljak in Trbiž domov. Informacije in vpisovanje pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II. URADNE OBJAVE DOLOČBE O NAJEMNIH IN PODNAJEMNIH POGODBAH Ukaz ZVU št. 75 spreminja besedilo paragrafa (1) člena XVII ukaza št. 175 z dne 20. septembra 1950 takole: «(1) kot za neopremljene prostore, oddane v podnajem, znesek, ki je enak polovici razlike med zakonito najemnino, ki jo plačuje prvi podnajemnik, in najemnino, ki jo dolguje lastniku«. Ta ukaz stopi v veljavo z ob. javo v uradnem listu dne 21. maja 1951. Pred praznikom naših najinlajšili V nedeljo 27. maja bo na sta. dionu «Prvi maj» ((Otroški sejem«. Kdo izmed otrok pa tudi očkov in mamic se ne spominja lanskega otroškega dneva, na katerem so se zabavali vsi od najmlajšega pa do odraslih, ki s0 imeli dvojni užitek: za- bava sama je bila tako prisrč. na. da so je bili veseli, poleg tega pa so uživali ob pogledu na otroke, ki so se srčno sme. jali nastopom klovnov, medvedu. čarovniku in vsemu, kar so pripravili otrokom za njihov praznik. Tudi letošnji ((Otroški sejem« bo nekaj podobnega, zato opozarjamo že danes mamice, da za prihodnjo nedeljo cdlože vse delo. obiske ali sprehode in pripeljejo svoje otroke na sta. d ion. Zlom noge zaradi padca Okoli 17. včeraj zvečer je 68-letna Rosa Chersicla, poročena Bidoli, iz Ul. Combi 14 nesrečno padla v bližini svojega do. ma, vendar se je šele okoli 21. ure zaradi hudih bolečin zavedla, da bi bilo bolje oditi v bolnico. Ob prihodu v bolnico so zdravniki ugotovili zlom stegnenice leve noge in starko obdržali. Bidolijeva bo morala estati v bolniški oskrbi, če bo šlo vse v redu seveda, pritfližnfe 2 meseca. Nesreče na delu Deset do dvajset dni bolniške oskrbe ne bo 54-letnemu Giacomu Gherlizzi iz Ul. Za-netti 10 škodovalo, d'a. si ozdravi precej globoko rano na levi nogi. Gherlizza je izjavil, da mu je med delom v^lLVA priletela na nogo jeklena plošča, ki je padla z nekega žerjava z višine enega metra. Tudli 47-Ietni Pietro Ntgre-sin iz Milj se je moral zateči v bolnico, kjer bo ostal mesec dni zaradi zlcma lične kosti in ran n.a levi roki. Negresin je izjavil, da je med delom v. Jadranski ladjedelnici nerodno padel z obrazom ob pogonski jermtn nekega stroja. GORIŠKEGA Obsojeni tatovi bakrene žice Letošnjega aprila so neznan, ci preščipnili električni vod v bližini Fare in odnesli okrog 90 kg lakrene žice v vredno, sti okrog 110.000 lir. Uprava električnega podjetja Selveg, je vod popravila in tatvino prijavila orožnikom. Karabinjerji so več kot mesec dni vodili preiskavo in prišli na sled ta. tovom. Ze nekaj tednov po tat. vini so izvedeli, da je neki mehanik v Vilessah ponujal raz. nim električarjem bakreno žico. Mehanika so takoj izsledili in za njim tudi tatova 23-letnega Delfabra Silvija in 28-letnega Bressana Jurija, oba doma iz Gradiške. Cim so jima prišli na sled. so orožniki preiskali stanovanje obeh in našli ukra. deno žico pri Delfabru. Delfa. bro se je pri zasliševanju izgovoril, da je žico našel neke. ga dne na polju v bližini Fare, ko je tam iskal staro železo v družbi svojega prijatelja Bres. sana. Ker orožniki niso verjeli takim izjavam, so ga aretira, li in za njim tudi Bressana. Oba sta takoi izjavila, da sta žic0 sama preščipnila in jo ho. tela prodati. Na tej podlagi so orožniki oba prijavili sodišču zaradi tatvine. Na zatožno klop je z njima moral tudi 25-letni mehanik Marizza Oskar iz Vi. les. ker se je potegoval, da bi našel kupca za ukradeno žico. Delfabra so obsodili na 1 leto in 4 mesece zapora ter plačilo 8000 lir globe, Bressana na 1 leto in 5 mesecev zapora ter plačilo 9000 lir globe, Marizzo pa na 3 mesece zapora in pla. čilo 10.000 lir globe. Poleg tega bodo morali skupno poravnati sodne stroške. Poletni urnik za javne obrate Goriški kvestor je odredil od 15. maja do 31. oktobra poletni urnik za vse javne obrate. V Gorici in vseh ostalih občinah soriške pokrajine bodo iavni obrati pričeli poslovati ob 6. Uri. Restavracije, bari, kavarna tet prodajalne nealkoholnih pijač v: Gorici, Gradežu jn Tržiču bodo poslovale do.l. ure. V vseh ostalih občinah pa do 24. Gostilne, krčme in osmice bodo v Gorici, Tržiču in Gradežu poslovale do 24. ure v vseh ostalih občinah pa do 23. Zabavne krožke (Enal. Adi itd.) bodo v Gorici, Gradežu in Tržiču lahko zaprli ob 1. v vseh ostalih občinah pa ob 24. Obrate, v katerih prodajajo izključno alkoholne pijače, bodlo c Ib delavnikih odprli ob 10., ob praznikih pa ob 11. Zaprli iih bodo najkasneje ob 23. Izpiti na srednjih šolah v Gorici Na slovenskih' srednjih- šolah v Gorici bodo izpiti vseh vrst razen mature v drugi polovici junija v vrstnem redu, ki bo pravočasno javljen na razglasni deski vsake šole. Rok za vlaganje prošenj je do 2. junija. Vse podrobnosti, ki se tičejo teh izpitov, so razvidne iz objav, ki so že sedaj na razglasni deski. Razen, tega je tudi tajništvo posameznih šol. dnevno od 10. do 12. ure vsakomur na razpolago za potrebna pojasnila. Izšla je 17. štev. „Matajurja“ Glasilo videmske nadškofije je pred časom objavilo članek, v katerem je kritiziralo obna-sanje anonimne družbe De Ga-speri et comp. V njem so klerikalci opozarjali, da ni umestno^ bahati se pred očmi gladu-jo Sega naroda z dragocenimi oblekami in dragulji, ki stanejo po več milijonov lir in s katerimi so odevali nežna telesa svojih žena in svojih hčera. Pripomnili 30, da bi tako nepremišljeno dejanje lahko imelo žalostne posledice, ker pomeni izzivanje tistih, ki nimajo niti najpotrebnejšega zase in z° svoje družine. Kljub tei kritiki pa je omenjeno glasilo ob pričetku volilne kampanje razpelo svoja jadra in a svojimi izjavami v prid De Gasperija popolnoma zajadralo v demokristjanske vode in postalo strastno propagandno glasilo za klerikalce. Nadalje člankar napada komuniste, socialiste, jih proglaša za brezverce, ter v svoji zverski vnemin ne pozablja niti «neodvisnih» o katerih prav tako trdi, da Sp za njimi skriva komunistična roka Ud.. ^Matajur)), glasilo beneških Slovencev, ki v uvodnem članku pod naslovom «Mešetarjenje s krščansko moralo» vodi polemiko s klerikalnim glasilom, pravi, da vsebujejo resnično neodvisne liste (pri tem zelo dobro loči meodvisne listen, za katerimi se skriva krščanska demokracija, ker si ne upa pred, volivce s pravim 'imenom) tudi v resnici neodvisne in poštene ljudi, ki nočejo ničesar slišati o strankarstvu tet so mnenja, da se pri volitvah ne smejo vpreči v voz te ali one stranke. Ravno te neodvisne poštenjake obsojajo, ker so nezanesljivi za rimako vlado in krščansko demokracijo. List zaključuje z lekcijo ljudem okoli klerikalnega lista o krščanski morali in pmvi, da so neodvisni samo tisti, katerim se lahko brez skrbi zaupa uprava občine. Omenjeni časopis Pa spominja na citat iz evangelija, da ne bo mogel v nebesa tisti, ki bo klical «gospod, gospod«, ampak samo tisti, ki bo delal dobra dela Razne jezične doktorje pa je že Kristus obsodil, ki jih je imenoval pobeljene grobove. Na prvi strani k M ata jur jan je še en članek posvečen upravnim volitvam v Beneški Sloveniji ter ostali Z gospodarsko vsebino. Tudi druga stran je zelo pestra, saj jo dopolnjujejo Številni dopisi iz vasi v beneških na/rečjih. POPRAVEK V poročilu o nedeljski prireditvi v Plavjah bi se moralo pravilno glasiti ime tovariša, ki je igral Naceta, Mavrič Salvo, tov. ki je igral strica Andrejka pa Loredan Izidor. V omembi o tov, Dušanu Kavšku je izostalo, da je igral Napaljona. Izleti za ogled razstave narodne osvoboditve v Ljubljani ki jih organizira Osvobodilna konta za Tržaško ozemlje V okviru proslav za počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda organizira OsvoDo fronta za Tržaško ozemlje v dneh 24. in 27. t. m. - P. izlete članov in somišljenikov za ogled razstave narodne o boditve v Ljubljani. 24. t. m. bo izlet za VSE ŠTIRI OKRAJE MESTA, in za vasi Plavje, Škofije * Stramar, prijave se sprejeman.io: . I. OKRAJ - na sedežu OF v Ul. R. Manna 29, dnevno ofl 11. do 13. in od 17. cJo 19. ure. Za BARKOVLJE - vpisovanje sedežu Prosvetnega društva, Ul. Bovedo št. 43 od 19. do ^0. II. OKRAJ: Za SEKTOR: Sv. Alojz, Sv. Ivan, Skoljet, Center mesta in VOM . na okrajnem sedežu (stadion «Prvi dnevno od 18. do 20. ure. Za SEKTOR: Sv. Just_ in Sv. v na sedežu Ul. sv. Vida št. 17, dnevno od 18. do 20. ure. LONJER in KATINARO: pri tov. Pečarju Antonu. III. OKRAJ: Vpisovanje v gostilni «Speranza» (Ciril) v Sv. Marka št. 21. IV. OKRAJ: Vpisovanje na sedežu OF v Skednju, od 19. ure do vključno 20. t. m. Za KOLONKOVEC: pr' 10 • Pregarcu ob istih urah. V. OKRAJ VASI: PLAVJE: pri tov. Cvetku. vpisovanje pri tov. Doru Furlaniču. STRAMAR: vpisovanj pri tov. Lazarju. Vpisovanje se zaključi 19. f. m. ' 27. t. m. bo skupni izlet za sledeče vasi: NABREZINSKI OKRAJ: GABROVEC - vpisovanje prii ^ Kralju Ivanu št. 51. SEMPOLAJ - vpisovanje pri tov. Funa1 Janku. SALEZ . ZGONIK . KOLUDROVCA - vpisovanje v tov. Obadu Janku. SV. KRIZ - vpisovanje pri tov. Svaou ^ rijanu. NABREŽINA - vpisovanje na sedežu OF. SE; -»nva-vpisovanje pri tov. Gorjan Mariji št. 48. VIZOVLJE -nje pri tov. Legiši Emilu št. 11. DEVIN - vpisovanje pn ' Legiši Leopoldu. MEDJAVAS - vpisovanje pri tov. Legis Ijani ali tov. Fertolji Ivanki. * * * OPENSKI OKRAJ: BAZOVICA - GROCANA - PESEK • vasovanje na sedežu OF v Bazovici, dnevno od 20. do 21. ^ PADRICE - vpisovanje dnevno na sedežu OF v Padričah oa^ do 21. ure. GROPADA: pri tov. Sosiču Josipu št. 32. *" n3 CE . BANE - KONKONEL . sprejemajo se prijave dnevno sedežu OF na Opčinah. Vpisovanje se zaključi 21. t. m. * * * Na gornjih sedežih in pri imenovanih- predstavnikih bodo prijavljenci prejeli vsa podrobna pojasnila. Kraj in ura odhoda bosta naknadno objavljena. TAJNIŠTVO Of Baletni večer balefne šole iz Kopra bo v nedeljo 20. maja ob 20.30 v Avditoriju Vstop z. vabili, ki bodo občinstvu na razpolago od četrtka dalje pri «AdriS-Express» Ul. F. Severo 5-b tel. 29243. LINHARTOVA ((ZUPANOVA MICKA« in KONCERT »TRŽAŠKEGA ZVONA)) V NABREŽINI. Prosvetno društvo «Simon Jenko« priredi v nedeljo 20. t. m. ob 16. uri v Nabrežini reprizo Linhartove «zupanove Micke)) združeno s koncertom »Tržaškega 7.vonai>. Cisti dobiček te prireditve in vseh gostovanj je namenjen skladu za 7.graditev Kulturnega doma v Trstu. Prosvetno društvo Lonjer-Katinara priredi v nedeljo 20. t. m. veseloigro v treh dejanjih dZakonci stavkajo« J. Pohla, ki jo .je prevedel F. Lasič. Predstava bo ob 16. uri na dvorišču pri Županu. Vabimo k številni udeležbi! DOPOLNILA DOLOČB O UTEZIH IN MERAH Ukaz ZVU št. 76 spremir/ja nekatere določbe o utežih in merah in določa novo besedilo člena 31 enotnega besedila zakona o utežih in merah, ki so ga odobrili s kraljevskim ukazom z dne 23. avgusta 1890 št. 7088. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5: Benussi, Ul. Cavana 11; Al Gale-rio, Ul. Giulia 144: AUa Minerva, Trg. S. Francesco 1; Ravasini, Trg della LibertA 6; Harabaglia, Bar-kovlje; Nicoli, Skedenj. SLOVENSKO SIJIRODIO ULHDAlltf* /a Ti:žaško_ozeH^, -------------■- iJi* V SOBOTO 19. ro*18 eb 20. un v AVDiTOH' v Trst« P R E M I E ? ‘ " .(( L JA iV * „0brt gospe Warr( jpianJ1 drama v štirih d • Spisal: Bernard Poslovenil: Milan * ,jfl Režiser: Modest Sa Scenograf: Jože ^ > Gledališče Nadaljuje .... .....- ,nler iutri ' Vaše Prihode, ki b0 1 ski blagajni t“”Vv i0-,i nic za edini koncert^,1/. j Beethov”^, ScVf&o- |V» m. ob 21. uri Na sporedu nata op. 12 št. A sonata Corelli - ,- rVi-K zart - Adagio, Stra«« . £ da - ((Kavalir z «SonS in Paganini . Pnhoaa na». FOLKLORISTI ! .e,r. Vsa.k ponedeijeK 1,1 ^rvi tek so na n0v fa' maj» redne vaje i* „ jt>e Stop, ki bo P J;j V* sec. Vabljeni ste v > .ePiH veseli gojitev na ljudskih plesov. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. maja se je v Trstu rodilo 5 otrok, porok je bilo 6 in umrlo je 8 oseb. Poročili so se: železničar Gio-vanni Scoda in uradnica Lu-cilla Stocchi, krojač Sebastia. no Metz in gospodinja Marghe. rita Haber, prodajalec rib Giordano Salvagno in gospodinja Alojzija Craicevteh, trgovec Attilio Pappa in uradnica Rejena Puecher, uradnik Ciro Smareglia in gospodinja Elda Cecada, uradnik Avguštin Ba-tagelj in gospodinja Milena Bratina. Umrli so: 51.letni Ivan Stoka, 53-letnj Giacomo Fontanot, 57-letni Aquilino Stroppolo, 74. letni Alojz Majcen, 83.letna Albina Pettinello vd. Nordio, 22-letna Marija Benci. 23-letna Silvana Zulian sindikalne ^ Glavni odbor Enotpek°vflf' rednega sindikata svojej,, V delavcev poziva vsede ^e ne na sejo, ki bo -etrteK ,eje Ul. Machiavelli teo 17. t m. ob 19. Dnevm bo sledeč: ,„raia & 1. Proučitev Pol"„7njh toŽ' pogajanja o posan ■ delovne poepdbe. peK°.^f •2. Denarni sklaa v delavcev za r nost do vseh bakovskih delavcev. 3. Slučajnosti. „«( iiiiiiiiiiiiiiuiiiniHii111111"111111 - ( MALI PODJETJE „ELEKTROSRBIJA “ Beograd, Brankova ul. št. 3(1 Potrebno je večje število kvalificiranih elektromon-terjev in drugih strokovnih delavcev za gradnjo daljnovoda na teritoriju Srbije. Stanovanje in hrana je zagotovljena samo za ^ neože-njene, odnosno oženjene brez družine. - Plača po uredbi, kakor tudi terenski dodatek. Javiti se na gornji naslov osebno ali pismeno. RABIMO strojnega KA, ki bi mvel ve. je ^ laboratorij. — ^ g odslužil vojaški rok. t0VA ,n« nudbe je poslati oSc I.ESOV1NSKIH SKA BISTRICA. - oDA** * OPREMLJENO & Furlan, Ul. Machih _ AOZ*->#0 2. in 3’ 1Ujzi*‘ 0> dvodnevni Bled .. 3. junij® MM «l“on8’ (pareP' rcrec in Boirinl ........... Vpisovanje *> J pri »Adrir**^ F. Severo 5~p’ 16. maja 1951 [konferenca slovansko - italijanske ljudske fronte 1. strani) ^adaljevanjg kdo 50 v današ-aaivrf3P^^ičnih pogojih Jarniki likvidadje sto in i«dsnr!.pnkliučitve k v . Wh mednarodnih pogojih ute./100 P°^ičnega gospodar-fiajj-i socialnega položaja v »Sr t P° teŽkih' vendai' za lpr°fSa koristnih izkušnjah «rofi,In Zma’ kate«§a kata- 2, S°Sledice še vsi tiehi* k° trdimo danes da le« Vo Svobodnega Trža-, ozemlja, ljudje, ki so tu- lolgar°jeni aii tukaj živijo, že Us j,® a> ki s0 zainteresirani inf ]juktivnem življenju in eml USOdi Tržaške§a i nJ-i’ nožei°. da bi ta zem-hebil a P°d Italii°- Ce bo to te?ledalV° ri°e b0d° 11 V°liVCi laja . 1 dvoumno igro, si ,Jie'n^K,P0l0žai in razumeli Iji ' Men*, bodo gotovo vo. (a ?°r5mbo ozemlja. To ve- Interesi prebivalstva. in njihove narodnostne vmešavanje ljudi in interesov, ki niso naši - pravice Trst moie bodo zaščitene, čim bo iz občinskih unrav izključeno in mora nozitivno vplivati na aktivno bilanco sil miru 'tudi za oni del volivcev, ki naci°nalistične sirene s6 Premotijo in zavedejo. ^m° služabniki in agenti ve-tornj^ji!risklh interesov; zago- ‘n 'frugih italijanskih pri-samo voditelji ali bo. erji zavarovalnih in lt[. . ■ luteresov Genove, Be-Jangč; * 8uvem, S^h,drUŽb> ki iih v Trstu Mffvaih OOČpi _ -r—t -»v*, jJ.ii v Alan* bi £ gansko likvidirati, da Shik- ° razviiali njihovi ta h ji; *’ Ustanovljeni v Benet-Vjsolcj" novK samo bankirji. 5r;VjleUradniki, oni, ki uživajo L visoke birokracije; ki že zaradi tega *i- likor dobijo za vrsto, na uro, za udarec- z bodalom. Pošteno, preudarno in delovno prebivalstvo ne mara pustolovščin in nemogočih ciljev. Dobro se še spominja, kam so privedle politične harlekinad'e ter danuncijevske ir.< fašistične pustolovščine Italijo in njeno ljudstvo. Zlasti delavcj so na preteklih volitvah, pa naj so volili za Ljudsko fronto, za Vidalijevo komunistično partijo za Fronto za neodvisnost, za Tržaški blok ali za Demokratsko zvezo, že s tem, da so dali svoj glas tem gibanjem, pokazali nedvomno, da ga hočejo dati za neodvisnost Trsta. Tisoči in tisoči drugih volilcev pa vidijo. kako je bil pomen, ki so ga dni hoteli dati svojemu glasu, sprevržen; skratka, bili so prevarani. Tovariši, kaj je bila in je in kaj hoče Ljudska fronta? Nastala je pred preteklimi volitvami. Bojevala je eno izmed najtežjih volilnih borb, I k’er se je razvijala v posebno težkih domačih in mednarodnih političnih prilikah (besna klevetniška kampanja komin-formističnih organov ter mednarodne 'n domače reakcije; bučna in hrupna tristranska izjava; rusko stališče o tržaškem vprašanju itd.).' Zaradi tega je treba glasove, ki jih je zbrala Ljudska fronta, ocenjevati prav v luči takratnega neugodnega položaja. — Ljudska fronta je nastala iz realnega političnega, narodnostnega in socialnega položaja v coni. iz dobrih korenin osvobodilne borbe in iz sledeče skupne borbe Italijanov in Slovanov, iz zelo razširjenega političnega prepričanja, da so medsebojno spoštovanje, razumevanje in narodnostna enakopravnost ter bratstvo med Slovani in Italijani bistveni elementi demokracije, miru, blaginje v tej in v drugih deželah. Fronta se je porodila tudi iz skupnih težkih izkušenj demokratičnih Italijanov in Slovanov pod fašistično peto. Ljudska fronta hoče pomirje-nje, bori se za dobre odnošaje med Italijo in Jugoslavijo, za odnošaje miru in medsebojnih uslug, hoče, da bi načela konkretne demokracije in spoštovanja vsake narodnosti prešla v prakso političnega in družbenega življenja. Ljudska fronta potrjuje svoje stališče glede možnosti, da bi med Italijo in Jugoslavijo prišlo do ponovnih diskusij o vprašanju meja, naj se to zgodi neposredno med obema državama ob upoštevanju želj ljudstva, za katero gre, in brez potrebe odobritve velesil, pa čeprav kasnejše (a posteriori). Ljudska fronta je pobornik za največjo demokracijo v začasnih organih vlade, kot na primer conski svet, pri čemer naj se vmešavanje ZVU zmanjša na minimum. ZVU sama pa naj ima civilni in ne vojaški značaj. Wtifcfie visoke Jjb izv °ni. ki Tealnosti, iredentisti Ulij. ’ 0,1 »e jim toži po reži- bjji časih, ki so jih sma- kotijja]2a “TnPerijske, ki pa so ki 2 n°gamj v zraku: oni. *viSo]{. radi dosegli položaje; tistji® k°misarji: ekspanzio- "b nklln Karieristieni tisk; sa-0(Jupa anci, ki iščejo rešitev .. 'h, skvadristi, ki se b Pletli rUd’ skuPirie ribičev 5tcem b6 skvadristi, ki se bo-L ^ern _ 51 srce-' Sarn° lJudi' ti hns locej, lo. da ovoci, v z lah- in brez zaskrbi j eno-ktalij°. Hočejo jo. ker koiv,.,8 ^do 'ahko ščuvali in da ®°razum bodo ovirali in pomiritejv državami. Ti ^Kijo Italijo samo, ko- Za demokratizacijo vseh ustanov ki določajo življenje mesta in cone Obramba Tržaškega ozemlja, njegove gospodarske neodvisnosti, njegove funkcije kot tržišča, težišča velikega prometa ter industrijskega in trgovskega središča pomeni borbo, da bi Trst spet prevzel svoje tradicije. bogate na pozitivnih izkušnjah, da bi spet prevzel funkcijo mesta in ozemlja, kr sta povezani s sosednimi državami z zaledjem. Zastopati to, pomeni delovati za mir, pa tudi odvzemati italijanskim, desničarskim strankam argument, s katerim špekulirajo ob vsaki ugodni priliki, kot nedavno sam demckristjanski voditelj in predsednik italijanske vlade, Alcide De Gasperi. Ce naj bo borba za mir, kot jo razume Ljudska fronta, iskrena in učinkovita mora biti del splošne borbe za pravice vseh meščanov brez vsake diskriminacije, borba ljudskih množic za upravo javnih zadev, borba za neodvisnost tržaškega gospodarstva, za politične in demokratične pravice posameznikov in narodov. To dejansko pomeni, dati Trstu delo, blaginjo in konkretno produktivno delavnost. Ljudska fronta namerava zagovarjati ta načela v okviru občin kajti samo z njihovim uveljavljenjem se postavljajo temelji za razvoj demokracije in blaginje našega ozemlja. Tovariši, v Trstu, v anglc-ameriški coni STO, doslej ni nobenega od onih pogojev, ki bi omogočili združitev obeh con. ‘Zato moramo preprečiti tihotapljenje tujih in sovražnih elementov. v Trst, odstraniti iz javr.-e uprave in iz velikih zasebnih in pol-zasebnih ustanov tolpo požeru hov, ki že desetletja vlada, manevrira in vleče dobiček; vzeti je treba nacionalistom nadzorstvo nad gospodarskim, političnim in družbenim življenjem Trsta. Treba je torej demokratizirati vse ustanove, ki določajo življenje mesta in cone. Iz mesta je treba odstraniti one, ki ribarijo v kalnem, postaviti one, ki se jim toži po fašizmu, na realna tla obsoditi provokatorje iz vseh vrst in iim vze- ^ _________________________________________ tekaj o kritiki kulturnik nrireditev r\ * naših predstawh, raz-lSisih0ncert>h 'td. čitamo v >l>rf P°ročiI(i in ocene. \ n^-0 te °cene same tudi 1», ^ Se Kulturne pojave, mi-$ o\nc' b° o dreč, če enkrat y somi spregovori- i ^ besed. Posebno še a Strn iPv° lahko tudi kri’ * Se1č*la Swbe sončne in svo- < 5tranl Ne kritike je, da zazna- je e kulturne dogodke, i ,a2staul;ene in izvaja-? »Uje 'ne >n izvedbo samo i mc-žnosli. tvorcem nme na- bij elo jn njihove j1% ’ ateli Pa naj dobi iz kmen PUbližno sliko o 'Tnein dogajanju in o o) ’,<*«lerfPOSa7ne2>!-ih prireditev. Sli bomo malo pre-L 'la rim.0 o kakšni meri ata »a kritika kos tem na !,,> rifl na®° kritika C' ntam<1 malon« vse kul-in dn re- koncerte in dram-K^ean L'e k italijanskega r m°ž)a. Morda gre, lV1 ... P°aledu italijanske ’■> ’ da Cel° Preda,eč s % ir» Pr’® "katerim manj tet Q ava'nfi večjo ve- ^ S°~ '*»Pfhnm r 7nora'"W) naši kri-1 vestnost in pozor- je, K*t Pre>„- je, da se t!*ne9a ^e,,°sti (ali pre-kompetentnih. ocmie' n0v - , h akademij i S dob^rti V” mZ°tTU:a in ie oce' ^ * dn.~: ocenje■ in ocenjevalci, vsaka prireditev z dru ■e* -u zn - , -tnm merilom, \ ' briČ*?°Sled‘™ «a oce-la ^>j re;af .',e-7° več resnične ~ne9a P°me™, ki rQ.zn,e SL* ^"de” •e ^btie-> dani , m K, JT?led- Kaie Rist° ^fcrat " tl,d ’»»t» te prireditve. je rsaj za in slikarske poročevalec, Ms i pogoji za da ne da M- Ja akademije mP°akea Pn 60 ^ ?nsPeual osaj malen-a k Povoljni »e^ )^trebn^n ™Lko ozdrav ' ” na0Pre- ugoto- H C.?1 >n"H Odrm ' nerealen an»di Posameznih K *meZ n* Por°če- ' da imamo m dvema .. nas o- V^ceu; p n rtu f^oetnih dltetantr>. c Ki kul- te celo dnevu nih ama-nem de. brosnn nrMi lahko S? a!i na 2'L delu "» ^roč^^nem in imama p„ tudi kulturne delavce, katerim je umetnost postala poklic in jim je mogoče ves svoj čas posvetiti kulturnemu delu. Vsakomur je jasno, od koga smemo več in od koga. manj pričakovati. Naravno, da bo tudi kritika uporabljala za. ene in druge različno mero; da bo do diletanta očetovska in vzpod bajajoča, (ne da bi moj-ala zato hvaliti vse od kraja), da po bo do poklicnega umetnika zahtevnejša in mu ne bo dopuščala komodnega samozadovoljstva, če tega resnično ne zasluži. V tem pogledu smo v tej sezoni■ na nekaterih koncertih v Avditoriju ugotovili nekatere prav nesmiselne primerjave. Krasne pripravljenost nekaterih ljubljanskih umetnikov (posebno pevcev) je poročevalce tako■ očarala, da so izgubili vsako orientacijo, Prav po nepotrebnem so direktno ali pa med vrsticami, devali v nič domače umetnike-diletante. V domorodni vnemi ®o celo pozabili, da bi bilo treba vendarle nekaj pripomniti glede instrumentalistov. Prav gotovo vsi pozdravljamo z največjo toplino umetnike, ki prihajajo iz našega kulturnega centra, toda to ue sme zamzgliti pogledov strokovni kritiki. Vie.ka.ksr ni pravilno, da uporablja kritika isto merilo za umetnika, ki ima kolikor toliko ugodne delovne pogoje in za umetnikn-amater-ja, ki se s prosveto bavi le v skopo odmerjenem prostem času. Ko nas obiskujejo umetniki iz svobodne domovine, jih ne primerjajmo z domačimi diletanti, temveč prej s prav tako poklicnimi umetniki, ki pripadajo italijanskemu kulturnemu krogu. Se bclj nerealno, kot je ocenjevanje diletantov in poklicnih umetnikov na področju glasbe, je razmerje med glasbenim j ocenami na splošno in ocenami o predstavah SNG. 2e prej sem omenil, da je vprašanje stalnega poročevalca za gledaUške predstave zadovoljivo rešeno. Skoda, da so s tem naštete skoro vse pozitivne stra ni gledališke kritike. V kritikah akademij in koncertov se vendarle tu pa tam omenjajo tudi napake in pomanjkljivosti diletantov. Naj bodo te o-pazke utemeljene ali ne, vendar se opaža nfl tem, pretežno diletantskem polju, nekaj življenja in neka stremljenja po izboljšanju, ki se včasih stopnjujejo celo do polemik. Nasprotno pa so podobne gledališke ocene mirnemu potočku, ki veselo žubori mimo rožic in zelenja. Te ocene so v glavnem seznam imen in priimkov, katerim slede prijazni pridevniki, za starejše igralce v daljšem, za mlajše pa v, krajšem stavku. Nit si mogoče misliti, i seveda ne pomeni, da naj spre j da bi pranj Pri SNG ne mo- me ose, kar diletant počne, kot gli nikoli pogrešiti, tako da jim poročevalec nima kaj reči. Ne-umljivo mi 7e, kako da prrav kritik ni opazil prav grobe napake pri dodelitvi vlog ali pa medlo bi nedoziveto podanih likov’ Mislim, da bi se moral že samim članom SNG zdeti tak način poročanja za gledališče neprijeten. Večkrat je že bilo poudarjeno, da je SNG edino stalno in poklicno gledališče na Tržaškem ozemlju. Toda z ocenami, ki že a prior), vse sprejemajo in hvalijo, se delo SNG indirektno uvršča med diletantske družine, katere je treba k delu vzpodbujati in jim eventualne pogreške blagohotno spregledati! ' Malo zahtevnejše ocene bi edini naši poklicni umetniški ustanovi samo koristile in dvignile njen ugled. Iz gori navedenega moremo ugotoviti, da naša kritika nima pravilnega odnosa do kulturnih prireditev. Upa si povedati kako resnic o le diletantu. je p a do poklicnega umetnika za čuda prizanesljiva. To dobro jn hvalevredno. Nasprotno: kritika naj v okviru danih možnosti z nasveti pravilno usmerja delovanje naših diletantskih skupin. Pri ocenjevanju poklicnih umetnikov pa naj se ne pusti, zavajati od dejstva, da nam nudijo ti — v primeri z diletanti — absolutno popolnejše umetnine. Tem naj sia-Vj tudi višje umetniške zahteve in naj njihovo delo ocenjuje s talke višje umetniške perspektive. Le tako bo kritika zadostila svoji vzvišeni nalogi in nam dala resničen in objektiven pregled našega kulturnega dogajanja. va * * * Dasd se uredništvo ne strinja popolnoma z vsemi trditvami v gornjem članku, ga vendar z veseljem objavlja v upanju, da mu bodo sledili še c’irugi. Piscu srno hvaležni, db se je lotil sicer ne preveč hvaležnega a zelo potrebnega posla. Na nekatere njegove zelo umestne trditve fco treba v-ekaker v bodoče resno pomisliti. ti življenjske vire; stare in srednjeveške privilegije. Načela OZN, je treba uve Ijavili v praksi: treba je uveljaviti tržaško državljanstvo ter podeliti potrebne dokumente in potne liste; conski svet naj. izvoli ljudstvo neposredno; dobi naj značaj začasne zakonodaj ne skupščine. Državne in pol državne ustanove morajo priti v last Tržaškega ozemlja, njihovo upravo pa naj neposredno prevzamejo delavci preko upravnih svetov. Sola mora vzgajati, biti mora demokratična in ne nacionalistična. Narodnostne pravice morajo biti enake ne le v besedah, temveč tudi dejansko. Socialnoskrb-stvene ustanove morajo dobiti samostojno ozemeljsko upravo. Industrijska podjetja, trgovina, pristanišča, ladje in pomorske službe morajo delati v interesu Trsta in za Trst. Odnošaje z italijansko republiko naj uredijo predstavniki ljudstva; odpraviti je treba zakone in ustanove starega režima, posebej še zakone in ustanove, ki so nastali iz imperialističnih in nacionalističnih potreb, ali zato, da bi oslabili tržaško gospodarstvo. industrijsko in pomorsko moč. Odpraviti je treba prefekte in prefekture, diskriminatorske in rasistične zakone in se boriti za uničenje birokratskih mentalitet ki so v teh zakonih okorele; prepovedati je treba fašistično literaturo in pregledati vse ’ šolske, knjige; odstaviti je treba ljudi, ki kljub težkemu nauku zgodovine ' še vedno kažejo, da se jim toži po starih sistemih rimskega kamorizma. ljudi, ki so na življenje in smrt povezani s preteklostjo, sovražnike napredka, zagrizene sovražnike Slovanov. V Trstu je treba prepovedali nacionalistične prenapetosti in se postaviti na realna tla, v skromno, pa lepo in tudi junaško realnost ljudskega življenja. Z eno besedo, občino je treba iztrgati iz rok onih ljudi, ki se poslužujejo občine in vseh drugih organov javne uprave samo za to, da bi škodovali Trstu v kori'., dri.ginu mestom, da bi podpihovali nesporazume, namesto da bi delali za po-mirjer/je. Z občine morajo oditi župani, ki kot tržaški, imajo in celo Tržapanom vsiljujejo funkcijo ljudi brez značaja, brez lastnega pogleda na vprašanja lastnega mesta, ki nastopajo kot opica na vrvici in neprestano jokajo zdaj na desno, zdaj na levo. •Tovariši, volilna borba mora doseči cilj. da iz občinskega sveta izginejo vsi oni ljudje, ki nikoli niso izgubili prilike za organiziranje zaletelih in škodljivih nacionalističnih orgij, za podpihovanje in razšir-jevanje sporov, za žalitev ljudi, narodov in ljudskih ustanov, ki so si priborile splošno spoštovanje. Smešni poskusi šovinistov v občinski upravi Dobro se še spominjamo dejanja in nehanja tržaške občine v teh dveh letih. Vse skupaj lepo označuje zadnja občinska «predstava», ko so ti eksponenti*, brez vsakega ču- skim dogodkom (londonski razgovori) in ki je zahtevala že neštetokrat, naj se tristranska izjava popolnoma in do konca izvede, naj preneha »neznosna jugoslovanska okupacija cone B» in naj se «angloameriška okupacija začasr.-o raztegne na vse ozemlje«, vse to, bi dodali, v pričakovanju prihoda Scelbo-vih policajev. (Premislite, tovariši. koliko površnosti in brezvestnosti, ali bolje koliko zavestnih provokatorskih namenov je v zahtevah, ki jih postavlja omenjena resolucija. Tovariši, zaradi teh in še toliko drugih razlogov se pred bližnjimi volitvami prebivalci Trsta, Milj, Doline. Repenta-bora, Zgonika in Nabrežine usmerjajo in zavzemajo da se Tržaško ozemlje ne povrne pod upravo italijanske države. Tudi med onimi družbenimi sloji, ki so najbolj povezani z italijansko upravo, in med številnimi meščani, zlasti mladino, ki so še nedavno pomagali delati število, včasih tudi dokaj hrupr.-o, pri aneksionističnih manifestacijah, in ki so se pustili razvneti in zazibati v iluzije o možnosti hitre izvršitve tristranske izjave, se vse bolj širi prepričanje, da je bolj preudarno, postaviti se na realna tla sedanjega zgodovinskega trenutka in ugotoviti, da je tristranska izjava preživela in brez veljave, da je potrebno končati provokatorsko. v preteklost usmerjeno, maščevalno politiko. To so množice prebivalcev občin naše cone, ki iščejo, tudi če morda še niso našle, objektivno, demokratično platformo za skupno politično in volilno akcijo, za dejansko in demokratično rešitev Tržaškega vprašanja. Tovariši, to včlja predvsem za Trst. Za miljsko, dolinsko, repentaborsko, zgoniško in na-brežinsko občino meni Ljudska fronta, da je nujno potrebno poveriti lastnim krajevnim predstavnikom nalogo, naj objektivno ocenijo posebni položaj vsake občine, vrednost morebitnih strank ali skupin in njihov program ter potrebe pre bivalstva. Po vsem tem ne bo težko določiti, kakšna naj bo najprimernejša taktika, ki naj doseže, da bodo interese prebivalstva vsake občine neposredno varovali možje — domačini, povezani s prebivalstvom občine, nesebični in ugledni. Nedvomno bo velika večina prebivalstva miljske občine in kra-ških občin predvsem zaskrbljena glede istih vprašanj kot tudi tržaški meščani: mir, neodvisnost, delo ter spoštovanje in uveljavljanje demokratičnih pravic, Zaradi tega tudi za te občine nujno velja linija, da bodo interesi prebivalcev in njihove narodnostne pravice branjene tem bolje, čim prej bo iz teh občin izginilo vmešavanje ljudi in interesov, ki niso naši. Za konstruktiven demokratičen mir Tovariši, Ljudska fronta bo spremljala svojo volilno kampanjo z borbo za mir, za konstruktiven, demokratičen mir, za yse narode, velike in majhne. za enoten in nedeljiv, pa tudi nemonopoiiziran mir. Trst more in mora izvrševati svoj pozitiven vpliv na aktivno bilanco sil miru. Tržaški prispevek tudi k temu veličastnemu cilju bo tem večji, če bo mesto spet prevzelo funkcijo, ki jo je izvajalo desetletja in de-setljetja in ki izhaja iz njego- njegovih zvez in izkušenj, iz njegove industrijske opreme, pomorske in pristaniške tradicije. resnosti in ugleda delavcev in »»hnikov, iz značaja in individualnih zmožnosti svojega prebivalstva. Ljudska fronta izhaja iz pravilne ocene sedanjega položaja in njegovega bodočega razvoja ter meni, da tolmači in tudi gotovo tolmači interese velike množice meščanov, ko potrjuje svoje politično stališče tudi za jaližnje volitve. To stališče temelji na potrebi, da gre velika množica tržaških in okoli- ških volivcev na volilno borbtj na osnovi najbolj življenjskega vprašanja: obrambe ozemlja, demokratizacije, samouprave, karakteristične funkci. je Trsta, ki mora biti oporišče sporazumevanja med sosednimi narodi, stična točka med njimi, ugoden teren za sporazume in za okrepitev >n olajševanje trgovine, industrijskih naročil in plovbe; ozemlje delavcev hi produktivnih sil — činiteljev miru in napredka. To hoče Slovansko-italija«* ska Ljudska fronta; za to S« bori in se bo borila. DISKUSIJA Po referatu tov. Petronia seje razvila diskusija, v katero so posegli predstavniki Ljudske fronte iz vseh občin ter u-gotovili da gleda ljudstvo z zaupanjem v Ljudsko fronto, ki je dokazala, da se Po svojih predstavnikih v občinskih svetih resnično zanima za gospodarska vprašanja vasi v tržaški občini. V nabrežinski občini, kjer je imela fronta na zadnjih volitvah najmanj glasov od 4 strank, ni občinska uprava ničesar napravila v korist ljudstva. Po novih volitvah je treba to popravili in zato izvoliti res najboljše ljudi, ki bodo ljudstvo zadovoljili. Prav zaradi tega pozdravlja predstavnik S1LF iz Nabrežine predlog referenta, da občine pri izbiri kandidatov kakor tudi pri pripravah za volitve delajo v glavnem samostojno, ker bodo na ta način lahko resnično izvolile občinski svet, ki posamezni občini najbolj odgovarja. Predstavnik zgoniške občine ugotavlja, da je stališče Ljudske fronte v vrašanju Tržaške. kar bo brez dvoma pozitivna vplivalo na volivce. Nasploh no ugotavljajo nekateri predstavniki, da je med kmečkim ljudstvom opaziti nekak zast-oj v zanimanju za politična vpra* šanja, kar je. treba pripisati slabim gospodarskim prilikam našega kmeta, ki je že zdaj v skrbi za letošnjo letino poseb-no še, ker je bil lanski pridelek zelo slab. Predstavnik nabrežinske občine je orisal položaj tamkajšnjega prebivalstva, med kale. rim je mnogo brezposelnih, medtem ko dobivajo delo v občini Italijani, ki prihajajo iz Italije. Domačini so, jasno, proti tem nepravilnostim in izraža, jo željo ,da bi nova občinska uprava ki bo izvoljena v jeseni, rešila položaj. Sami Italijani izražajo mnenje, da bi bili zaščiteni ,če pride v roke občina Slovencem. Zaradi vseh teh okolnosti morajo občani iz svoje srede izvoliti res najboljše ljudi, ki bodo ščitili interese občine. kdo dr. Dekleva, ki je poudaril, da ne smemo pozabiti, da je občina eden izmed najvažnejših e-lementov v državi in da ima tudi pomembno politično vlogo ■Opozoril je na dejstvo^ da na Tržaškem ozemlju nimamo izvoljenega upravnega političnega organa; zato je važno, da pridejo občinske uprave do veljave. Resolucije tržaške občine jasno dokazujejo, da rešuje občinski svet tudi politična vprašanja, ki vzbujajo med svetovalci tudi največ zanimanja, tako vprašanje jezikovne enakopravnosti, šolstva na katerega imajo občine velik vpliv, ne le na dodeljevanje prostorov, temveč tudi na vzgojno plat, itd. O gospodarskih vprašanjih občine ni treba posebej govoriti, saj gredo proračuni mestne občine v milijarde. Vse to dokazuje velik pomen občine in zato ni vseeno, kdo je župan kdo vzdr. ta odgovornosti napravili sme-1 žuje stike s predsedstvom cone šen poskus, postaviti na glavo jn z ZVU. Dosedanja praksa je zgQdovinsko dejstvo z zname- dokazala, da so se ’e demokra-nito resolucijo, ki so jo izgla- lični predstavniki občin borili sovali pred nekim diplomat-1 za bistvena vprašanja občin, o- vega zemljepisnega položaja, iz j ga ozemlja jasno jn odločno, GOVOR TOVARIŠA DR. JOŽETA DEKLEVE vseeno, kdo je župan vzdržuje sHke s predsedstvom cone in Z V U V diskusijo je posegel tudi-stali pa so se udinjali sovini-mestni občinski svetovalec tov. | stičnemu «prefektu» cone. Tov. Dekleva je govoril tudi o volilni pravici, po kateri je na volitvah pred dvema ietoma volilo na tisoče ljudi, ki bi po mirovni pogodbi ne smeli voliti in ki so naprednemu gibanju odločno nasprotni. Z lanskim ukazom o pridobitvi rezidence se bodo ponovno okoristile proitalijanske nam sovražne skupine. K diskusiji o stališču Ljudske fronte je tov. Dekleva poudaril, da se naša politična linija ni v osnovi v ničemer izpre-menila. Na eni strani je ogrožal STO tristranski predlog, drugi tak mednarodni fakt je bilo stališče Sovjetske zveze, ki je v času, ko smo na Tržaškem šli na volitve, pristala na kupčijske posle, ko je šlo za Koroško. Dalje je SZ pokazala, da je pripravljena za vsako ceno rušiti ugled Jugoslavije: izolacija FLRJ je nesporno tudi odločala pri formulacijah našega političnega stališča. Pomemben faktor ki i je vplival na razvoj naše poli- I lične linije, je bila tudi resolucija, ki je v začetku razbila enotnost tržaških množic. Proti vsem tem faktorjem je bilo treba zavzeti stališče za obrambo osnovne linije. In če bi po. novno spravili v diskusijo obstoj STO, smo odločno proti temu, da bi o tem odločale velesile in ne oni narodi, ki so pri tem direktno zainteresirani. Kakorkoli je bilo naše stališče v tem vprašanju formulirano, vedno je bilo izraženo načelo da o tržaškem vprašanju mo^ rajo soodločati delovne množice tega ozemlja. O kominformistih bi se dalo govoriti na dolgo in široko. Potrebno je, da nam je jasna njihova dvolična vloga. Iz vse njihove politike, še posebej iz izjav v občinskem svetu spoznavamo vedno bolj njihovo politi-ko, ki je identična s politiko proitalijanskih skupin. Ko je v občinskem svetu diskusija o jugoslovanskem področju STO, tedaj so kominformisti še najbolj strupeni in najbolj sovražno klevetajo pridobitve na tem ozemlju. Ko proitalijanske skupine izglasujejo resolucije s ten. denco priključitve, tedaj se ko- minformistična skupina stalno vzdržj glasovanja. Tudi ni nikoli postavila zahteve po uveljavitvi odločb mirovne pogodbe izvzemši zahtevo po guvernerju. Protj pogajanjem za Vključitev Tržaškega ozemlja v finančni sistem Italije niso kominformisti nikoli ugovarjali niti jih niso omenjali. Z iredentisti so tekmovali v zahtevi, da se na naše ozemlje raztegne italijanska zakonodaja, čeprav je edina pravilna zahteva, da ZVU uzakoni oz. prilagodi zakonodajo našim konkretnim gospodarskim in političnim potrebam. Nato so v diskusijo posegli še tovariši Mrak Boris, Lauren-ti Eugenio, Boris Race, Dušan Hreščak, Tine Lipovec, Edoar-do Boltar in drugi. Tov. Babič je nato prečital resolucijo, k. so jo z majhnimi spremembami soglasno sprejeli vsi navzoči predstavniki Slovansko - italijanske Ljudske' fronte. RAZVOJ GOSPODARSTVA ISTRE OD 1945 DO 1950 II. 1929. leta so popisali v Istri 483.000 debel jabolk, hrušk, dunj, češenj, višenj, breskev, marelic, orehov, lešnikov in fig: To število je mnogo nižje od onega iz prve svetovne vojne, o katerem pa nimamo točnih podatkov. Vendar je zapisano, da so 1904. leta proizvedli 16 tisoč 165 stotov mandeljnov, 11.160 stotov orehov in lešnikov, 12.250 kostanjev, a leta 1938 komaj 1.010 stotov mandeljnov, 415 stotov orehov in lešnikov in 200 stotov kostanjev. Pri hruškah je sorazmerje podobno. Najteže So bile zadete oljke, ki so še pod rimskim imperijem predstavljale er.ega najvažnejših dohodkov prebivalstva. V času od 1923 do 1928. je proizvodnja oljk znašala 130.036 stotov in olja 26.007, inedtem ko je 1938. leta padla na 67.740 stotov odnosno 13.548 stotov olja. Res je sicer, da so oljke bile prizadete v ostrih zimah, toda njihovi obnovi se ni posvečala nikakršna pozornost in nič se ni napravilo, da bi popravili • škodo. Za vrtnarstvo obstajajo M Po dvige ¥ Avstro - Ogrski je prišel propad pod fašizmom vrsti krajev odlični pogoji, in sicer predvsem tam, kjer se lahko umetno namaka. Italija m pomagala razvoju vrtnarstva, ker ima sama zelo razvito proizvodnjo vseh vrst povrtnine. Tudi živinoreja je stalno nazadovala. Zaradi slabih pašnikov je živinoreja z izjemo ovac bila vedno slabo razvita, vendar je fašizem pustil tudi v tej panogi za seboj pravo puščavo, tako da se je število ovac od 203.121 v 1. 1910 zmanj šalo na 70.456 leta 1938. Število goved, ki jih je bilo 1910. leta 59.073 repov, je padlo na okoli 20.000. Štiri mlekarske zadruge, ki so uspevale pred prvo svetovno vojno, so bile pod Italijo likvidirane skupaj z vsemi ostalimi. Za zadružništvo so po prihodu italijanske vojske nastopili v Istri črni' dnevi. Z brutalnimi ukrepi je fašizem uničil hrvaške in slovenske zadruge. Pred vojno je bilo v Istri 67 kreditnih zadrug, 56 nabavno prodajnih, 4 mlekarske, 3 vinarske, 2 ribarski, ena oljarska in en zadružni mlin. .Vse- ga skupaj 132 zadrug. Njihovo poslovno središče je bila «go-spodarska zveza« v Puli, a revizijska centrala zadružna zveza v Ljubljani. Ob osvoboditvi sta živeli samo še dve zadrugi in to ena kreditna in dr-‘i_ narska, vse ostale so prisilili na likvidacijo, a vodeče ljudi deportirali in internirali.. Pred drugo svetovno vojno še je zaradi takega poljedelskega položaja istrski kmet našel v brezizhodnem položaju. Stalen padec cen vseh kmečkih proizvodov, preveliki davki ,in druge dajatve so privedli do tega, da ni bilo več kmeta brez dolga in da najmanj 90 odst. istrskih vaščanov ni moglo več živeti od kmetijstva. Istrski kmet, ki ga je fašizem prisilil, da sadi rastline, ki niso uspevale na njegovih tleh, je bil prisiljen-iskati zaposlitve v industrijskih središčih ali se izseliti. Ena izmed prvih ukrepov, ki jih je povzela ljudska oblast v Istri z namenom, da pomaga istrskemu kmetu, je bila ureditev agrarnih odnosov in stoletja tlačila. Čeprav je revolucionarno leto 1848 osvobodilo bivše tlačane od vseh vezi dotedanjih fevdalnih gospodov, ki so imeli po dva pa tudi po ti-i tisoč kmetov, vendar ni rešilo agrarnega problema, ker so kmete prisilili odkupiti zemljo. V novem sistemu gospodarskega liberalizma in razvoja denarnega obtoka se je kmet težko znašel in hitro še je pokazalo, da je kapitalistični sistem, ki je prišel namesto fevdalnega prav tako eksploatatorski. Razlika je bila samo v metodi. Kmetu je vedno manjkalo denarja, ker so ga pritiskali visoki davki in druge fiskalne obveznosti, ker je moral kupovati »industrijske proizvode sorazmerno mnogo dražje kot je prodajal svoje. Pomanjkanje denarja so iz-koriščevale banke, trgovci, ode. ruhi, advokati itd., toda tako, da so se kmetje vedno bolj zadolževali in ponovno padali v odvisnost, s tem da so postali koloni, polovir.arji in zakupniki na zemlji, ki so jo ob- osvoboditev istrskega kmeta j delovali. od težkih bremen, ki sp gaj Fašistični režim ne samo da ni reševal agrarnih odnosov, temveč je kolonatski in pclovi-narski sistem in z njim zvezano eksploatacijo še poveča). Kmetje so trpeli predvsem zaradi visokih davkov, ki so bili precej večji kot v ostalih krajih Italije. Slično je bilo s trošarino, ki je v Istri znašala 123,32 lir za prebivalca, medtem ko v Italiji le 79,52 lir. Ce se k temu doda še katastrofalni padec cen kmečkih proizvodov posebno p0 1929. letu, ko mnogokrat izkupiček ni pokril niti stroškov proizvodnje, tedaj razumemo, zakaj so se kmetje tako zadolževali. Fašizem je bil neusmiljen do kmečkih dolgov, posebr/o kadar so bili to dolgovi hrvaških in slovenskih kmetov. Od 1924 do 1940 so prodali na dražbi preko 7.000 kmetij za plačevanje davkov in drugih dolgov. Nekatere izmed ter dražb so bile take, da se zde skoraj neverjetne. V Malem Lošinju so na pr. prodali 1. 1935 32 ha zemlje za 567 lir. Nekemu kmetu iz Poreča so prodali vse premoženje za dolg, ki je znašal 32 lir. L. 1938 so v Malem Lošinju prodali 789 fcv. m zemlje za 3 (tri) lire, 1,5 ha za 180 lir, 2.290 kv. m za 24 lir itd. itd. Prodajali so predvsem posestva hrvaških in slovenskih kmetov, a kupovale so italijanske banke, trgovci, advokati, lekarnarji, razni eksponenti fašistične oblasti, ki so kupovali zemljo v špekulantske namene in italijanski kolonisti, ki so jih finansirale posebne ustanove za kolonizacijo. Po izvršeni dražbi je novi lastnik običajno pregnal starega z zemlje in iz hiše, ali ga je pretvoril v kolona, ki je zemljo dalje obdeloval samo da je sedaj dajal okoli 50 *odst. pridelka kapitalističnim lastnikom. Zaradi tega se je takoj po osvoboditvi Istre še pred podpisom mirovne pogodbe z Italijo sestala* 26. 11. 1946. oblastna ljudska skupščina za Istro. Na zasedanju so izglasovali odlok o ureditvi agrarnih odnosov in uničenju dražb na področju Oblastnega ljudskega odbora za Istro. Po podpisu mirovne pogodbe je stopil v veljavo tudi za Istro zakon Ljudske republike Hrvaške izdan 24. 11. 1945 o izvaja, nju agrarne reforme in kolonizacije. Ukinjeni so bili vsi ko-lonarski odnesi brez ozira na to koliko časa so trajali, kakor tudi vsi ostali zakupni odnosi, če jim je bilo zemljišče podvrženo več kot 15 let računajoč od 8. septembra 1943 nazaj. Obdelovalci so dobili zemljo z vsemi stavbami, živim in mrtvim inventarjem v lastnino brez odškodnine. Razveljavljene so bile vse prisilne dražbe, ki so jih napravili po. 1. januarju 1919. leta, če je šlo za premo, ženje slovenskega življa, ki je bilo prodano po nesorazmerno nizkih cenah zato, da bi ta živelj gospodarsko oslabili in u-ničili. Cim je bila odločba objavljena, so sestavili mestne in okrajne agrarne komisije v katere so izvolil; poštene kmete, vaščane, dobre poznavalce krajevnih razmer, ki so lahko presodili utemeljenost prijav agrarnih interesentov. Ker ni bilo v Istri dovolj tehničnega osebja je ministrstvo kmetijstva ljudska republike Hrvatske poslalo potrebno število pravnikov in administrativnega osebja, ministrstvo za gradnje pa geometre. Zaradi te pomoči se je delo a-gramih komisij razvijalo hitro in brez težkoč. V uvajanju a-grarne reforme je sodelovalo vse ljudstvo in mnogo pripo-moglo k pravilni izvedbi. Ljudstvo ni dopustilo, da b; se izigravali zakonski predpisi. (Nadaljevanje, .(nnhodnjtp) \/ft r" i 1 r* Včeraj ob 19. uri je bil zračni M It p lwl p pritisk 758.8, toplota 11.5 (naj- T ItLlVlL višja med dnevom 15.5, najr.lžja 12.4), nebo pokrito, vlaga 80%, veter 23 km, dežja je padlo 0.7 mm, morje razgibano, vidljivost 15. km, toplota morja 15.6. Za danes predvideva vremenska napoved še vedno mrzlo in nestano vi tno vreme. i ZADNJA POROČILA HiiHaSp’ ji iijjii!:: §1 I * p-affl :: « II H 1 I Silili iiiiii: sa -i: j H: 8: is! A ljr:: iiSsi jjij::::: ! 1 i jiiS<8IIIl!l)lllliniilillUIIIIIIII!)J i §m * - RADIO Najvažnejše današnje oddaje: Jug. cona Trsta: 14.35 Samospevi slovenskih skladateljev; 21.00 Poje Komorni zbor p. v. Ubalda . Vrabca. Slovenija: 12.00 Verdi - štirje plesj. 12 «Othella», Rahmaninov - Otok smrti, simfonična pesnitev; 20.15 Ciklus Beethovnovih klavirskih sonat. Radio Trst II.: 13.30 Melodije preteklih dni; 22.45 Dunajski in tirolski motivi. SIRIJA IN IZRAEL pristali na ustavitev sovražnosti Danes zopet rtov Incident na jezeru Huleh TEL AVIV 15. — S strojnicami in puškami so streljali danes s sirijskega ozemlja na nek izraelski ribiški čoln na jezeru Huleh. Streljanje je trajalo 45 minut. Izraelci so protestirali pri komisiji za premirje • NEW YQRK, 15. — Glavni stan Združenih narodov je objavil brzojavko, ki jo je prejel iz Jeruzalema od spravne komisije ZN za Palestino. Brzojavka poroča, da so predstavniki obeh držav pristali na ustavitev sovražnosti, na umik vojaških in polvojaških oddelkov iz demilitariziranega področja in da so zagotovili izpolnjevanje dogovora o premirju ter popolno svobodo gibanja opazovalcev ZN v demilitariziranem področju. Stranki sta tudi obljubili spoštovanje dogovora o premirju po črk; in duhu. S tem se je ta spor med Sirijo in Izraelom, ki v prvih dneh kazal, da bo naenkrat konec sedanjega ravnotežja na Bližnjem vzhodu končal. To perspektivo razvoja smo mogli že opaziti po prvem tednu sovražnosti med obema državama, ko se je jasno pokazalo da tudi velesilam ta vojna med Izraelom, in Sirijo ne koristi. Z enostavnim diplomatskim pritiskom na Tel Aviv in Bagdad so dosegle, da bosta vsaj za nekaj časa obe stranki spoštovali resolucijo Varnostnega syeta. Varnostni svet bo šele jutri razpravljal o dosedanjih nasprotjih med Sirijo in Izraelom. To so odločili danes z namenom, da bi dali predstavnikom delegacij možnost, da se bodo lahko še posvetovali s svojimi vladami. Po mnenju nekaterih opazovalcev, naj bi Francija, Anglija in Turčija predložili Varnostnemu svetu resolucijo, s katero bi okrepili oblast mešane komisije za pre- mirje in pozvali vse stranke, naj v tej komisiji rešijo vse medsebojne spore. Iz Damaska pa poročajo, da se je danes sestal politični odbor Arabske lige pod predsedstvom Khaleda Elazema, predsednika sirijske vlade. Malanove volitve CAPTOWN, 15. — Južnoafri. ški parlament je sprejel nov volivni zakon z 74 glasovi proti 64. O zakonu so razpravljali 86 ur. Po njem bodo morali črnci in indijci glasovati ločeno od belcev, ko bodo zbrali štiri svoje zastopnike, ki bodo morali biti belci, S tem zakonom je Malanova rasistična vlgda najboljše pokazala svoje lice, ko ne daje barvanim državljanom politič. nih pravic. Zakon mora odobriti še senat. r~ »sr AwMj&k£ kancler Leopold Figi «o®j na sedežu 19. pdtihmga okrožja na Dunaju. Ker te volitve nliao prinesle novega predsednika. bodo v kratkem nove volitve, na katerih bodo vo-Uvci izbirali med predstavnikom šocial&stov in Ljudske stranke. Zaenkrat ima na papirju največ izgledov Koerner Vedno boli hočljiv noložai med Perzijo in l/eliho Britanijo Iz Londona in Washingtona pritiskajo na Mossadegha, ki si še vedno ne upa zapustiti parlamenta - Pred novo angleško noto Iranu - Komentarji perzijskega in angleškega tiška TEHERAN, 15. — Po prvem sestanku mešane kcmisije 11 članov, ki proučuje zadevo ciklon nacionalizacije industrije nafte, je tajnik komisije Hus-Sein: Maki izjavil,, da bi padla odgovornost za svetovni mir na rame ((Anglo-Iranian«, če bi se ta odločila, da ne bo izročila Perziji svojih naprav. «To bi pomenilo začetek tretje svetovne vojnen. Alahayar Saleh, ki je predsedoval včerajšnjemu otvoritvenemu zasedanju komisije pa je dejal novinarjem, da bo Perzija brez divoma prevzela nadzorstvo nad petrolejsko industrijo. «Osebno upam, da bo Anglija dovolj pametna in rešila p oloža j v tem, smislu. C e «Aniglo-Iranian» ne bo hotela izročiti svojih naprav, bomo morali podvzeti potrebne ukrepe za uveljavljenje odloka parlamenta glede nacionalizacije«. Medtem, pa je perzijski ministrski predsedniki preživel že drugo noč V dvorani parlamenta, ki je rezervirana za zasedanja parlamentarne skupine nacionalne fronte. Se enkrat je ponovil, da ne bo tvegal m, zapustil poslopje, dokler ne bo rešeno vprašanje nacionalizacije. To pomeni, da bo morai spati v parlamentu najmanj tri mesece. Danes zjutraj Se je komisija zopet sestala in soglasno odločila, da se ((Anglolra-nian» ne more sklicevati na pogodbo iz leta 1933, po kateri bi zahtevala, da se sestane razsodišče. Ta sklep je utemeljila z dejstvom, da pogodba iz leta 1933 n; več v veljavi. Danes zjutraj se je angleški poslanik y Teheranu Sir Francis Shepherdi sestal z zunanjim ministrom Bagherjem Ka Zemljem. Razgovarjala sta se tri- ::::::: m::::::::::::: J i. ::: ŠIP :: m:;:;;:::: i-:::-::-:!- Prvenstvo se je začelo V Milanu se je zbrala smetana evropskega boksa, ki bo po ostrih borbah Izbrala najboljše MILANO, 15. — Na sedežu pripravljalnega odbora je bilo danes zjutraj tehtanje in žreb boksarjev, ki sodelujejo na prvenstvu Evrope. Tekmovanja so se začela popoldne. Na prvenstvu ne bosta nastopili Rusija iif Romunija, Zlasti je razočarala vse ljubitelje boksa nenadna odpoved SZ, privlačne zagonetke tega prvenstva. Funkcionarjem poljske boksarske federacije so sovjetske oblasti odgovorile, da Rusi na prvenstvo niso prišli zaradi letalskega defekta, ki jih je prisilil na neprostovoljni počitek v Pragi. Ker z letalom zaradi siaoega vremena ni bilo mogoče nadaljevati poti. za vlak je bilo prepozno, so morali sovjeti odpovedati udeležbo. Popoldne so se po slavnostni otvoritvi začele borbe v peresni in težki kategoriji, zvečer pa so nastopili boksarji «muš-je» in «petelinje» teže. Prvi rezultati: Peresna kategorija: LEKOVIC je premagal na točke Luksemburžana Mat-hiasa, Warnstrom (Švedska), Haga (Norveška-, Ravers (Škotska) Thastuma (Danska), Gian-nini (Italija) Langherja (Nemčija). Husnei Ozar (Turčija) je izgubil na točke od Angleža Lewisa. Vantaia (Francija) je premagal s K.O. v drugi rundi Dymo (Avstrija), Madžar Ki-sfalfi pa Poljaka Tyczynskega. Težka kategorija: Di Segni (Italija) je porazil Avstrijca Hoestaetterja, Irec 0’Colmain je izgubil proti Holandcu Dychmannu, Švicar Mueller pa proti Goscianskemu (Poljska). Mušja kategorija: Pozzali (I-t ali ja) je premaga] na točke Reiterja (Nemčija), Van de Zee (Holandska) - Bollaerta (Belgija), PALJIC (Jugoslavija) -Von Lanikena (Svjca), Hama-lainen (Finska) - Kasperczaka (Poljska), Schmcller (Avstrija) pa Hoffmana. Torkovi izidi: vvelter kategorija; Gudmann (Švica) jt premagal na točke Vescovija (Italija), Nahloney (Velika Britanija) pa Jugoslovana Goliča. Ostali zmagovalci te kategorijt: Chychja (Po-ljHka) Wouters (Belgija), Sehleich (Saarska oblast), Dugenie (Francija), Cohlegger (Avstrija). Težki welter kategorija; Favorit Pa,pp (Madžarska) je svoj sloves potrdil z lahko zmago nad Italijanom Piazem. Koenig (Jugoslavija) je premagal) na točke Petryja (Saarska oblast) in se s tem kot tretji Jugoslovan plasiral v nadaljnje tekmovanje. V tej kategoriji so zmagali še: Lay (Velika Britanija) in Brydmaz (Turčija). v trctjerTkolu : Holandska proli Filipinom ANTWERPEN, 15. — Holandska se je z zmago nad Irsko kvalificirala v tretje kolo tekmovanja z® Davisov pokal. Njen prihodnji nasprotnik so Filipini. Zadnja rezultata: Van Swol (H); Hackett 6:2, 6:4, 6:1; Jackson (Irska): Krjif 6:2, 6:3, 7:9, 7:5. Končni rezultat je 3:2. Filipini so premagal; Brazili. jo s 4:1. Izidi: Ampon (Fil.): Vieira 8:6, 3:6, 6:0, 6:0. Deyro (Fil.): Cardoso 6:3, 7:5, 6:3. Olenheimer drugi na dve milji LONDON, 15. — V drugem dnevu lahkoatletskih tekmo, vanj. je Jugoslovan Otenhei-mer zasedel drugo mesto v teku na dve milji. Zmagal je mladi angleški študent Chata way s časom 9:3.8; Jugoslovan je rabil 9:7.6. V teku na 300 yardov je zmagal Mc Killey z Jamajke v času 30.3, Jugoslo. Van Sabolovič pa je bil peti; na isto mesto se je plasiral tu-di Pecelj na 100 yardov. Wimmer prvi na dunajskih ulicah DUNAJ, 15. — Avstrijski sprinter Wimmer je zmagal na kolesarskem kriteriju na Du naju. na katerem so tekmovali jugoslovanski in avstrijski dirkači. Za progo, dolgo 39,6 km je rabil 54’52”. Drugi je bil njegov sonarodnjak Lausch, za njim pa Jugoslovana Poredski in Osrečki. Povprečna brzina 44.280 m na uro je najvišja, kar so jih zabeležili Jugoslovanom na podobnih prireditvah. Jugoslovanski železničarji preganil holandske MALINES (Belgija). 15. — jugoslovanska železničarska nogometna reprezentanca je pre magala na turnirju, evropskih železničarjev Holandsko z 10:0 (7:Q). Jugoslovanski nogometa, ši so s svojo odlično igro navdušili občinstvo. Jugoslovani branijo na tem turnirju, na katerem sodelujejo Avstrijci, Bel gijci, Francozi in Holandci, na. slov. ki so si ga pridobili leta 1947. v Budimpešti. Poleg imenovanih držav se pričakuje, da bodo nastopile še ekipe Velike Britanije, Italije in Grčije. Partizan izgubil Bredford. član tretje angle ške lige, je zmagal nad Parti-zanom z 2:0 (0:0). Angleži so dali oba gola v prvih desetih minutah drugega polčasa. ISTAMBUL, 15. - Pred 25.000 gledalci je danes Hajduk izgu. bil drugo tekmo svoje turneje proti lanskemu prvaku Turčije, Fener Bakche z 2:1 (1:0). ROKOMET: V Lizboni je Švica premagala Portugalsko z 10:7 (4:3). KOLESARSTVO Avstrijci pred Jugoslovani Na vsakoletni tradicionalni etapni dirki Zagreb - Dunaj je zmagalo letos avstrijsko^ mo štvo (čas; 93 ur 46’31) pred Ju. goslavijo; (93 ur. 55’19) Med posamezniki je bil prvi Avstrijec Urbančič pred Kelnerjem, Brankom Batom, Strajnom, Ha-merlom in drugimi. Gligorič je zmagal BAD PYRMONT. 15. — Jugoslovanski internacionalni mojster Gligorič si je v današnjem 14, kolu zagotovil zmago na conskem šahovskem turnirju za pnvenstvo sveta. Igral Je z Bogoljubovim in ima ob prekinitvi popolnoma dobljeno pozicijo. Golombek ima boljšo pozicijo in upa na zmago proti Matanoviču. Tretji jug. zastopnik Pirc je v dobljenem položaju proti Kramerju. Stanje po 14. kolu: Gligiorič 10 (1), Matanovič in Prims 9 (1). Vnadaljevanju prekinjenih partij je Gligorič premagal Bogoljubova. Ker njegovi nasprotniki niso dobili celih točk. jugoslovanskega prvaka nihče več ne more dohiteti. Ob prebujenju trojice zadnjih, točke nujno potrebne za rešitev Žalostna pesem za Triestino, skoraj pogrebna koračnica. Posebni dopisniki nam z juga, vedo povedati, da je Palermo igral precej slabo, a še vedno predobro za Tržačane, ki niti enkrat niso bili tako močni, da bi pokazali zobe. Sest golov, geometrično razdeljenih na oba polčasa, grozeče visi nad vratom. Sale je konec. Ali točke, ali liga B. Druge izbire ni, posebno ker Se opaža nepričakovano prebujenje zadnje trojice, od katere so posebno o Romi govorili zadnja dva dni samo še dobro, kot vedno o mrtvecih. Tržaška obramba je bila čudovito resignirana in so se domači sprehajali skozi njene vrste po svoji volji in želji. Napad skorajda ni obstajal, praktične koristi vsaj nihče ni imel od njega. Deloma opraviči tako črno /oirno nevigrana postava s Sesso na desnem krilu: Tržaško nogometno občinstvo vsekakor s strahom pričakuje domačo tekmo proti Napoliju, kjer bo v igri čast, denar in podobne stvari, ki so v zvezi z izpadom iz lige. PLAVANJE 3x100 mešano: 3:11.1 4x200 prosto: 8:45.9 MOSKVA. .15. — Na plavalnem tekmovanju medi Rusi in Madžari, ki traja že nekaj dni, sio bili dosežen] novi rekordi. Sovjetska štafeta 3x100 m mešano (Meškov, Solovitv in Dratzy) je postavila nov svetovni rekord! s časom, 3:11.1. Tudi na 4x100 metrov prosto so Rusi preplavali progo v času novega evropskega rekorda; 3:30.0. Postava; Meškov, Dratzy, Li-beli in Ušakov. Madžari Czor-das. Neki. Gyc«ngyesi in Ka-dsas pa so porušili evropski rekord na 4x200 metrov prosto. Ca®: 8:45.9. NEPRIČAKOVANO, A ZASLUŽENO Montebello prvak STO Za nedeljski rezultat se morajo Tržačani zahvaliti domačinom, ki so jim s svojim nešportnim vedenjem prepustili zmago. Tekma zasluži zaradi te svoje karakteristike, da jo čim-prei pozabimo. Arrigoni kot mbštvo, na igrišču sploh, ni obstajalo. Razni Corbatto, Ulči-graj, Sorgo, Delise in drugi so se kretali apatično po terenu česar od njih nismo bili vajeni. Prepričani smo, da bo vodstvo Arrigonija proti krivcem podvzelo stroge ukrepe. V začetku tekme je napadal Arrigoni, pri tem pa zapravljal nadvse ugodne priložnosti za Depase streljalo z dvajsetih metrov v vrata. Zoga se je odbila od prečke, prišla do Lus-siniana, ki pa je z razdalje dveh metrov streljal preko gola, Tržačani so prešli v protinapad. V 30' je Covacci dal prvi gol. Tudi v drugem polčasu so Izolani spali in je lahko y 35’ Montebello zaradi nepažnje Corbatta podvojil rezultat in tako za leto dni osvojil prvenstvo ozemlja. Gol je dal Sterle. Pred tisoč gledalci, ki so bodrili goste, je dobro sodil Blažon iz Trsta. PNS KONČNA LESTVICA PRVENSTVA STO Montebello 6 5 1 1 11 4 10 Piran 6 4 1 1 13 6 9 Arrigoni 6 2 1 3 18 9 5 Sv. Just 6 0 0 6 3 26 0 ga kapetana ekipe Ambrosija, ki je prigovarjal sodniku in ni hotel .zapustiti igrišča, ko je Sticotti to zahteval. Opčine so igrale v nedeljo popolnoma drugače kot še pred nekaj tedni in so bile v vsem boljše od Skednja. ILIRIJA - OLIMPIJA 5:1 (3:1). Tekma ni bila zanimiva in je kljub štirim golom razli. ke bila enakopravna. Olimpija ni zaslužila takega hudega poraza, kljub temu, da je po avtogolu Pavana postala malo-dušna MEZGEC . DEVIN 10:0 (5:0). Mezgec ni imel težkega dela proti začetnikom iz Devina. Na REP. JUG. CONE - ŽELEZNIČAR (KARLOVEC) 41:41 (25:15). V nedeljo zvečer so domači hoteli preizkusiti svoj napredek na močni jugoslovanski petorici iz Karlovca. Gostje so bili ves čas tekme v prednosti in so domačini šele v zadnjih minutah nadoknadili razliko desetih točk in končali tako neodločeno, kar predstavlja nemajhen uspeh. Na troboju zmagali domačini V nedeljo dopoldne je bil na koprskemu stadionu zanimiv lahkoatletski troboj med Jesenicami, Železničarjem iz Karlovca in re- gol. Tako je v 10’ desno krilo sprotnika se po stilu, kvaliteti, prezentanco STO. Zmagal; so do- civolialrv -r i cof ih IrnnHirMi; in Hrnoih nndnhn i h —n n v.*, . r.. kondiciji in drugih podobnih stvareh tako razlikujeta med seboj', da je vsakršno pomerjanje sil na igrišču nesmiselno in privede do takih katastrof, kot je bila nedeljska. Predprvenstvena košarka JA - DELISE 40:26 (17:17), V prvem polčasu so domačini dobro brzdal; boljše nasprotni, ke, ki pa so po odmoru zahvaljujoč odličnemu Parvuloviču in Manukoviču kmalu pustili nasprotnike daleč za seboj. Od Izolanov je bil dober Drioli AURORA - SV. KRIZ 23:15 (9:6). Lahko delo za Koprčane, med katerimi je bil Simeoni. Prvomajski pokal ZARJA . SV. IVAN 1:1 (1:0). Tekmo-je ovira] veter. Igralci Sv. Ivana so bili tehnično bolj. ši, kar so nasprotniki nadoknadili z boljšo kondicijo in močno voljo. Prvi gol je dal v 23’ minuti prvega polčasa Gregorl (Z), ki je izkoristil vratarjevo nepazljivost. Renner je v 16. minuti drugega dela izenačil. Sodil je Skerlavaj NABREŽINA SESLJAN 4:1 (2:1) Rezultat ne kaže pravično vrednosti obeh enajstoric. Za poraz se ima Sesljan zahvaliti le svojemu vratarju Gorjanu. medtem ko so ostali igrali duhovlteje in bolje od Nabre-žincev. Sodnik; Bukovec. OPČINE - Z. V. SKEDENJ 3:1, Tekma je bila prekinjena v 15. minuti drugega polčasa zaradi nešportnosti škedenjske- Prijateljski tekmi K. K, TRST -' ŽELEZNIČAR (KARLOVEC) 40:39, Tržačani so z najtesnejšim možnim izidom porazili goste, kar pa ne pomeni, da so dali iz sebe vse, kar zmorejo. najboljši j 37,20 m; 33,25 m mačini z 99 točkami, 78 so jih nabrali Železničarji, na tretjem mestu pa so Jesenice s 57 točkami. Za začetek sezone in ne preveč idealno igrišče rezultati nikakor niso preslabi: Tek na 10« m: 1. Požun (Kar-lovac) v 11”8; 2. Trani (STO) v 11"8. Tek na 400 m: 1. Požun (Karlovac) v 54”3; 2. Sedmak (STO) 57”5. Tek na 800 m: 1. Zomaro (STO) v 2’12”; 2. Zudek (STO) 2’12”7. Tek na 3000 m: 1. Noč (Jesenice) v 9’53”2; 2. A-bram (STO) 10’28”7. 110 m čez zapreke: 1. Venturini (STO) 16"9: 2. Olivieri (STO) 17”1. Met krogle: l. Račič (Karlovac) 11,75 m; 2. Zidar (Jesenice) 10,81 m. Met diska: l. Račič (Karlovac) 2. Tuktan (Karlovac) Met kopja: l. Makor (STO) 46,81 m; 2. Gianolla (STO) 41,74 m. Skok v višino: 1. Vrbanec (Karlovac) 1,65 m; 2. Odha-zel (Karlovac) 1,65 m. Skok v daljino: l. Zetto (STO) 5,81 m; 2. Požun (Karlovac) 5.54 m. Štafeta 4 x 100: 1. STO v 46”7; 2. Jesenice 48”3; 3. Karlovac 48”4. S tekme med Ilirijo in Olimpijo četrt ure. V dobro obveščenih krogih so prepričani, da ni Shepherd obvestil iranske vlade o kakršnih koli morebitnih angleških vojaških ukrepih, s katerimi b] hoteli zavarovati naprave «Aniglo-Iranian». Zvedelo se je tudi, da je ameriški veleposlanik v Teheranu Henry Grandy poslal Kazemiju pismo, katerega vsebina ni bila objavljena. Zdi se pa, da ga je obvestil o mnenju ZDA, po katerem bi bilo v interesu Irana, kot Anglije, da b] tako dosegli «modus vivendi«. Obvestil bi Mossadegha, da ZDA ne b; dale Iranu potrebnih strokovnjakov za industrijo nafte. Današnji iian&k; tisk se bavi predvsem, s begom predsednika Mossadegha za zidove parlamenta. Listi pravijo, kaj more misliti 15 milijonov Irancev o svoj] varnosti, če smatra predsednik vlade, da je njegovo življenje v nevarnosti. Tisk se sprašuje, če ne bo ponašanje Mossadegha vplivalo na inozemstvo in, bo mislilo, da vlada v Perziji anarhija. «Sedaye Mardon«, ki ga smatrajo blizu angleškega poslaništva, poudarja, da bi mogla odločitev predsednika vplivati na voditelje plemeni, ki bodo mislili, da se jim ni treba več bati policije tiste vlade, katere predsednik tako dela. Tednik «Tabachi» pa objavlja intervju z voditeljem ver sko - politične organizacije «Bratov v Islamu«. Navabom Saffavijem, ki ga policija že dolgo časa išče. Ta je izjavil, da so «Bratje v Islamu« proti Mossadeghu in verskemu voditelju Kaehaniju, ker njuno delo ne temelji na ((principih Islama im ustave);. Dejal je, da njegovo sekto podpira najmanj 100 tisoč državljanov. Na Foreigm Ofificeu, ki je v stalni zvez; z Morrisonom; pripravljajo energično angleško noto Iranu, ki — kakor pravijo dobro obveščeni krogi — zahteva takojšnja pogajanja med obema strankama o vpraišanju nafte, ki grozi s pravo svetovno krizo. V Londonu tudi pravijo, da je angleški namen prepričati teheransko vlado, da bi sodelovala pri teh pogajanjih. Anglija bo v noti odločno ponovila, da ne more sprejeti enostranske odpovedi z ((Anglo-Iranian«. Anglija ho zahtevala zaščito svojih državljanov, ki bi jih bila pripravljena v nasprotnem primeru celo zaščititi s svojim; silami. V Londonu so tudi razširili vesti, da je pripravljena 16. brigada padalcev za primer, če bi bile v nevarnosti rafinerije v. Abadanu. Te vesti niso potrdili v Teheranu in' prav tako ne v Washimgtonu. Vendar se je vsled tega sestal takoj šah z Mossadeghom, s katerim sta razpravljala o term načinu živčne vojne z Anglijo. Londonski tisk piše danes z velikim poudarkom o položaju v Perziji. «Da;ly Mail« opozarja, da se bo izmuznila iz angleških rok ena izmed največjih industrij sveta. Zahteva zaščito naprav «Anglo-Iranian» in rafinerij v Abadanu. Izraža tudi svoje zadovoljstvo glede dejstva, po katerem so se Američani zavedli nevarnosti in so opozorili iransko vlado, da bi bila sedanja nacionalizacija preuranjena. «Obe državi morata delati skupaj v tej in v vseh drugih prilikah. «Daily Express» pa pravi, da bi se mogli dogodki v Perziji razviti z veliko naglico. «Ta teden moramo smatrati za kritičen tako za Iran-, kot za perzijske državnike, ki so se odločili za nacionalizacijo nafte«. «Sedaj ministrski predsednik ne more zapustiti palače parlamenta jn verjetno nima nadzorstva nad državo in ljudstvom. Anglija ima velike in življenjske interese v Iranu. Te moramo zavarovati — zaključuje «Daily Ex-press« — in če bi zakon ulice anagal v Perziji, more biti Velika Britanija pripravljena takoj odločno, nastopiti« KINO V TRSTU Kossetti. 15.30: ((Oblegano Montgomery Cliff. p- ^5s[)a Excelsi»r. 16.C0: ((Zbogom I t, Miniver«, G. Garson. vv. Nazionaie. 16.00: (‘Nevestin Spencer Tracy, E. T^jdor. Arcobaleno. 15.30: «Zeja po tu», G. Ford, I. LuPJn0:lo,. wall Fenice. 16.00: “Gospodovalec w Streeta« Z. Scott D. Lymr Filodramatstico. I6.D0: s ščine Kapitana Blooda«, L. ward. , , v«. Alabarda. 16.00: ((Muke«, A-zari, Jvonne Šanson. Armonia. 15.00: «Otok zak B. Driscoll. „ R, Garibaldi. 15,30: »Roparji«! Cameron, I. Massey. -t Ideale. 16.00: «Gentleman - a preveč«, Wallace Beer>. . rly, Irapere. 15.45: «Fu Manetu - S g nost vzhoda«. r Tay. Italia. 16.00: «Veleizdaja«, b. lor, R. Taylor. v cbt- Kino ob morju. 18.00: «v škem kraljestvu«. t# Savona. 15.00: ((Crnt kontiner ^ Viale. 15.30: «Crni gusar«, r. 15'30:g OijuS ■ gue. G- o s «piameni v mendariz. Vittorio Venelo. valka«, F. Donvergue. Azzurro. 16.00: dPlaioeraK, Franciscu«, J. Paybe>t^'hjserov«, Bclvedere. 16.30: «Mesto bise D. Farrar, D. Doro. -ude-Marconi. 16.00: “Gudezen nec», G. Cooper, P. Nea. ^ Massimo. 16.C0: «Moja zelena Novo *Cine. 16.00: Odeon. 16.00: ((Fantazija«, Disney. _ ,mazal Radio. 15.30: ((Nocoj. s™*nj. tudi jaz«. R. Andrt, ‘ ».-jda«! Venezia ((Zavojevalci R. Dix, J. Wyatt. RADIO JTGOSIOVASS#® CONE TB»TA Sreda 16. maja l*51’ Oddaja v slovenščini: 45: MaU- 7.15: Jutranja glasba. bW rice Ravel: Dafnts m G Jot)ann» fonični ples. 14.0C: Iz del ^ da Straussa. 14.30: Od 'c.eL.LensldJ nes. 14.35: Samospevi sl rojKil) skladateljev. 18.00: Nekaj pupet pesmi. 18.15: Dr. Mir Pogovori o jeziku 1°- . na pihala. 19.00: Iz Jjl.OD: Petroviča Musorgskegjh ta, 2l.30; je komorni zbor iz TjLidJtiak1' Slušna igra - Miroslav ^ Iz temnih dni. 23.10. 01* lahko noč. Oddaja v italijanščini- 6.C0 in 6.45: Ju^cimfonijaj 12.00: W. A. Mozart: S®-jlas6 . g-molu. 12.45: . L,a^3 20: 'iif. 13.15: Aktualnosti. jjafgL mezzo. 20.00: Orkeste zani»fK VVe-ber. 20.15: Sedanje sti. 20.45: Plesna Slas° Glasba za lahko noc. SL«VESI,.sh# 6.10—7.00: Pester spore? ^ ske narodne in um? 12.00: Giuseppe Verd1-,,rgej «:J. si iz opere «Othello»-sit1’-j3(-maninov: Otok »SJ&vni[Ld na pesnitev. 12.40: Z? poz« ,30 ba. 13.00: Jezikovni l4,oO.#, 13.10: Zabaven spore štra^iine-minut z Johannom ine‘vl 14.30: Odgovori na atpjodia rtira 14.45: Komorni zbor onWt> s ljana. 15.15-15.30: HarmVj,oO: zorele. 19.15: Stare r fia v ce. 19.45: Zabavna raftat* Drago Meze: Kako se Ch-• 21.00: noči«, in barkarole. Cipra. 'onJi5: 'Topat- površje Slovenije, e sgelt Beethovnovih Mav A,. .«1 F. M. Dostojev* nold“||,e 22.3C: Serenad«- 1» 23. .15: I2 T IIS* **’ jj.30: P 7.30: Jutranja vsakega nekaj. 12.0^- KfeUji giija., l2.10:_PeteBr pv. ,e- rrelodije. 13.00. - . -zarski ter Mozarto etel(li gjas si. 13.30: Melodije p ncer; 17.30: Plesna Amerike. 18.15: Br 2dra jo.oD- št, l v d-molu. l9- olast>a„ia f' vedež. 19.15: Pestra Ap. N33. Evropski koncert. a, p. la. 20.45: Vesela glaf MstO- kalni kvartet Vese ceillnj’|0ljl^; Berlioz: Benvenuto rnt vif tura. 21.30: V ete ert 1 22.00: Beethoven: Kp.durU-lino in orkester moti^cč" Dunajski in tiroiso. po Nočne plošče. ^ glasba. -. TK»’ '• 12.00-1,». 7.45: Jutranja P«reiodl|J kester ritmov P-^ jo: j: N0V1 12.20: in romance, evij. 14.00: revij, it.uv. * -j 44: 'Ur '"Irt Operna ž|as.Pa'c-i0red ® nrkt5l». Kronika. 17.30. Sp j „0: G aSij Oddaja za 'otroke, l*-^ frfe ritmov in pesrm L- sve1 eco^r 19.25: Tu in tam P° 0C; *Giji , Koncert Evropa^ dve.« : .j a m se mame« V. Drutena. -Richardson. 23.J«- " ^ ^ ' ’ ' . p* Baloun, in z nepriznavanjem vseh svetih in svetnic ste jo hudo ,'“n'i3r hn,G 1------------ — - u. „„,t nriio2n°s ThdtofotPtčiM Ml. PEL | iDSthV HAifg 155. n UTIDKl! PROF. UNTR1RAI OR. IB, FRAN ROBERT BIlBit H E A V A T V «To je grozno«, je vzdihnil Baloun, «nikoli nisem mislil, da me taka kaj takšnega, ampak kriva je bila moja prevzetnost, saj sem si kupil v Budjejovicah poslednjo zimo usnjene rokavice. Premalo mi je bilo, da bi nosil na svojih kme'kih krempljih stare pletene rokavice, kakršne je nosil rajnki oče; jaz sem venomer hrepenel po usnjenih, mestnih. — Oče je žrl grah in fižol, jaz pa bi žrl samo perutnino. Navadna svinjska pečenka ijii tudi ni dišala; mati mi jo je morala, bog me ne kaznuj, pripravljati na pivu.» Baloun je iz obupa začel govoriti generalno spoved: «Rogal sem se svetnikom in svetnicam božjim, v krčmi-sem premlatil kaplana. V boga sem še veroval, tega ne tajim, toda o svetem Jožefu sem dvomil. Vse svetnike sem trpel v hiši, samo slika sv. Jožefa je morala iz hiše in tako me je zdaj bog kaznoval za vse moje grehe.* Svejk se je zamislil; «Vi ste mlinar, kajne? — Potem b! lahko vedeli, da božji mlini meljejo počasi, a zanesljivo, ko je zaradi vas nastala tale svetovna vojna.* polomili, ker morate vedeti, da je naša avstrijska armada že od nekdaj čisto katoliška armada, ki ima najsijajnejši zgled v svojem najvišjem poveljniku. Kako si morete sploh upati iti s sovraštvom do nekaterih svetnikov in svetnic božjih v boj? Ali me prav razumete, Baloun? Razumete, da pravzaprav delate proti slavnemu duhu nase slavne armade? Na primer s tistim svetim Jožefom, o katerem ste rekli, da njegova podoba ni smela viseti pri vas v sobi. Baloun, on je vendar tako rekoč patron vseh tistih, ki se hočejo otresti vojne. On je bil tesar, saj poznate geslo: .Poglejmo, kje je tesar pustil luknjo.’ Koliko ljudi je že šlo s tem geslom v ujetništvo —, ko so videli, da so od vseh strani obkoljeni in se morajo kako rešiti, ne morda iz sebičnosti, ampak da bi se rešili kot člani armade, da bi mogli potem, ko pridejo iz ujetništva, reči cesarju: mi smo tu in čakamo na nadaljnje ukaze! Torej razumete Baloun?* «Ne razumem*, je vzdihnil Baloun, «sploh imam trdo bučo. Meni je treba vse desetkrat ponoviti.* «Ti bom pa še enkrat pojasnil*, je rekel Svejk. «Zdaj si slišal, da se moraš ravnati po tem, kakršen duh je v armadi, da moraš verovati v svetega Jožefa in da boš, obkoljen od sovražnika, gledal, kje je tesar pustil luknjo, da boš rešil sebe za cesarja. Zdaj menda to razumeš in boš prav storil, če se nam nekoliko natančneje spoveš, kakšne nenravnosti si uganjal v mlinu; ampak da ne boš pripovedoval nekaj takega, kakor tisto deklč v anekdoti, ki se je šla spovedat h gospodu župniku in se je začela potem, ko mu je že povedala razne grehe, sramovati in je rekla, da je vsako noc delala nenravnosti. Seveda, ko je tole gospod župnik slišal, so mu začele teči sline iz ust in je rekel: ,No, nikar se ne sramuj, ljuba hčerka, jaz sem vendar božji namestnik, pripoveduj mi lepo podrobno o svojih nenravnostih!’ In ona je začela jokati, češ da jo je sram, on pa jo je spet opozoril, da je duhovni oče. Slednjič je po dolgem obotavljanju začela s tem, da se je vselej slekla in zlezla v posteljo. In zopet ni mogel dobiti iz nje niti besede, čedalje bolj je jokala. Župnik spet, naj se ne sramuje, češ da je človek grešna posoda, božja milost pa je neskončna. Odločila se je torej in pravila jokaje: ,Ko sem torej slečena legla v posteljo, sem začela pobirati umazanijo med prsti nog in sem to duhala.’ To je bila vsa njena nenravnost. Jaz pa upam, Baloun, da tega v mlinu nisi delal in da nam poveš kaj bolj resničnega, kakšno resnično nenravnost.* Izkazalo se je, da je Baloun uganjal nenravnosti v mlinu s kmeticami in da je bila ta nenravnost v tem, da jim je mešal moko. Najbolj je bil razočaran telegrafist Chodounsky in ga je vprašal, ali res ni imel nič s kmeticami na vrečah moke, nakar Je Baloun odgovoril: «Za to sem bil preveč neumen.* • * * Medtem se je v štabnem vagonu razvila debata o brezgla-vosti generalnega štaba in stotnik Sagner je dejal, da bi bila vzhodna vojaška skupina popolnoma brez glave, ko bi ne bilo rajhovskih Nemcev. Poročnik Dub poskuša zagovarjati brezglavost avstrijskega generalnega štaba. Vsi častniki so ga sočutno gledali, kakor da so hoteli reči: tale gospod ne more za to, da je tako bedast. Ker mu ni nihče ugovarjal, se je poročnik Dub razblebetal o krasnem vtisu, ki ga dela nanj tale opustošena pokrajina, ki priča o tem, kako zna udarjati železna pest naše vojske. Spet mu nihče ne odgovarja, nakar on nadaljuje: «Da, gotovo, seveda, Rusi so se tod umikali v popolni paniki.* Stotnik Sagner je sklenil, da bo pri prvi Pril° dO* položaj v jarkih nadvse nevaren, poslal poro'nil^nikove jjF oficirsko stražo za žične ovire rekognoscirat sovl gta se zicije; šepetal je nadporočniku Lukasu, s 4o p\V> gibala skozi okno vagona: «Tehle civilistov nam . f treba! Cim večji inteligent, tem večji osel.* eovorit'i' Zdi se, da poročnik Dub sploh ne bo nehiu =nr)isju o^ ^ naprej razlaga vsem častnikom, -kaj je bral v 1 aso se patskih bojih. O tem pripoveduje tako, kakor ^ gpet teh bojev ne le sam udeležil, ampak kakor da Jc " ^ sam vodil. emisla: »sl Zlasti zoprni so bili njegovi stavki takegale 0iiKa ^j, smo šli na Bukovsko, da bi imeli zavarovano^ P°* stavki takegale smisl^-uKovs^ ....................................... eli zavarovano n Dynov. imajoč zvezo z bardjejovsko skupino pr kjer smo razbili sovražnikovo samarsko divlz.1,0_oročnilcl1 Nadporočnik Lukas ni več.vzdržal; rekel je okr • __________________________ j rrnvnrll S tu*9 «0 čemer si že gotovo pred vojno govoril s glavarjem.* naročnika Poročnik Dub je sovražno pogledal na in Sel iz vagona. , , nekolik0 ;o'1’’ je stal na nasipu in spodaj, j od un,ik ^0 pod pobočjem, so ležali razni predmeti, oci1-' . Vidat*.,nej5% -30 umikah tod. r^razhjVe zarjavele čajnike, lonce, torbe za patrone. žice- Vojaški vlak je stal na nasipu in spooaj. Jpod um11 pud pobočjem, so ležali razni predmeti. <3dv • Vide11 ,oeJ- se ruskih vojakov, ki so se očitno umika * ndiia7' «rva-| zarjavele čajnike, lonce, torbe za patrone. - žice- 0'ji> predmetov so se tukaj valjali kolobarji jajj0v irlpek9 obveze in vata. Nad tem je stala s*cufinacvp;ic ter J1 Dub je brž dognal, da stoji med njimi ^ sV#ii razlaga. (Hadali^^ UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 in 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA 90 — Telefonska št 73-38 OGLASI- od 8.30 - 12 in od 15 - 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak rum višine v širim 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Zi vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico HI., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battisti 301a-I, Tel 70. NAROČNINA: Cona A: meseCna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: Izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ: izvod .' ^emslce«a __ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ^in^ pzO-ž^, Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska