Poštnina plačana v gotovini LetO L V. V Ljubljani, v petek, dne 15. julija 1927 St. 156. Posamezna Številka 2Dh S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 alolp. pelll-vrsla mnlloflasl pol 90 ln 2 D.veCM oglasi nad 43 mm vlSlno po Din 2-30, vcllld po 3 ln 4 Din, v ure dnlikem delu vršilca po 10 Din O Pr; večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zJulreO rožen pondelJKo ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi Sokoplsl se ne vraCalo. pisma se ne sprejemalo telefon St. 20S0, L prava le v Kopllarlevl ul.St.6 — Čekovni račun: Clubl/ana Stev. 10.050 ln 10.349 xa lnserate. SaralevoSI. 7563, Zagreb St. 39.011. Praga ln liuna/ St. 24.797 Naročnina Pnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemsrvo mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celoletno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D Vukičevič poroča o svojem potovanju po Sloveniji. BREZUSPEŠNE INTRIGE SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV. — ZA ENOTNOST RADIKALNE STRANKE. — TIH SPORAZUM MED VELJ0 VUKIČEVIČEM IN AC0 STAN0- JEVIČEM. Negativna m pozitivna politika. Z likvidacijo korupcionistične politike v državi SHS je zadan smrten udarec predvsem slovenski samostojni demokratski stranki. Njena zvezda je začela ugašati že, ko je pokojni Pašič malo pred svojo smrtjo zaradi sporazuma s Hrvati odslovil samostojne demokrate iz vlade, pustivši jim samo upanje na »boljšo bodočnost«. Ko pa se je začel proti politiki korupcionistov najodločnejši sistematični kurz, je tudi to upanje splavalo po vodi. Danes je razvoj že tako daleč, da se likvidarajo še zadnji ostanki korupcionizma in je povratek tega režima po človeški previdnosti za vselej izključen. Z njim izginja iz državne politike za vedno tudi zli duh pribi-čevičevstva, katerega kopija je slovenska SDS. Takorekoč pečat na politično rakev te klike je sporazum med Vukičevičem in Korošcem. Slovenska SDS bi seveda ne bila to, kar je, ako ne bi svojega debakla skušala prikriti na svoj neodkriti, na prevaro vseh in vsakega namerjeni način, in z napadi na vse strani. Kakor kača, ki onega, kateri jo pohodi, z zadnjim izdihom ugrizne še v peto, skuša predstavljati prijateljski dogovor med SLS in NRS kot »kapitulacijo« prve, ki da je 8 tem likvidirala svoj program in svojo dosedanjo »negativistično« politiko. Na ta način meni škodovati naši stranki, češ da se je sedem let borila zoper vidovdansko ustavo, da ni priznavala po njej ustvarjene državne uredbe, da je merila na strmoglavljenje centralizma, sedaj da pa je sama to svojo dolgoletno »brezplodno« politiko zatajila in pred Belgradom kapitulirala. Ako že govorimo o negativni in pozitivni politiki za državo, potem ni dejanski razvoj dogodkov ničesar bolj jasno dokazal kakor popolno negativnost in brezplodnost politike slovenske SDS, ki je danes hvalabogu res popolnoma likvidirala. Ta politika ni merila na ničesar drugega kakor na to, da na račun Slovenije, njene politične in gospodarske eksistence, zasigura oblast mali kliki, ki se je v to svrho združila s korumpiranimi elementi minule predvojne Srbije. Na ta način je SDS žrtvovala v svoj klikarski prid tudi prestiž in konsolidacijo nove države, ki naj bi po zamisli bivše absolutistično vladajoče čaršije predstavljala Veliko Srbijo, v kateri naj bi Hrvati in Slovenci bili samo objekt gospodarske eksploatacije ali po srbsko povedano, brezobzirnega plačkanja. Del tega plena je bil namenjen zaveznikom in prijateljem ko-rupcionistične družbe, ki se je odevala v plašč jugoslovenstva, državotvornosti in uni-tarizma ter »mogočne države od Triglava do Vardara«. To je bil ves politični koncept tega režima in slovenska SDS je bila za svojo soudeležbo tudi bogato poplačana. Končni efekt pa je bilo gospodarsko propadanje cele države, strašen padec ugleda naše države v inozemstvu in brezizhoden položaj naše zunanje politike, popolni upad državne avtoritete in zaiupanja od strani strahovanega in izmoz-ganega prebivalstva. To je ves učinek sedemletne »državotvorne« esdeesarske politike, potem pa naj nepristranska javnost razsodi, da-li ni to čisto negativistiana politika! Nasprotno je SLS ves ta čas v najtežavnejših okolnostih, na najvišjih mestih obre-ikovana kot protidržavna, protinarodna in revolucionarna stranka, četudi v naj odločnejši opoziciji proti temu pogubnemu režimu, vršila pravo državotvorno in državo ohranjujoče delo. Nobeni še tako občutni in težki udarci je niso mogli spraviti iz ravnotežja, da ne bi iz ljubezni do slovenskega naroda in države vztrajala na svojem mestu, branila pravice Slovenije, parirala in omiljevala najhujše za-imaMjaje proti slovenskemu ljudstvu, se z vsemi svojimi močmi udeleževala graditelj-ekega dela na državi, kjer in kadar se je to vršilo, in neprestano opominjala k poštenosti, demokraciji in gospodarski konsolidaciji ter sporazumu med jugoslovanskimi narodi. Efekt tega dela leži danes jasno pred nami. SLS lahko s ponosom reče, da je baš ona najbolj izmed vseh strank doprinesla k defini-tlvni likvidaciji državo razdirajočega režima predvojnih velesrbskih korupcionistov, združenih z njim sorodnimi elementi preko. To ogromno zaslugo za državo pa je združila z največjim uspehom za Slovenijo, za katero je kljub največjemu odporu nasprotnih predsodkov po svojem vztrajnem in nepremakljivem stališču izsilila samoupravo, ki jo hoče v prijateljskem sodelovanju s sedanjo vlado tako r Belgrad, 14. julija. (Izv.) Predsednik vlade Velja Vukičevič se je danes vrnil v Belgrad. Takoj po njegovem prihodu so ga obiskali vsi v Belgradu se nahajajoči radikalni ministri, s katerimi je dalj časa konferiral. Radikalni ministri so po tej konferenci izražali svoje zadovoljstvo nad tem, kar je Vukičevič povedal o svojem potovanju po Sloveniji, posebno o sestankih z dr. Korošcem. Vsi politični krogi so vedno bolj prepričani, da so ti razgovori največjega pomena za bodočnost naše politike in zato te rezultate resno pozdravljajo. Intrige, katere poskušajo samostojni demokrati, so se razkrinkale in so ostale brez vsakega uspeha. Samostojni demokrati naglašajo, da je odhod Voje Marin-koviča na Bled v zvezi z nezadovoljstvom med demokrati. Kakor smo ponovno poudarili, ni nobenega razloga za nezadovoljstvo demokratov in sami demokrati, ki so poučeni, demantirajo te vesti. Splošno se samo za- Zanimivi komentarji Vukičevičem i Belgrad, 14. julija. Današnja »Politika« prinaša zelo zanimive komentarje o znanem blejskem sestanku. Uvodoma piše, da sta opozicija in demokratski del vlade mnenja, da je to »sporazum, od katerega bo imela korist le SLS.« Rezervirano pa se drže vladni radikali, čež » da niso obveščeni«. Od pašičevske strani pa prinaša »Politika« tale komentar: »Tudi to, kar se je doslej izvedelo o pogojih, pod katerimi si je g. Vukičevič zagotovil podporo SLS, je najboljši dokaz, da gre tu za nov napad na radikalno stranko. G. Korošec polagoma ustvarja svoj avtonomistični program. Sedaj je v sporazumu z g. Vukičevičem napravil velik korak. To kaj se je doslej zgodilo, vodi k avtonomijam, proti katerim so radikali odločno vstali. In že to je dokaz, da smo proti temu sporazumu, ne da bi nam bilo treba čakati, da bi videli ostale pogoje in ostale njegove ukrepe.« Drugi pašičevec je dejal: »Zopet poudarjajo, da je potrebno pomagati Sloveniji, da ji je treba zagotoviti veliko pomoč, da bi se čim uspešneje razvijala. To je bilo tudi pričakovati, ko se je delal sporazum z dr. Korošcem, ki od 1. 1918. niti en r Belgrad, 14. julija. (Izv.) Današnja »Samouprava« prinaša članek pod naslovom »Skupina dr. Korošca in radikali«. V tem članku se najprvo naglasa važnost prijateljskega sporazuma in se ugotavlja, da se je s tem izvršilo največje delo našega časa- O njem se vsi izražajo zelo dostojno in pravilno. Edino izjemo delajo samostojni demokrati, ki skušajo iz tega kovati zase kapital. »Samouprava« odločno zavrača podtikanje samostojnih demokratov in pravi: »Nastopanje samostojnih demokratov bi bilo lahko nerazumljivo za tistega, ki sploh ne pozna razmer v Sloveniji. Samostojni demokrati, ki predstavljajo malo skupino bankirjev, veletrgovcev in uradnikov s slabim odmevom v širokih ljudskih masah, so do nedavna imeli v svojih rokah vso oblast v tem lepem kraju naše domovine. Brez ozira na politične spremembe in na menjavanje vlad so imeli samostojni demolkrati do skoro pred pol leta v Sloveniji neprestano absolutno oblast. Pri tem pa so neumorno delali na to, da bi z njeno pomočjo pridobili vsaj nekaj pristašev tam, kjer jih niso mogli dobiti in izpopolnili, da bo res vzor samouprave in ne karikatura, kar bi bila^ če bi se bila ustvarila in razvijala po zamisli SDS. To je vsekakor pozitivna in tvorna politika, ki so bo mogla razmahniti v vsem obsegu sedaj, ko je odstranjena s poti največja ovira: brezvestnost, korupcija in despotizem znane klike. Zato more sikanje esdeesarskega tiska, češ da je SLS »kapitulirala pred centralizmom«, pustiti pametne ljudi čisto hladne. trjuje, da se je Vukičevičev položaj po njegovem potovanju v Slovenijo učvrstil in da se je obenem tudi učvrstil položaj današnje kombinacije. V zvezi z Vukičevičevim prihodom se zopet mnogo govori o seji glavnega odbora radikalne stranke. Vsi krogi ugotavljajo, da so odpadle vse zapreke za enoten in čvrst nastop radikalne stranke. Nekateri gredo celo tako daleč, da zatrjujejo, da sta Vukičevič in Stanojevič v tem pogledu sklenila tih sporazum za taktiko za časa volivne borbe. Splošno se misli, da ni med pašičevci nobene borbenosti in da so se tisti, za katere se ve, da ne morejo priti v poštev, udali v usodo, ker vedo, da bi jim odpor škodoval. ACA STANOJEVIČ BOLAN. t Belgrad, 14. julija. (Izv.) Sporoča se, da je Aca Stanojevič obolel. Radi tega so se seje radikalne stranke za delj časa odložile. i k sporazumu med in Korošcem. trenutek ni mislil na državo kot celoto, ampak je samo gledal, da čim več pograbi za Slovenijo. No, to mu moremo še odpustiti, toda ne moremo odpustiti g. Vukičeviču, ki v tem poslu ■podpira dr. Korošca.« Eden od vladnih radikalov, ki pozna baje intencije g. Vukičeviča, pa je izjavil »Politiki«: »Ta sporazum s stranko dr. Korošca je velik dogodek. Neupravičen je strah demokratov, ker stranica dr. Korošca pred volitvami ne bo vstopila v vlado. To je v sporazumu ugotovljeno. Toda v volivnem boju se bo z SLS postopalo kot s sestavnim delom vladne večine. Ta sporazum napada Priblčevičeva »Reč«, kar je zadosten dokaz, da je to dobra stvar.« Vse te izjave, ki govore ali za sporazum ali pa ga napadajo, so pa edine v enem: da je ta sporazum za Slovenijo velike važnosti, kar se bo pokazalo po volitvah. Značilno je, da so najbolj odločni nasprotniki tega sporazuma tisti, ki so vedno bili najodločnejši nasprotniki slovenskega naroda in njegovih prizadevanj. To govori več ko vse druge izjave. Tega dejstva tudi Radičevo običajno preziranje ne izbriše. kjer zanje ni bilo razpoloženje. Skvenske mase, četudi so se terorizirale, niso hotele in ne gredo z Žerjavom. Kolikor večje je bilo nerazpoloženje širokih slovenskih slojev proti samostojnim demokratom, toliko bolj so bili brezobzirni in so izkoriščali ljudske sloje, da bi ljudski odpor spremenili v poslušnost. Ustvaritev koalicije med radikali in SLS, ki se je bila ustvarila pred pol letom, je bila posledica te uvidevnosti. Sodelovanje teh dveh strank, pravi nadalje »Samouprava«, je obrodilo veliko sadov. Ko se je pozneje sodelovanje med obema strankama prekinilo, so vendar ostale prijateljske zveze. Ko je aprila meseca prenehalo sodelovanje pri državni upravi meti radikali in dr. Koroščevo stranko, smo mi smatrali za potrebno, da na tem mestu posebno naglasimo vse pozitivne kvalitete SLS in vso lojalnost, s katero smo z njo sodelovali in ki jo je pokazala v koaliciji z nami. Naglasiti smo, da sodeluje korektno in pozitivno, da ne vnaša v sodelovanje demagogije in da prevzema iskreno odgovornost za vse, kar se je skupno storilo. Tisti, ki vse to premisli, se ne bo niti Nam gre za stvarne pridobitve, ki so v tem, da je našemu narodu zasiguran neoviran razvoj, samostojna upravnost, gospodarski napredek, popolna svoboda naših nacionalnih sil v blagor slovenskega naroda in države. Centralizmu, kakor ie bil zamišljen od naših nasprotnikov, se je s tem izdrlo strupeno želo. Tako bodo mogli odslej jugoslovanski narodi delati sporazumno, svobodno in prijateljsko za skupno državoj najmanj čudil sporazumu med Vukičevičem Ln Korošcem. Prekinitev sodelovanja v državni upravi med SLS in radikali ni mogla skaliti njihovega medsebojnega prijateljstva, še manj pa njihovega medsebojnega spoštovanja. Prijateljstvo in spoštovanje sta ostala neokrnjena. Nova manifestacija, ki se je te dni izvršila, pomenja nekaj povsem prirod-nega, nekaj, kar ni naperjeno proti nikomur, najmanj pa proti današnji kombinaciji. Od prijateljstva med radikali in SLS bosta imeli koristi obe stranki, Slovenija in cela država, in tudi današnja kombinacija. Če to prijateljstvo ne bo šlo v račun nelegitimni samovladi samostojnih demokratov v Sloveniji in ker bo mogoče zadelo njihovo pojmovanje strankarskih interesov, ni nobenega razloga, da se to prijateljstvo ne bi manifestiralo in da ne bi dobilo možnosti, da da pozitivne rezultate. V tem slučaju lnhko mi samostojne demokrate samo pomilujemo, pomagati jim pa ne moremo. Vsako delovanje, da bi se vpostavil t Sloveniji nenormalen položaj, bi bilo nezdrar ro in nasprotno dobro razumljenim in. teresom.« Novi zadržki za obnovo od- rcošajev z Albanijo. Belgrad, 14. jul. Danes je imel odpotovati v Tirano skadrski generalni konzul T. Zivko-vič, da kot odpravnik poslov vzpostavi naše odnošaje z albansko vlado. Tudi poslanik Jef-tič je imel včeraj preko Ohrida in Elbasana odpotovati v Tirano. Oba pa sta potovanje odložila, ker je bila naša vlada dobila iz Tirane obvestilo, da tam še niso imenovali svojega zastopnika za Belgrad. Cena beg se najbrž« ne vrne na svoje mesto. Naša pogajanja z Grčijo. Belgrad, 14. jul. Zunanji minister je odredil, da se naša pogajanja z Grčijo nadaljujejo. Načelnik naše trgovin, delegacije Kukič, ki je bil prišel v Belgrad po nova navodila, se je danes s tajnikom delegacije dr. Suboti-čem vrnil v Atene. Narodni praznik v Franciji. v Pariz, 14. julija. (Izv.) Praznovanje narodnega praznika se je vršilo na najsloves-nejši način po vsej Franciji. Ze sinoči so se vršili po Parizu, kljub deževanju, slavnostni obhodi. Danes se je vršila po mestu velika vojaška parada, kateri sta prisostovala tudi državni predsednik Doumergue in ministrski predsednik Poincare, ki ju je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Vršile so se tudi tekme tankov. Opoldne je bil v Elizejski palači svečan zajtrk, kateremu so prisostvovali vsi ministri in visoka generaliteta. Tudi za zvečer je napovedanih še mnogo slavnosti. Pomorska rasorožltvena konferenca. v Ženeva, 14. julija. (Izv.) Danes ob 3 popoldne so se zopet pričele seje na pomorski razorožitveni konferenci. Upati je, da zaenkrat ne pride do novega prekinjenja, ker nobena izmed velesil ne bi hotela prevzeti odgovornosti. Sporazum glede križark sc še ni dosegel, vendar jc konferenca vseeno pokazala že dosti napredka, kar so na današnji seji poudarjali vsi govorniki. Vprašanje Jiovaške nsdškofile. v Praga, 14. jul. (Izv.) Voditelj Češke ljudske stranke msgr Šramek je odpotoval danes na Slovaško, da stopi v razgovore s škofom v Nitri dr. K metkom radi vprašan ja sedeža slovaške nadškofi^. To vprašanje je postalo sedaj aktualno, ker bo na splošno željo v najkrajšem času imenovan na to mesto škof dr. Kmetko. Dr. Kmetko je pristaš Slovaške ljudske stranke in je prosil za tr| mesece od-loga, da se izjavi, ali sprejme to mesto. To mesto hoče sprejeti samo pod pogojem, da se prenese sedež nadškofije v Nitro, v Bratislavi pa bi se nuidil samo v posebno reprezentativnih prilikah. Msgr. Šramek hoče dr. Kmetica pregovoriti, da spremeni svoje mnenje. IZSTOP IZ KATOLIŠKE CERKVE. v Praga, 14. jul. (Izv.) Bivši minister za Slovaško Šrober je včeraj podal izjavo, da izstopi iz katoliške cerkve. V nekem svojem govoru je izjavil, d.n smatra kot tri največje sovražnike države Moskvo, Rim in Budimpešto. Vsled tega je bil izpostavljen ostrim napadom Hlinkove stranke in je ,uak» izjavil, da izstopa iz katoliško cerkvft Mrtvaška pesem samostojni demokratski stranki v Sloveniji. Kulturna avtonomija za koroške Slovence To velcvažno vprašanje je stopilo z znanim predlogom v deželnem zboru koroškem v stadij, ki zahteva na naši strani veliko previdnosti. Ni prišel nepričakovano ta predlog zakona o kulturni avtonomiji za naše brate na Koroškem. Nemški poslanec dr. Kraft ga je napovedal v skupščini s posebnim povdarkom in namenom, a tudi v našem časopisju jc bilo govora o bodočem zakonu, ki naj bi povzročil nekako recipročno rešitev manjšinjskega vprašanja za koroške Slovence in jugoslovanske Nemcc obenem. Pri nas sc je često z najmero-dajnejših mest naglašalo v teoriji jako pravično načelo, da radi damo našim Nemcem vse tiste pravice, ki jih bodo uživali koroški Slovenci. To je bil povod, da so voditelji naših štajerskih Nemcev poslali deželnemu zboru koroškemu znano spomenico, v kateri so obrazložili potrebo kulturne avtonomije za slovensko manjšino na Koroškem. Pod vtisom tiste spomenice in splošnega nemškega javnega mnenja so koroški Nemci res pričeli misliti na zadovoljivo rešitev perečega koroškega vprašanja. Pri nas je marsikje vzbujalo sum dejstvo, da so kazali veliko por-cijo dobre volje celo dosedanji najhujši zatiralci naših koroških bratov, nacijonalni šovinisti, voditelji poncmčevalnega sistema še iz dob stare monarhije, voditelji Schulvereina in Siidmarkc. In ko so v deželnem zboru izvolili tista dva odbora — za pritožbe in za kulturno avtonomijo — sta bila v obeh siccr tudi r " -zastopnika, toda tudi prononsirani vodje .o-sedanjega protislovenskega kurza v stari monarhiji in v novi Avstriji. Ob sestavi zadnje koroške deželne vlade pa je postal Velenemec dr. Angerer celo šef za šolstvo. Zato naj se Nemci nikar ne čudijo, ako je bilo med Slovenci res mnogo opravičenega nezaupanja. Zdaj pa je predložen načrt zakona o kulturni avtonomiji, zato si ga oglejmo od blizu in označimo svoje mnenje v nadi, da se bodo istotako stvarno in zaresno bavili ž njim tudi naši merodajni krogi. Pisec teh vrstic je imel tekom let često priliko, da je naglašal: koroško vprašanje ni za Slovence ne edino ne najvažnejše, ali treba ga je najprej rešiti, da bomo s tem pripravljali tla za rešitev mnogo bolj perečih in nevarnih naših vprašanj, ki bi jih mogli vspešno rešiti edino sporazumno z velikim nemškim narodom, kajti njega tare ista velika narodna bolečina kakor nas, a enaki skupni veliki interesi so najboljši zaveznik v odločilni borbi za pravično stvar ... Ali kakor smo ravno mi Slovenci najbolj zaintei;esovani na rešitvi koroškega vprašanja skoro za vsako ceno, kakor se veselimo, da je prišlo od dosedanjega besedovanja do konkretnih predlogov, vendar smo sedaj v očigled zakonskega predloga v koroškem deželnem zboru v nemali zadregi, ali naj verujemo v dobro voljo njegovih avtorjev, da to vprašanje res pravično rešijo, ali ne? Predlog zakona o kulturni avtonomiji za koroške Slovence sloni namreč na nesprejemljivi določbi narodnega katastra, ki ga odločno odklanjamo, dasi se zdi celo nepoučenim prijateljem našim nekaj lepega in docela pravičnega. Ali dasi so voditelji koroških Slovencev odločno odklanjali narodni kataster, dasi so tudi naši merodajni krogi izjavili povsem enako mnenje, vendar je prišla določba o narodnem katastru v načrt zakona, kar vzbuja v nas sum, da ta predlog od strani avtorjev ni mišljen odkritosrčno. Rečemo odkrito, da je narodni kataster nekaj jako idealnega, toda ne za koroške Slovence, ki so stoletja ječali pod nem- škim jarmom, pod katerim se jih je po najhujšem pritisku toliko tisočev potujčilo. Zato nc moremo priznati vspehov z najbolj nemoralnimi sredstvi doseženega raznarodovanja in de-moralizacijc našega ljudstva in kličemo danes pred vsem kulturnim svetom: kar je okužil nemški raznarodovalni sistem med našim koroškim ljudstvom, to zahtevamo nazaj! Ne ste-zamo rok po krajih našega slovenskega misticizma, po pravljičnih logih ;>kralwc Venus«, kar je že davno pozabljeno, toda svežih ran na živem telesu našega naroda nočemu pustiti neozdravljenih, marveč naša velika dolžnost jc, da jih skušamo čim prej korenito ozdraviti. Zato odklanjamo narodni kataster, kakor so ga odklonili že prej voditelji zavednega naroda na Koroškem, kajti ves virus stoletnega sistematskega potujčevanja bi sc po vsem vrhu še maščeval nad zdravim in poštenim slovenskim ljudstvom. Sistem nam je ustvarjal takozvanc »deutcshfreundliche Slovvenen«, ki niso nič drugega nego žalostne renegatske figure, demoralizovanc v vsakem pogledu, in te ne smejo po vrhu še igrati zdaj odločilne vloge v boju za pošteno slovensko stvar! Ako Nemci hočejo, da verujemo v dobro voljo za resnično in pošteno spravo, tedaj naj nam nikar ne hodijo pred oči s pokvarjenci med našim narodom, ki jih z vso pravico spokorjene zahtevamo nazaj pod domačo streho! Saj so nam N<"nci sami često priznavali, da tvorijo naro .-n Slovenci — manjšino v manjšini, t. j. da so poturice na Koroškem večina naše narodne manjšine. Ne bomo se prepirali o tem, v koliko imajo prav, ali izjavljamo z vso odločnostjo, da pokvarjenci med našim narodom ne smejo odločevati naše usode v bodočnosti. Pač pa glasno kličemo po remeduri, zahtevamo, da se polagoma krivice bivšega sistema popravijo. Določba narodnega katastra pa bi dosedanje krivice sankcijonirala in s tem spletala nov bič za šibanje našega dobrega naroda tudi v bodoče. Razmere na Koroškem so po plebiscitu postale tako napete, bilo je tam nad našim narodom toliko terorja in ga je še vedno, da bi celo mnogo dobrih Slovencev morda ne bilo v narodnem katastru. AH da bi Nemci šteli za slovensko manjšino na Korcškem samo tiste naše rojake, ki bi kljubu vsemu terorju imeli toliko poguma, da bi se vpisali v narodni kataster, tega mi ne moremo odobriti in zato odklanjamo sporazum na taki nelojalni podlagi. Nemci vse to dobro vedo, kljubu temu so nam zopet servirali narodni kataster za največjo koncesijo, ki naj tvori podlago za recipročno rešitev našega spornega manjšinskega vprašanja! Da bi si morda kdo tega odločilnega razloga ne prisvajal za svoj izum, naj povem, da je narodni kataster ves čas tista sporna točka, ki je delala največjo oviro in smo jo tudi v našem časopisju že premnogokrat čitali. Ali danes je zopet prilika, da smo jo z vsem povdarkom ponovili. Drugače pa je v tem načrtu zakona prav lepih določb, sploh jc načrt tak, da je diskusija možna in celo priporočljiva. Zato mi ta načrt priporočamo v resno razpravo, da rešimo edino sporno točko za splošni sporazum med Nemčijo in Jugoslavijo, ki bi mogli postati najboljši zaveznici za velike bodoče skupne naloge. Naši merodajni krogi pa naj bodo s tem opozorjeni na glavno nevarnost, ki je ne bo težko izločiti. !n potem bosta nemški in ves naš narod blagoslavljala — končni veliki vspeh. A. G. Ka] se pripravlja na Primorskem? Zakonski načrt m kulturno \ koroških Slovencev. ■ a Ri Zakonski načrt o kulturni avtonomiji koroških Slovencev, ki je bil danes predložen koroškemu deželnemu zboru, omejuje veljavnost zakona na ^avstrijske državljane na. Koroškem, ki se priznavajo za pripadnike slovenske manjšino«. Ta manjšina se bo ugotovila na podlagi narodnega katastra, ki se bo sestavljal vsako leto na ta način, da se bodo vanj vpisali avstrijski državljani na Koroškem, ki so dopolnili '20. leto in se priznavajo za pripadnike slovenske narodnosti. Vpisovanje bo trajalo po 1-1 dni. Vsi tisli, ki se vpišejo v narodni kataster, se bodo združili v kulturne občine in krajevne šolske občine. Organ kulturnih občin je slovenski narodni svet. Volitev članov narodnega sveta se vrši po deželnem volivnein redu. Svoj sedež ima v Celovcu. Njegove pravico so gospodarskega in kulturnega značaja. Šolska samouprava obsega poleg slovenskih zasebnih šol tudi javno šolstvo. Po vseh krajih, kjer bo 40 otrok narodnoslovenakih staršev, to je staršev, ki 60 vpisani v narodni kataster, se bodo ustanovile javne, splošne slovenske ljudske šole s slovenskimi šolskimi občinami. Pri' tem se uolučbu državnega Ijudskošolakega zakona-, ki predpisujejo, da mora biti med ljudskimi šolami najmanj 4 km razdalje, na korist manjšini no bodo upoštevale, i Stroške za slovenske šole nosi dežela Koroška. Glede večjih stroškov, ki bodo nastali vsled tega, ker se bodo v mešanih krajih poleg slovenskih šol vzdrževale tudi utrakvistične in nemške šole, se bo našla rešitev v sporazumu z državo. Kar se tiče imenovanja učiteljev na slovenskih šolah, ima slovenski narodni svet pravico, da predlaga učitelje v imenovanje. Imenovanje izvrši koroška deželna vlada. Od učiteljev se poleg strokovne organizacije zahteva avstrijsko državljanstvo, vendar ima deželni glavar pravico, da v posebnih slučajih dovoli izjemo. Zakonski uačrl se je izročil pravnemu odseku deželnega zbora v pretres. Usmrtitev DružtSovskega. v Moskva, 14. julija. (Izv.) Prošnja falsi-fikatorja Družilovskega za pomilostitev jc bila odbila. Smrtno obsodbo so že izvršili. Sovjeti in Kitajska. v Moskva, 14. julija. (Izv.) Izvršni odbor Kominterna objavlja poročilo o kitajski revoluciji. Značilno je, da so v svojem stališču zelo približuje zahtevam, ki jih je stavila opozicija. V oklicu poziva kitajske komuniste, da izstopijo iz liankavske vlade iu svoje •delo nadaljujejo v Kuominglaugu. Takoj po prvem skupnem sestanku vseh pokrajinskih tajnikov fašistovske stranke na Primorskem so je pričel čutiti nov kurz: začeli so se pogosteje pleniti slovenski iu hrvatski listi, poostrilo se je osebno nadziranje od strani policije, fašistovski tajniki so pričeli prirejati politične pohode na deželo, da otipljejo teren. Prefekti so so vrgli v roko tajnikom; tako vidimo goriškega prefekta, kako spremlja tajnika na agitacijskem potovanju po Vipavskem. Fašistovski tajniki iz Gorice, Trsta, Reke, Pule in Zadra so se pretekli teden podali v Rim. Pri generalnem tajniku faši-stovske stranke Turatiju se je vršilo na podlagi spomenice, ki so jo sestavili tajniki, posvetovanje o načrtu za skupno asimilacijsko akcijo v vseh pokrajinah na Primorskem. V soboto, dne 9. t. m., je tajnike sprejel g. ministrski predsednik Mussolini. Tajniki so mu izročili spomenico o novem načrtu. Generalni tajnik Turati je pri tem objasnil Mussoliniju razloge, ki so stranko dovedli do tega, da jo pripravila nov asimilacijski program za celo Primorsko; odslej se bo raznarodovanje vršilo po istih smernicah v vseh pokrajinah. Uradno poročilo pravi, da je Mussolini iniciativo odobril. Poročilo nadaljuje, da se je Mussolini izredno zanimal za šolsko vprašanje, za mladinske organizacije in sindikalno gibanje. Obljubil je, da bo spomenico proučil in izdal primerne ukrepe za izvedbo novega akcijskega programa. Kaj bo prinesla Slovencem v Italiji ta spomenica? Tega ne bo težko uganiti, nov program se itak že izvaja: v vseh pokrajinah se bolj po- gosto plenijo listi, slovenska inteligenca se policijsko strogo nadzira, na račun učiteljev padajo novi opomini. Tržaški fašistovski tajnik je že tudi časnikarjem govoril o svojem novem programu: za fašizem je treba predvsem pridobiti mladino, Radi tega se bo poživila posebno mladinska organizacija »Balilla«. »Otroci so morajo v šoli vzgajati v fašistovskem duhu; za učitelja, ki se ne čuti sposobnega za tako vzgojo, ni tu mesta, ampak kje drugje,« je rekel goriški f.išistovski tajnik. Slovenske delavce bo fašistovska stranka skušala privabiti v večerne krožke »Dopolavoro« (po delu); tu se bodo zabavali in polagoma asimilirali. Vse to ima primorski fašizem v programu. Pa tudi nove reči se obljubljajo. Oficfelno glasilo fašistovske stranice na Primorskem, ki mu je ravnatelj sain tržaški fašistovski tajnik, piše ida je pričakovati zanimivih novosti no samo v šolskem vprašanju, ampak tudi v celotnem kulturnem problemu na meji.t »La Vedetta deli' Isonzo-; (Straža ob Soči), novo glasilo goriškega fašizma, pozdravlja ta »novi intenzifikatorični ritem«. »Politična akcija na Primorskem,« piSe fašistovski »Popolo di Trieste-t, »gre odločno protf cilju, ki ni bil še nikdar tako jasen kakor danes. To obmejno pokrajino mora fašizem v najkrajšem času izpremeniti v dobro italijansko pokrajino.« »Vedetta d' Isonzo« se veseli, da se Mussolini osebno zanima za novo akcijo. »Goriški fašizem je lahko vesel in ponosen, ko so čuti varovanega in osokoljenega za najlepše in nove hit-ke.c Proti komu? Dr. Beneš o položaju. v Praga, 14. jul. (Izv.) V zunanjepolitičnem odboru senata so stavili na dr. Beneša celo vrsto vprašanj. Odprava vizumov in potnih listov, je izjavil dr. Beneš, je zadela na velike težkoče. Upa pa, da bo to vprašanje kmalu popolnoma rešeno. S Švico in Anglijo je že dosežen sporazum, dočim bo to vprašanje z Nemčijo in Avstrijo tudi v najkrajšem času rešeno. Z ozirom na priključitev Avstrije k Nemčiji je izjavil, da zaenkrat temu ni pripisovati posebne važnosti. Zunanje ministrstvo vodi evidenco o tej zadevi, toda meritorno se s tem ne bavi. Češkoslovaška je poskušala ohraniti prijateljsko razmerje z vsemi sosednimi državami. O razmerju do Vatikana ne more podati nobenih izjav, dokler bodo trajala pogajanja. Na vprašanje o stabilizaciji valute v različnih državah, je rekel, da to delo ne napreduje posebno hitro. Za tem je govoril o različnih napetostih, ki so se pojavile v zunanjepolitičnem svetu. Zadnji čas se je govorilo tudi o krizi locarn-ske politike. Zadnji čas so razburjale javnost vesti o konfliktu na Balkanu, o napetosti med Rusijo in Anglijo, o pogajanjih v Rusiji in o zastoju v nemško-francoskih pogajanjih. Nastalo je tudi razburjenje radi takozvanega ak-tivizma ogrske politike in radi poskusov poslabšanja Male antanle. Vsa ta vprašanja sedaj niso več posebno pereča, dasiravno še niso rešena. Kar se tiče vprašanja skupnega nastopa držav radi smrtnih obsodb v Rusiji oziroma re-presalij proti revolucionarjem v drugih državah, je izjavil dr. Beneš, da čas za to za enkrat še ni ugoden, dasiravno je težko reči, da gre tu le za popolnoma notranje zadeve. Zaenkrat mora zadostovati le moralna obsodba celega sveta. Glede Romunije je izjavil, da je razmerje češkoslovaške napram Romuniji mnogo boljše, kakor preje. Nova vlada bo v tem oziru gotovo še pospešila dobro razmerje med obema državama. V balkanskih problemih je nastopilo pomirjenje, vendar spor radi tiranske pogodbe do sedaj ni še.popolnoma zabrisan. Mi in Francija iskreno želimo, da bi se la zadeva končala prijateljska čimprej bo to mogoče. Pilsudski v boju s parlamentom. SEJM IN SENAT ZAKLJUČENA OB VIHARNIH PROTESTIH. v Varšava, 14. julija. (Izv.) Nepričakovani sklep vlade, da se zaključi izredno zasedanje parlamenta, je v vseh parlamentarnih krogih izzval ogorčenje. Vzrok za to je bil, ker je senat včeraj odklonil potrebne kredite za podporo onim rezervistom, ld bodo vpoklicani na vojaške vaje. Takoj za tem se je javil k besedi minister in prečital dekret državnega predsednika, ki odreja, da se zasedanje senata zaključi. Senatorji so z vihar-* nimi protesti odšli iz dvorane in pričeli zbirati podpise na državnega predsednika, da ponovno skliče senat k zasedanju. Nekaj ur kasneje se je oglasil pri maršalu sejma odposlanec Pilsudskega, ki mu je izročil ukaz, da se tudi zasedanje sejma zaključuje. Poljski dopisni urad objavlja k temu, da zaključek sezije še ne pomeni razpusta sejma in senata. List, ki stoji blizu Pilsudskemu, piše, da jo bilo zaključenje zasedanja parlamenta nujno polrebno v obrambo parlamentarizma. Senat iu sejm sta samo slabo posrečeni karika- turi parlamenta. Delo obeh je zasmehovanje parlamentarne misli. Številne sklepe, ki so bili obrnjeni proti vladi, je pripisovati narodnim demokratom, starim sovražnikom Pilsudskega. Zaključitev zasedanja je edino pravilno sredstvo. — Desničarsko časopisje piše, da je bil sejm sklican samo za odobritev inozemskega posojila in da je nadaljnje delo parlamenta s preložitvijo tega vprašanja zaenkrat končano. Socialistični »Robotnik« piše, da taki odloki vlade samo pospešujejo razširjanje komunizma. v Varšava, 14. julija. (Izv.) V parlamentarnih krogih mislijo, da bodo poslanci in senatorji v kratkem začeli s skupno akcijo, da dosežejo pri državnem predsedniku, da bo zopet sklical sejm in senat. Po ustavi je to obvezan storiti, ako to zahtevala dve tretjini poslancev. Ako pa bo vlada tem zahtevam ustregla., je zaenkrat zelo dvomljivo. Najbrže bo parlament zopet sklican šele meseca oktobra. Strašna neurja v Pariz, 14. julija. (Izv.) Snoči okrog 6 je v okolici Tarbesa razsajal strašen vihar z vrtinci. Vihar jc trajal nad 20 minut in ga je spremljala huda nevihta, med katero se je na več mestih utrgal oblak. Ves čas je padala debela toča. Žetev je popolnoma uničena. Tudi veliko hiš je porušenih. Vihar je ruval drevesa in odnašal hišam strehe. V mestu so raztrgane vso brzojavne in telefonske napeljave. Na kolodvoru je vihar dvignil stekleno streho in jo vrgel na tračnice. Pri tem je bilo veliko potnikov in železničarjev težko poškodovanih. V bližini neke železarske tovarne jc vrtinec dvignil težek železen most in ga vrgel na tovarniško poslopje. Ko je strašen vihar ponehal, jc ležala vsenaokrog debela toča do 20 cm visoko. v London, 14. julija. (Izv.) Med viharjem v zapadnem delu pokrajine Ontario so bile ubite štiri osebe. Ves brzojavni promet je popolnoma prekinjen. Po uradnih podatkih cenijo škodo, ki jo je prizadela nevihta na setvah, na nad dva milijona funtov. v Dresden, 14. julija. (Izv.) Ozemlje, katero je prošli teden opustošila huda nevihta, je zopet zadela velika nesreča. Sedaj ni bilo prizadeto samo ozemlje pod Rudogorjem. temveč tudi obmejni kraji v Saški Švici. Skozi več ur je trajal silen naliv in voda je nanesla na železniške proge in ceste kamenja in zru-vana drevesa. Človeških žrtev to pot ni bilo. Železniška proga Dresden—Spandnu je bila za nekaj časa nesposobna za promet. PRVA RAZPRAVA PRED ITALIJANSKIM DELAVSKIM RAZSODIŠČEM. v Rim, 14. jul. (Izv.) Danes se je vršila pred delavskim razsodiščem, ki se je ustanovilo po zuani Mussolinijevi odredbi, >Carla di lavoroc, za spore med delodajalci in delojemalci, prva razprava o pritožb5, ki so jo vložili delavci na rižnih poljih v zgornji Iialiji protj svojim delodajalcem, ker so ti ponovno cev Rosscni, predsednik fašistovske delavcev v Rossoni, predsednik fašistovske delavske zveze, je nastopil proti zahtevam delodajalcev, ker zahteva duh discipline, da se delovni pogoji od meseca do meseca ne spreminjajo, predvsem še, ker so delavci s svoje strani pristali že na mnogo koncesij. Razprava da-nes šo ni bila končana, Pogajanja z Anglijo. v London, 14. jul. (Izv.) V 6podnji zbornici je sporočil danes zastopnik finančnega ministra, da so se pričela med Anglijo in Jugoslavijo pogajanja, s katerimi naj se uredi jugoslovanski vojni dolg Angliji. Jugoslaviji so bili stavljeni pogoji, kot jih vsebujejo pogodbe o odplačevanju vojnih dolgov z Romunijo, Grčijo in Portugalsko. Vojni dolg Jugoslavije znaša okrog 25 milijonov funtov. Finančni minister upa, da bo Jugoslavija ponudene pogoje sprejela in tako zopet vpostavila svoj dober kredit v Angliji. Zasedanje francoskega v Pariz, 14. jul. (Izv.) Zasedanje parlamenta se je sinoči, kakor je bilo po programu določeno, zaključilo. Ob 2. je prebral Poincare ■v zbornici in justični minister Barthou v senatu tradicionalni dekret, s katerim se vsako leto zaključi redno zasedanje. Vlada je izpeljala vse zakonske načrte, ki so bili predloženi parlamentu. Senat je kljub nasprotovanju opozicije hitel s svojim delom in sprejel, ne stmo volivni načrt, temveč odobril tudi z 216 proti 64 glasovom vladni predlog o kreditih, še v zadnji seji je prišlo do precejšnjih razburjenj v zbornici ob priliki razprave, ali naj se da trgovinskemu ministru polnomcčje v pogajanjih za sklenitev franoosko-nemške trgovinske pogodbe. v Pariz, 14. julija. (Izv.) Pred zaključkom parlamentarnega zasedanja je že obstojala bojazen, da bo prišlo do ostrega spora med vlado in parlamentom, predvsem v vprašanju uradniških plač. Poincare si je z dve-nrnim sijajnim govorom pri glasovanju pridobil zopet prejšnjo večino. Poincareja in vlado je v tem opasnem trenutku rešila okoliščina, da v tem trenutku ni bilo v zbornici nobene stranke in nobenega politika, ki bi si tehnično in moralično upal postati Poin-carejev naslednik. Kljub temu mislijo parlamentarni krogi, da bodo trimesečne počitnice pomenile za vlado le odmor po milosti parlamenta. Parlament bo s svojim delom pričel v drugi polovici oktobra. Razprave se bodo pričele z debato o proračunu za leto 1928. v London, 14. julija, (Izv.) Zunanji minister Chambeiiain je včeraj ob priliki svojega govora na neki svečanosti govoril tudi o Društvu narodov. Rekel je, da je Društvo narodov tekom svojega dosedanjega obstoja in tekom svojih zborovanj dokazalo, da lahko oživa popolno zaupanje. Društvo narodov bo vedno imeli važno vlogo v vseh političnih zadevah. Njegov vpliv in zaupanje vanj je tekom treh let zelo narastlo. Treba pa je polagati večjo važnost na njegov moralični vpliv, kot na njegovo izvrševalno moč. Češkoslovaška Vatikan. rn v Praga, 14. julija. (Izv.) Opolnomočeni minister Krofta je odpotoval v Rim, da bo tam vodil pogajanja z Vatikanom za zopetno vpostavitev diplomatskih zvez. Mussolini pojde v London. v London, 14 julija. (Izv.) >Chicago Tri-tnrne« poroča iz Rima, da namerava Mussolini napraviti oficielen obisk v Londonu, vendar so za ta obisk bili prostori italijanskega poslaništva premalo reprezentativni, da bi. se mogel Mussolini v njih nastaniti. Že pred enim mesecem je hotel najeti v hotelu »Cla-ridge« za svoje bivanje v Londonu celo prvo nadstropje. Iz varnostnih razlogov bi moralo ostati tudi višje nadstropje prazno. Hotel pa je to odklonil. Sedaj pa je Mussolini sklenil, da si kupi za svoje bivanje v Londonu novo hišo. Italijanska vojna letala. v Rim, 14. jul. (Izv.) Mussolini hoče za zračno obrambo v slučaju vojne porabiti predvsem fašistovsko milioo. Tozadevna odredba bo izšla v najkrajšem času. Vrhovni poveljnik zračnega brodovja bo znani polarni letalec No-bile, ki mora izvesti to organizacijo. »Impero« poroča ob fcej priliki, da razpolaga danes Italija z 80 oddelki zrakoplovov. Tekom treh let se bo število letal, ki znaša danes 1800, pomnožilo na 3000. Potresna katastrofa v London. 14. julija. (Izv.) Po zadnjih poročilih iz Jeruzalema znaša število smrtnih žrtev pri potresni katastrofi 400, nevštevsi Transjordanije, kjer je istotako število zelo ogromno. Škoda še ni natanko ocenjena, toda gotovo bo presegala 250.000 funtov. V mestu Nablusu so dosedaj izkopali izpod razvalin 70 mrtvih trupel, 2000 delavcev je neprestano na delu. Mesto nudi nadvse žalostno sliko. Prej cvetoče mesto, je sedaj kakor izumrlo. Celo mesto bo treba nanovo pozidati. Položaj na Kitajskem. v London, 14. julija. (Izv.) Po poročilih Reuterjevega urada je pekinška vlada izročila protestno noto japonskemu poslaniku, v kateri se protivi proti novemu pošiljanju japonskih čet v Čingtau. V noti zahteva, da se čete zopet umaknejo in da se ustavi nadaljnje pošiljanje ojačenj. Chamberlain je izjavil, da sta razen že poprej naznanjenih čet zapustila kitajsko ozemlje zopet dva topničarska polica. UPRAVNA RAZDELITEV ČEŠKO- SLOVAŠKE, v Praga, 14. julija. (Izv.) Senat je danes na daljši, burni seji sprejel načrt o upravni razdelitvi države v obliki, kot ga je je sprejela poslanska zbornica. KONSERVATIVNA STRANKA V ANGLEŠKEM PARLAMENTU V ZATONU? v London, 14. julija. (Izv.) Med voditelji konservativne stranke je včeraj povzročilo silno razburjenje dejstvo, da je od 411 poslancev glasovalo samo 222 poslancev proti nezaupnici delavske stranke. 90 poslancev se je pred sejo opravičilo, 100 pa jih je manjkalo brez opravičila^ OGRSKO POSOJILO, v London, 14. julija. (Izv.) Podpisovanje ogrskega inozemskega posojila se je pričelo danes dopoldne ob 9. uri. Tekom pol ure je bilo podpisanega posojila za daleko večji znesek, kot ga je zahtevala Ogrska. BOKSARSKI DVOBOJ. v New York. 14. julija. (Izv.) V boksarskem dvoboju med Paolinom in Wilsom, Id je bil določen na 15 rund, je zmagal Paoiino, ki je že v četrti rundi premagal Wilsa k. o. 17. t. m. vsi, ki sno-ibnico na sSavnost reso, v pora! Občinske volitve. STARI TRG PRI LOŽU. Za 10. t. m. so bile ra/zpisane občinske volitve. SLS je imela dozdaj 17 odbornikov, SDS s samostojnimi kmeti in socijalisti skupaj pa 8. Sedaj sta si stali isti listi nasproti, le da je listo SDS podprla še graščina Snežnik (lastnik nemški princ — italijanski državljan, upravitelj k ran ski Nemec). Ta pisana zveza je pod firmo čiste SDS upala doseči večino in svojega župana. Naročila je vozove in avtomobile za prevažanje volivcev. Pa je zadnji čas pred 10. t. m. oblast morala ugotoviti, da sta dva podpisa kandidatov na listi SDS ponarejen a in izjaviti, da je samo ena lista (SLS) veljavna, da zato odpadejo volitve in je izvoljenih za občinske odbornike vseh 25 kandidatov SLS. Vsekako huda polomija te zveze! MOKRONOG. Za letošnje občinske volitve se je sestavil kompromis, ki odloči SLS od 25 mandatov 17 občinskih odbornikov. Kompromisna lista je bila potrjena in v nedeljo, 10. t m. se je vršila volitev župana. Izvoljen je bil odličen somi šl;enik SLS g. Anton Strupeh, posestnik v Slepšeku. Tako je trška občina mo-kronoška, ki je ena največjih slovenskih občin, trdno v rokah SLS. Tretji poziv. Ker »Domovina« znova pogreva laž, da so poslanci in ministri SLS vedama glasovali za člen 82. finančnega zakona, znova zatrjujemo, da to ni res in tretjič pozivamo dr. Gregorja Žerjava, ministra n. r., bivšega narodnega poslanca in oblastnega načelnika SDS, da se izjavi, kdaj je on opazil, da ima čl. 82. sedanjo vsebino in ali je eploh videl, slišal ali vsaj slutil še pred in med glasovanjem o finančnem zakonu, da, pride sedanji čl. 82. tudi v zakon? Ugotavljamo, da dr. Gregor Žerjav na dva poziva ni odgovoril, tudi Ivan Pucelj ni odgovoril, »Domovina« pa obrekuje naprej. A Tudi potrebno ugotoviti. Med tem, ko se g. dr. Gregor Žerjav na Bledu trudi za avdijenco, časopisje SDS v Sloveniji, zlasti zadnja »Domovina«, nadaljuje klevete o 42 milijonih, ki da so jih prejeli kraljevi sorodniki, prejšnji črnogorski princi. »Domovina« znova laže, da je revno ljudstvo udarjeno radi tega kredita, čeravno smo ugotovili, da princi niso na ta račun dobili še niti počene pare! A Srbske državne želoznice. Dejstvo, da je samostojna demokratska stranka potisnjena v popolno in trajno opozicijo, bo menda vendarle tudi prineslo gotove koristi za slovensko politiko. SDS, ki je dozdaj vselej vsakogar proglasila za protidržavnega in nevarnega rovar-ja, kdor je naglašal, da v naši državi žive trije samostojni narodi, se je v »Jutru« že začela oprijemati »klerikalnih« trditev, da smo Slovenci in Hrvatje vendarle tudi v tej državi. Mi smo vedno zahtevali in naglašali, da se mora v vseh slučajih in pri vsaki priložnosti čuvati slovensko ime. Znano je, kakšno boTbo so imeli naši poslanci in naše občine radi slovenskih občinskih pečatov, kakšen vihar je bil v zbornici radi table Jugoslovanskega kluba, če gledamo še nazaj, kako smo se bili za slovensko ime v državnem imenu, grbu in državni ustavi, kako smo protestirali, ker nekatere delegacije v inozemstvu nastopajo še vedno kot srbske ild. Tudi vprašanje napisov na železniških vagonih, ki so označeni kot last »Srbskih državnih železnic«, smo že večkrat načeli. Vselej smo bili v jutrovskih vrstah zato proglašeni za protidržavne in SDS ni izbirala sredstev, da je vsako tako akcijo za enakopravnost našega imena ovirala in če je le Asiški ubožec. >Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel bol zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!« Matej, 19, 21. »Glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove.« Luka, 10, 3. »Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hude duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Ne jemljite si ne zlata ne srebra, ne bakra v svoje pasove, ne torbe, ne dveh sukenj, ne obuvaj, ne palice.« Matej, 10, 8—10. »če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.« Luka, 9, 23—24. »Jaz sem pot in resnica in življenje.« Janez, 14, 6. Sedemsto let sc je izteklo, odkar je izzvenela na umirajočih ustnah svetega Frančiška solnčna pesem, odkar je v njegovih napol slepih očeh ugasnila zarja umbrijskega večera in je srce božjega glumača dogorelo od ljubezni, ves svet objemajoči. Naš čas se jc v blaznem pogonu za hip okrenit, za hip le, in ogledal daleč za seboj podobo moža, ki ga obseva nadčloveška jasnost, podobo moža, ki nam je danes več nego sladak spomin, vse več nego uteha: iz naše bridkosti je vzrastel v predstavnika naše duhovne osvoboditve. Sedem stoletij je kopalo prepad med njim in nami, med njegovo in našo dobo, med njegovo in našo čustvenostjo in miselnostjo. Kdo je, ki bi ta prepad izmeril v vsej globini in širini? Človeštvo je prehodilo neizmerno pot: dogrizlo se je do zadnje tajne stvari, povzpelo se je do zadnje skrivnosti zvezd, nedosegljivi sen je pretvorilo v vsakdanjo resnico, ukrotilo je vse elemente, premagalo daljo in čas, prehitelo ptico v zraku in ribo v morju. Še nikdar nikoli ni človek s takim upravičenim ponosom gledal na nakopičeno bogastvo svojega uma in svojih rok: kaj je še, kar moramo premagati? Kaj je še, česar nismo zmožni? Kaj je še, kar nam ne služi? V blesteči luči zmage kraljuje Človek — duh nad svetom. A bohotno drevo spoznanja se je razcvetelo in dozorelo v strupen sad. Naše misli, ki jim ni več ovir, so se onemogle zgrudile pred zadnjo skrivnostjo, naše želje, ki jim ni več meja, so sc neutešene zarile v hipne omame nečiste krvi, naš duh, ki prepreza svet, je strt in zrušen obstal pred najbližjo, najvišjo tajno človeške duše. Snov, ki jo je človek usužnjil, je razpredla nevidne mreže in sc strašno maščevala: uklenila jc naše misli, pogreznila naše želje v mlako laži in brezupa, zrušila notranjo silo našega duha: svobodo. V smrtni senci hlančuie Človek — stvar svetu. Ta naša bridkost, to naše suženjstvo, ki sc skriva pod kraljevskim oblačilom, je zasulo prepad, ki nas loči časovno od svetega Fran- I čiška. Človeštvo si je nadelo nešteto krink od njegovih dni do danes. Ali ni notranji obraz ostal isti? Ali ni hrepenela in ne hrepeni naša duša vedno po sreči, danes, včeraj in jutri? Ali ni naš duh stremel vedno po istem: po zadnjem spoznanju? Ali ni naše srce z vsakim utripom klicalo vedno isto: kapljo radosti, kapljo ljubezni? Človek, Adam ti je ime, pa naj' si se stokrat v stoletjih navidez spremenil, stokrat v stoletjih prešemil. Kar je večnostnega v tebi, je ostalo neizpremenjeno, in le iz tega živiš irj le iz tega ustvarjaš. Vse drugo je prah in pepel. Po usodepolnem padcu si postal suženj, o Adam, ti, ki si bil ustvarjen po podobi božji, da gospodariš svetu brez trpljenja, brez smrti. V zločinskem napuhu si verjel laži in se obsodil v smrt: luč življenja ti je ugasnila v bridkosti in solzah. Tvoja revščina pa je vpila do neba in klicala po odrešenju. Dokler se te ni Oče usmilil in poslal Besedo, ki te je edina zopet mogla dvigniti k Bogu. In raz križ ti je zasvetila nova luč življenja, v Kristusu je tvoj duh objel resnico, v njegovem naročju sc je utešilo tvoje srce, o človek. Kača pa ni mirovala. Tisoč let jc minilo in še več, odkar se jc žrtev na Golgoti dopolnila. Milijoni in milijoni ljudi so slišali besedo božjo, jo sprejeli, jo živeli. A ne vsi, ne v vsem. Pod videzom krščanstva se je mnogokje razbohotilo suženjstvo greha. In satan je mamil in vabil: »Kristov jarem ni sladak in nje- mogla, obrezuspešila. Sedaj — v času jirtrov.-ske pokore — je tudi SDS prišla na naše in se zavzema za napis SHS na železniških vagonih. Seveda naj si SDS ne domišljuje, da bodo s tem njeni dosedanji grehi proti slo. venskemu naredu in imenu kaj manjši. A Opeharjenjo. SDS v Sloveniji se razume na to. Enkrat je že opeharila dr. Ravni-harja, parkrat dT. Zupaniča, končnoveljavno NSS, tploh vsakdo, ki se je spustil v kak do-govor z našo SDS, je bil koncem koncev ope-harjen na debelo. Ni namreč hvala Bogu nobenega politika in nobene politične skupine pri nas s takimi moralnimi pojmi kot je esde-esarska družba. Zato je razumljivo, da je tej družbi prevara neprestano na jeziku. Kakršen si sam, tako sodiš druge. In jutrovci sedaj sodijo, da je SLS vse opeharila. Opeharila je radikale, opeharila Vukičeviča, Davidoviča, Spaha, sploh vse po vrsti. Skratka SLS v »Ju-tru« samo »pehari«. Na drugi strani beremo v »Jutru« začudena vprašanja, kako je mogoče, da SLS živi v tako dobrem razmerju z radikali, demokrati in vsemi pomembnimi parlav mentarnimi skupinami. Ali zato, ker jih pri vsaki priliki opehari? »Jutro« piše, da zato. Veru ejo pa tega še najbolj žerjavovski telički ne. Nekaj drugega je, kar daje SLS moč in veljavo, tega SDS nima, in zato se ji vsak cekin izpremeni v.govno. Ta skrivnost je: poštenost, odkritost in možatost. SLS ni nikomur na prodaj, vsakomur pa nudi za dobre namene, dela in cilje svojo roko v pomoč. Toda, če bi si to sredstvo hotela pridobiti SDS, bi morala zanj zopet koga opehariti. A Poskrbeti. Vprašamo »Slovenski Narod«, kdaj in kolikokrat je g. dr. Žerjav poskrbel, da bi realka mogla vsaj plačevati primerno najemnino? Koliko milijonov sta vo-tirala za rešitev stanovanjske krize ministra za socialno politiko gg. dr. Žerjav in dr. Kuko. vec? Koliko imajo »klerikalci« zmisla za rese-vanje stanovanjske bede, pa je pokazal dr. Gosar, ko je prisilil vsa kapitalistična podjetja, da so zidala in je v zadnji vladi dovolil Delavski zbornici, da votira v te namene milijone. Ali mislite, da bi kak drug minister za socialno politiko tudi to odobril? V vprašanju ljubljanske realke pa ima SDS neprimerno več greha kot SLS. Zakaj ni ona poskrbela zanjo? Slovenci v Italiji G. goriški nadškof Frančišek Borjjia Sede) bo praznoval petdesetletnico svojega mašništva 26. avgusta in ne julija, kakor jc bilo pomotoma javljeno v »Slovencu« dne 6. julija t. 1. Novi delavci v vinogradu Gospodovem. V torek je goriški nadškof Frančišek Sedej posvetil v mašnike naslednje gospode iz goriške nadško-fije: Goljevšek Božidar, Marijino Celje; Martinčii Albin, Gorica; Zorn Mirko, Prvačina in Žagar Anton, Log-čezsoča. — V nedeljo dne 17. t. m. pa bodo v Trstu posvečeni gg.: Cesar Kari, Gulii Alojzij in Policardo Josip. Zakaj ni bilo Primorcev na velesejmu. Udeležba Primorcev, tudi trgovcev, na ljubljanskem velesejmu je bila letos prav pičia. Obiskovalci so to takoj opazili, nastalo je povpraševanje po vzrokih. Zanimanje za velesejem je bilo tudi letos na Primorskem prav tako veliko kakor druga leta. Toda naši bratje na sejem niso mogli, ker niso dobili potnega lista. Slovencem in Hrvatom delajo oblastva v tem pogledu take sitnosti, da se še trgovec čuti srečnega, ako sploh dobi potni list; zasebnikom pa se dovoljenje a priori odbije. Še v slučaju bolezni se delajo take sitnosti, da navadno prispe sorodnik s Primorskega v Ljubljano, ko so mu brata ali sestro že pokopali. Zdravniška izpričevala ne zadostujejo, vidirati jih mora italijanski konzul v Ljubljani. Te ovire škodijo naravno predvsem primorski deželi, posebno pa Trstu, ki je navezan na promet iz zaledja. Nikjei se predpisi glede izdajanja potnih listov ne izvajajo tako strogo kakor na Primorskem. Policija jc šla v svoji strogosti tako daleč, da so ji te dni celo tržaški fašistovski listi priporočali večje umerjenost, češ, da s svojim postopanjem škodijc trgovini. Tudi mi smo tega mnenja. l su sls! govo breme ni lahko! Zakaj in čemu trpljenje7 Živi in uživaj!« In je zvabil in je zmamil, da sc je zgodilo — takrat, kakor danes —, kar je sveti Duh po preroku Izaiju povedal našim očetom, ko je dejal: »Pojdi k temu ljudstvu in reci: Z ušesi boste slišali, pa ne razumeli; z očmi boste gledali, pa ne videli; zakaj otopefb je srce temu ljudstvu in so na ušesa težko slišali in si oči zatisnili: da ne bi morda z očmi videli in z ušesi slišali in s srcem umeli ter se spreobrnili in jih jaz ne bi ozdravil.« ___ Dalje. Delavsko-mfadanski tabor na SVETI PLANINI NAD TRBOVLJAMI bo priredila »Krekova mladina« v nedeiio, dne 17. julija. Z jutran jimi vlaki prihod v Trbovlje, kjer bo zbirališče ob sedmih pred Društvenim domom, nakar odhod nn goro. Tam bo ob desetih pridiga in sv. mnša, pri kateri poje mešani pevski zbor. — Po sv. maši tabor. Govorilo bo več naših delavskih voditeljev. Po taboru v skupinah izleti v naravo. Vabljeni vsi! KREKOVA MLADINA. ICaf se godi doma t Dr. Andrej Ferjančič. Danes ponoči je preminul na Bledu g. dvorni svetnik dr. Andrej Ferjančič. Rojen je bil leta 1848. v Slapu pri Vipavi, gimnazijske študije je dovršil v Gorici, univerzitetne pa na Dunaju. Služboval je v Iliotzingu pri Dunaju, pozneje kot sodnik v Ptuju, odkoder je odšel v Novo mesto za državnega pravdnika. Leta 1888. je bil v isti funkciji premeščen k ljubljanskemu sodišču. Bil je vedno zavoden Slovenec. Za državnega poslanca je bil izvoljen prvič leta 1887. v kmetskih občinah notranjskih, potem pa za gorenjska mesta. Podpredsednik avstrijskega parlamenta je bil od leta 1808. do 1900. Veliko zaslug je imel rajni tudi za Bled in njega razcvit. Bil je pošten in simpatičen mož. Naj v miru počiva! Dve deklici utonili v Pesnici. Anica in Danica Sekelšek v starosti 8 in 9 let, hčerki železničarja Sekelška v Slov. Bistrici, sta bili nekaj dni na obisku pri starem očetu Ivanu Sekelšek v Partiuju. Dne 12. julija sta se podali kopat v Pesnico v bližino grada Hrastovec. Zašli sta na globoko mesto pri Ziginem mlinu ter utonili, ker nista znali plavati. V bližini nesreče so bili le otroci, ki pa niso mogli pomagati, ker nobeden ni znal plavati. Pesnica jo sicer plitva, a ima tolmune, ki so smrtno novarni celo za odrasle, kaj šele za deco. Že mnogobrojne nesreče utopljenja nedoraslih otrok bi naj bile onim, ki imajo nadzorstvo, najresnejše svarilo I Smrtna nesreča. Franc Zaman, 70 letni posestnik iz Tomažje vasi pri Novem mestu so je peljal pretečeni ponedeljek iz Novega mesta proti domu. Pred znanim ostrini ovinkom med Lešnico in Št. Potrom se mu je splašil kouj. Zaman je odletel z voza in zadel z glavo ob cestni kamen s tako silo, da si je prebil lobanjo in čez nekaj minut izdihnil. Z nesrečnim Zamanom se je vozila tudi njegovo hčerka, na katero je dal prav isti dan prepisati v Novem mestu svoje posestvo. Konja, ki se je strgal od voza, so ujeli v št. Petru. B®euue novico *k Osebna vest. Ob priliki birme v Trbovljah jo g- knezoškof dr. Karlin imenoval priljubljenega trboveljskega župnika g. Jakoba Gašpariča za svojega duhovnega svetnika radi njegovega vnetega dušnopastirskega delovanja in njegovega truda za obnovo cerkve. Čestitamo! ~k Duhovniki lavnntinske škofije, ki so leta 1892. stopili v dušno pastirstvo, imajo letos sestanek v sredo 27. t. m. pri dekanu na ■Vidmu ob Savi. Izmed 20 tovarišev jih živi po preteku 35 let še 11. Med pokojnimi je žal tudi dekan dr. Jože Kržišnik, ki je lani umrl v Ilirski Bistrici. * Konstituiranje oostnih okrajnih odborov. Dno 29. junija t. 1. izvršena volitev načelnika In odborovih funkcionarjev za cestni okraj metliški je postala pravomočna. Za načelnika je bil izvoljen Jože Nemanič iz Zele-beja, za načelnikovega namestnika Anton Ba-Tuk, Dražiči, za blagajnika Ivan Golia, Metlika. •k Svarilo izseljencem. V Trstu se je nastanil Leo Štrukelj, rodom iz Št. Ruperta na Dolenjskem, ter si najel zakotne agente, ki mu nabirajo žrtve izseljencev na ta način, da jim svetuje, naj si vzamejo samo potne liste za Italijo in 500 dolarjev denarja, na kar jih bo Štrukelj iz Trsta odpravil brez težave v Zed. države Amerike. Kot tali Strukljev priganjač-agent je deloval L. M. iz Kočevske Reke. Odpravil je v Trst pet deklet in štiri fante, od koder jih je Štrukelj proti plačilu 450 dolarjev od osebe odpravil navidezno v Ameriko, v resnici pa na otok Kubo. Od teli žrtev sta se dva, in sicer Ivan Springer in Jožef Hutter iz Novih Laz, vrnila iz Kube nazaj ter to goljufijo naznanila. Na sleparski način v tujino izrabljena dekleta se nahajajo sedaj v težkih razmerah na otoku Kuba, in ker je ravno takrat odpotoval tudi neki Rotler, trgovec z dekleti, se domneva, da je isti neizkušenost in bedo navedenih deklet izrabil ter jih odpravil v tolerančne hiše, oziroma jih prodal kot bele sužnje. To naj bo vzgled vsem, ki imajo potrebo se izseliti v prekomorske države. ,Ysak naj se izogiblje zakotnih agentov, posebno onih, ki poslujejo v inozemstvu in nihče naj ne odpotuje, kateremu ni pregledal potne liste in parobrodne karte izeeljeniški nadzornik v Ljubljani! ■k Diplomski izpit z odličnim uspehom je napravil te dni na zagrebški eksportni akademiji g. Hrvoj M a j s t e r, sin generala Maistra iz Maribora. ■k Jaronino in okoliške župnije opozarjamo na nedeljsko prireditev Ljudskega odra iz Maribora v JaTenini. -k Razpisano mesto kateheta. Na državni realni gimnaziji v Celju je razpisano učno mesto za katoliški verouk. S predpisanimi dokumenti opremljene prošnje, naslovljene na ministrstvo prosvete, je po službeni poti vlagati do vštetega 25. julija 1927. pri velikem županstvu mariborske oblasti. •k Veroučitelji, ekskurendni učitelji ter učit. žen. ročnih del se vabijo, da predlože čimpreje prijave za nagrado dejanjskih učnih ur in potnin za dobo od 1. aprila do 30. junija 1927. in sicer prvi direktno računovodstvu odsek za ljubljansko in mariborsko oblast Ljubljana, Marijanišče — ostali pa službenim potom velikemu županu •k Polovična vožnja za obiskovalce zdravilišč. Zelezn. uprava razglaša, da velja za vse polnilce, ki potujejo v zdravilišča in ostanejo tamkaj najmanj 14 dni, 50% ni popust pri vožnji po drž. železnicah, neglede na višino davka, ki ga posamezni posetniki zdravilišč plačajo. Poselniki zdravilišča pa, ki so prispeli v zdravilišča, preden je veljal zgoraj omenjeni popust, si morejo kupiti za povratek do prvobitne odhodne postaje polovično vozno karto, če morejo s potrdilom uprave zdravilišča dokazati, da so prebili taimkaj najmanj 14 dni. •k Trgovci v Ljubljani in ljubljanski oblasti, ki plačujejo točilno takso, morajo svoje prijave radi odmere točilne fekse po tarifni postavki 62 t .z. za triletje 1928.—1930. opraviti v območju finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani v času od 1.—20. septem-brat in sicer pri pristojnem oddelku finančne kontrolo. Gremij trgovcev opozarja vse prizadete na rok vložitve prijave. Kako naj se prijave izpolnijo, bo gremij člane pravočasno obvestil. — Načelstvo. Pažnjo vredna rastava »Stan« (die Wohnung). Od 23. julija do 9. sept. t. 1. bo priredil nemški »Werkbund« v Stuttgartu v Wurttembeigu veliko razstavo pod gornjim naslovom. Glas, katerega uživajo prireditelji in njegova organizacija v strokovnem svetu, jamči za veliko stvarnost in temeljitost te razstave. Ze stvar sama vsekakor zasluži pozornost najširših krogov. Gradnja stanovanj je eno najvažnejših vprašanj sedanjosti, gledano ne samo s primitivnega stališča tako zvane stavbne krize (pomanjkanje stanovanj), ampak tudi s stališča mnogoštevilnih zahtev vseh današnjih prilik, posebno z oziram na ekonomičnost za posameznike in za celokupno narodno gospodarstvo ter z ozirom na narodno zdravje in kulturo. Radi tega se opozarja na to razstavo, na katero se bomo ob priliki še povrnili. Zeljene informacije daje nemški konzulat v Zagrebu. ~k Izkaznico za romanja na Brezje so bile v sredo razposlane na vse župue urade v la-vantinski škofij i. Upamo, da jih bodo v nedeljo že vsi imeli. Kjer žele več izkaznic, kot smo jih poslali, naj čimpreje pišejo po nje! — Odbor. •k Na naslov pošlega ravnateljstva. Vedno bolj pogosti so slučaji, da morajo naročniki ljubljanskih dnevnikov v Turnišču na liste čakati po dva in še več dni. Ob neki priliki smo že poročali o nerednem dostavljanju časopisov na pošli v Turnišču. Kakor se dozdeva, opozorilo pri merodajnih krogih ni našlo odmeva. Nerednosti namreč niso prenehale, marveč postajajo vedno bolj pogoste. V preteklem tednu n. pr. so bili časopisi dvakrat zavoženi drugam in so dobil naročniki sredino številko šele v četrtek, sobotno pa šele v ponedeljek. Naročniki se radi tega hudujejo in tudi vodja pošle ima sitnosti. Prosimo poštno ravnateljstvo, da izsledi, kdo je kriv nerednosti in da slori petrebne korake, da se te nerodnosti v bedeče preprečijo. Ambulance na vlaku naj natančno pogledajo naslove, potem bo vse v redu. •k Usoda Mcštrovičcvcga zmagovalca. Mojster Meštrovič je bil že pred vojno izdelal načrt in glavno figuro za monumentalen vodnjak na Terazijah v Belgradu. Vojna je izvršitev načrta preprečila in glavna figura: »Zmagovalec« je vsa lela spravljena v neki šupi v Belgradu. Ko je postal župan dr. Ku-manudi, je prosil kiparja Meštroviča, da bi se smel začasno »Zmagovalec« postaviti na Terazijah, dokler bi ne bilo mogoče zgraditi celega vodnjaka. Meštrovič je na to pristal. Tedaj se je pa dvignila v belgrajskem časopisju velika kampanja proti »Zmagovalcu« od-nosno proti temu, da bi se postavil na Terazijah. Belgrajska mestna občina je pod vtisom te kampanje dela za podstavek ustavila. Ko se je g. Meštrovič te dni vrnil iz Egipta od-nosno Mezopotamije v Zagreb, ga je obiskal prijatelj poslanec Dučic in ga vprašal, kako sam misli o celi stvari. G. Meštrovič je odgovoril, da prepušča Belgrajčanom, da slore z »Zmagovalcem«, kar in kakor se jim zdi prav. Kar se tiče njega samega, bi mu bilo najljubše, ako bi se zgradil cel vodnjak po njegovem načrtu. Materijalno bi mu sicer ta ias ne konveniralo, ker ima naročila za Ameriko, toda na ljubo Belgrajčanom bi se dela lotil. •k Zvišanje govorilnih pristojbin v prometu s Češkoslovaško. Po odredbi ministrstva je od dno 1. julija 1927. pristojbina za navaden pogovor med našo kraljevino in Češkoslovaško 3.80 zl. fr. ali 41.80 Din. Za nujne pogovore je pristojbina trikratna, za silno nujne pa desetkratna tako velika. ■k Kupimo sledeče knjige, tudi rabljene: Trije mušketirji, Dvajset let pozneje, Deset let pozneje. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. •k Razpisana je služba pogodbenega poštarja v Osilnici (III-2). Jamčcvina 800 Din. Letni prejemki: redna plača 6G00 Din, dokla-da (50% redne plače) 3300 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 182 Din. — Prošnje s prilogami naj se pošljejo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 26. jul. 1927. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima prosilec | zagotovljene prostore za pošto. •k Bolnim na želodcu, v črevesju in pro- ! bavilih povrne uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice redno delovanje prebavil ter s tem omogoči, da pridejo zdrave redilne snovi v kri. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se je >Franz-Josef«-voda izkazala zlasti pri ljudeh, ki se premalo gibljejo, kot zelo koristna. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KUŠAKOVIČA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe •k Vrednostne papirje vseh vrst, pred- in povojne, tu- in inozemske, delnice, bančno za-dolžnice, državna, deželna in mestna posojila, železniške prioritete, obligacije, založnice, rente, srečke itd. kupuje in plača najbolje Efektna banka M. Jankole, Ljubljana, Kongresni trg 9. Cjublfana O Francoski narodni praznik. Včeraj je francoski narod praznoval svoj narodni praznik. Ob tej priliki so posetili tukajšnji predstavniki oblasti in važnejših korporacij francoskega konzula g. Richarda in mu izročili svoje čestitke. Med drugimi so posetili konzula veliki župan dr. Vodopivec, predsednik oblastne skupščine dr. Natlačen, mestni komandant general Vukotič, mestni komisar dr. Mencinger, generalna konzula marchese Ga-votti in Pleinert, konzul Resi ter predsednik francoskega krožka dr. Pretnar. © Umrla je včeraj gospa Antonija Pichlor. Pokopali jo bodo v soboto ob 4. popoldne. Naj v miru počiva. O Slovensko katoliško akademsko starešinstvo so je preselilo iz svojih dosedanjih prostorov, Akademski dom, Miklošičeva c. 5 v palačo Vzajemne posojilnice, Miklošičeva c. 7, v bivše prostore Prosvetne zveze. Prosimo vse, da naslavljajo vsa pisma na ta naslov. — Odbor. G Poškodba ograje. V Vrhovčevi ulici so neznani zlikovci poškodovali novo vrtno žično ograjo, last trgovca in posestnika Antona Ka-divca v Slomškovi rilici. Kadivec trpi 500 Din škode. © Tatvine. Gostilničarja Rada Jazbeca je neki muzikant naprosil, naj mu za kratek čas posodi svoj smoking in črn polcilinder. Gostilničar je tej prošnji ustregel, vendar pa mu godec obleke ni vrnil. Gostilničar trpi 1100 dinarjev škode. — Sinko Egidij je ukradel svoji mamici vsoto 4500 Din, vendar pa ga je policija hitro izsledila. Na policiji je tatvino neženirano priznal, vendar pa izjavil, da svojega dejanja ne smatra za tatvino, ker je vzel takorekoč denar le na posodo. Policija ni bila tega mnenja ter ga je vtaknila v zapor. © Izjava. Od danes nisem plačnik za nadaljnje dolgove moje žene. Ivan Jurkovič, strojevodja, Ljubljana. Maribor □ Nuncij Polegrinetti in škof Akšamovič v Mariboru. Včeraj sta se pripeljala iz Varaž-dinskih toplic v Maribor strogo ineognito nuncij Pellegrinetti in djakovski škof dr. Akšamo-vič. Ogledala sta si mesto in popoldne tudi elektrarno v Fali. Zvečer sta se preko Ptuja odpeljala zopet v Varaždinske toplice. Mariborskega škofa dr. Ivarlina ni doma in se mudi na birmo vanju v laškem dekanatu. □ Upravni odbor Mestne hranilnice raz-puščen. Včeraj, v četrtek, je došel iz Belgrada odlok, da se razpusti sedanji upravni odbor Mestne hranilnice. Za gerenta.je imenovan dr. Rudolf Ravnik, kateremu so dodelili sosvet po proporcu posameznih političnih skupin v občinskem svetu. Vzrok razpusta, tako se domneva, je v tem, ker dosedanji upravni odbor ni hotel ustreči zahtevi po spremembi pravil Mestne hranilnice, kakor sta zahtevala občinski svet in ministrstvo. □ Nova tiskovna tožba. V kratkem bodo vložili bivši bogoslovci iz 1. 1919. tožbo zoper »Volksstimme«, ki jim je zadnji čas ponovno očitala, da so pri znani demonstraciji streljali na vse. □ »Ljudski oder« gostuje v Jarenini. Mariborski ljudski oder bo v nedeljo 17. julija popoldne priredil igro »Maks v škripcih« v Jarenini. Na programu so še druge zanimive točke. Mariborčani naj ob tej priliki napravijo izlet v Jarenino. □ Arehora nedelja — bo prihodnja nedelja pri Sv. Arehu na Pohorju. Ob 10. slovesna služba božja s pridigo. Planinci se bodo to nedeljo pridružili romarjem in domačinom, ki radi na to nedeljo pohite na Pohorje. □ Zanimiva tiskovna razsodba. Sodni senat v Mariboru je pred kratkim razsodil, da urednik »Slov. gospodarja«, ki je z odgovorom predložil rokopis pisca, ni zadostil tiskovnemu zakonu ter se je dovolilo, da se proti uredniku vrši postopanje. Urednik pa je imel v rokah sodno-uradno potrdilo, da je akt z odgovorom pravilno vrnil, zato se je zoper to razsodbo sodnega senata pritožil. □ Surovost. Včeraj so se pasanti pri kolodvoru zgražali nad dvema hlapcema, ki sta neusmiljeno pretepala vole. ker niso mogli speljati težko obloženega voza. Ljudje so poklicali stražnika, ki je hitro napravil red ter oba suroveža prijavil, Cel/e & Zunanji minister N. Voja Marinkovič v Celju. Včeraj ob 3. uri popoldne se je ustavil pred hotelom »Evropo« avtomobil, iz katerega je izstopil zunanji minister dr. Voja Mairinko-vič s svojo soprogo. Po kratkem odmoru v kavarni je nadaljeval pot proti Ljubljani. Vaš dopisnik ga je vprašal o namenu njegovega poseta v Celju. Rekel mu jo, da potuje iz Zagreba preko Ljubljane na Bled in da njegov obisk v Celju nima nikakega političnega pomena. Šofer, ki ne pozna dobro pota, je slučajno zavozil mesto v Ljubljano v Celje. & Zanimivo priznanje. Pod tem naslovom je »preplonkalo« »Jutro« iz zagrebških »Novosti« poročilo o posetu ministrskega predsednika v Celju. Gospod dopisnik »Novosti« — željan senzacij — je slišal, da je g. mag. pharm. Posavec rekel med drugim tudi: »Danes Vas, gospod predsednik, pozdravljamo še ločeno mi radikali in pristaši SLS, a ko prihodnjič zopet pridete, ne boste več vedeli, kdo so eni in kdo drugi.« Gospod Posavec je rodom Hrvat, ki je v svojem govoru uporabljal tudi slovenske izraze. Rekel pa je dobesedno: »... kojih je več, jednih ili drugih.« V tem pač ni niti besedice o popolnem vstopu SLS v Vu-kičevičevo radikalno stranko, pač pa izraz trdne volje, delati na to, da se narod čim etevil-neje oklene stranic, ki mu hočejo in morejo storiti dobro, a obrne hrbet stranki fraz in ko-rupcijskih afer.. — Pri vsem tem se pa čudimo, da nihče ni holel slišati ostrih in zelo neprijetnih besed, ki jih je g. Posavec izrekel na račun »Jutrovih« ljudi. Menimo, da so bile tiste besede neprimerno večja senzacija. Dopisnik »Novosti« je tudi slišal, kaj je g. ministrski predsednik rekel »Slovenčevemu« dopisniku glede »Julra«. Tista beseda za »Jutro« ni bila baš laskava, pa jo je g. dopisnik izpustil, vedoč, da jo »Jutro« tako ne bo ponatisnilo. — Sicer pa privoščimo »Jutru«, da se lovi za zanimivostmi. Čas in razmere gredo preko njega in žal mu bo še, da se je tako slabo obnašalo v trenotkih, ki so za slovensko politiko najdalekosežnejše važnosti. <3 Telovadni nastop celjskega orlovskega okrožja. Celjsko orlovsko okrožje priredi v nedeljo, dne 4. julija 1.1., v Radečah pri Zidanem mostu telovadni nastop s sprevodom po mestu k službi božji, ki se vrši ob 9. uri. Popoldne ob 3. pa je na travniku graščine Usmiljenih sester — Marijin dvor — javna telovadba. Po javni telovadbi prosta zabava s sodelovanjem mestne godbe iz Radeč. — Te prireditve se udeleži tudi znamenita zastava Mlinarjevega Janeza iz Teharij. — Vse, ki jim je orlovsko okrožje dopeslalo plakate za to prireditev, prosimo, da plakate na vidnem mestu'izobesijo. & Moška obrtna šola v Celju. Kakor poroča časopisje, se pripravlja v ministrstvu za trgovino in industrijo odlok, po katerem bo še letos otvorjena v Celju moška obrtna šola. V to svrho je tudi odobrenih 50.000 Din kredita. •©■ Ustanovni občni zbor »Motokluba« Celje bo v nedeljo, dne 17. t. m., v gostilniških prostorih Narodnega doma. Pred pričetkom zborovanja se vrši propagandna vožnja moto-ciiklistov po mestu. In sicer odidejo ob 9. uri dopoldne izpred Narodnega doma skozi Gosposko ulico na Glavni trg, od tam pa po Kralja Petra cesti, Cankarjevi cesti, Krekovem trgu, Aleksandrovi ulici in Prešernovi ulici nazaj pred Narodni dom. Mctociklisti iz okrajnih glavarstev Celje, Gornji grad, Šmarje pri Jelšah ter iz sodnih okrajev Laško in Šoštanj so vabljeni, da pridejo ta dan zagotovo v Celje. ■©• V Colju so umrli: Dne 22. junija 1927.: Alojz in Janez Žagar, otroka skladiščnika v Ložnici št. 12, umrla kmalu po rojstvu. — Dne 23. junija: Veronika Zabreznik, kočar-jeva hči iz Rečice ob Savinji, slara 7 let; Marija Dolenc, zasebnica na Babnem, stara 57 i let. — Dne 24. junija: Ivana Škorjanc, posest-i nikova hči od Sv. Roka pri Šmarju, stara 13 j let; Terezija Kos, dninarica iz Laške vasi, stara 36 let. — Dne 26. junija: Martin Galun, posestnik v Pečkeh, star 49 let; Ivan Ivanšek, višji pisarniški predstojnik pri okrožnem sodišču v Celju, star 60 let; Josip Vrečer, zasebnik v Celju, star 77 let; Marija Kavčič, poseslnikova žena na Ložnici, stara 67 let. — Dne 27. junija: Hermana Jiclia, žena kavar-narja v Celju, sdara 55 let; Ciril Lečnk, in-valid-brivec v cel ski bolnici, star 31 let. — Dne 28. junija: Ana Šmerc, hči delavca na Spodnji Hudinji, stara 4 leta; Ida Gorenjalc, mesarjeva hči v Zavodni, stara 3 mesece. — Dne 2. julija: Stanislav Roje, sin delavca na Zgornji Hudinji, star 8 let; Marija Zavrl, žena posestnika v Liscah, stara 69 let; Josip Lu-dovik Weiss, šolski ravnatelj v pokoju, star 79 let. — Dne 4. julija: Jožef Tacar, dninar v Dobležicah, star 43 let; Alojzij Blnder, delavec v Gaberju, star 21 let. — Dne 5. julija: Barija Brenkovič, žena orožniškega narednika v Vojniku, stara 50 let, — Dne 3. julija: Marija Weiss, zasebnica v Celju, umrla v Gradcu, stara 64 let, in prepeljana v Celje. — Dne 8. julija: Katarina Dornig, zasebnica v Celju, stara 71 let. — Naj počivajo v miru! muf © Visok obisk. Te dni sta poselila ptujskega prošta papeški nuncij v Belgradu 1'elegrinetti in J djakovski nadškof Aksamovlč. Mudila sta te v me-j stu le nekaj ur ter se nato z avtom odpeljala proti Rogaški Slatini. Obljubila sta, da so v kratkem zopet vrneta, da si natančneje ocledata mesto in ni«-1 ca zgodovinske znamenitosti Besednjak Divjega moža. Sestavila Giovanni Papini in Domenico Giuliotti. Prevaja Peter Klemen. LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA (AMORE DEL PROSSIMO). »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« uči Kristus. Purgar pa odgovarja: »Nikolil Povem ti naravnost in zapomni si že vendar enkrat, da so imeli Judje čisto prav, ker so te križali zaradi tistih tvojih prismojenih naukov. Prvi najbližnji, pravi pregovor, je človek sam, jaz pa, ki nimam otrobov v glavi, hočem izpopolniti celo pregovor takole: »Edini bližnji sem jaz sam«, in odklanjam tvoje poezije. Sc razumemo7« SVOBODNA LJUBEZEN (AMORE LIBERO). To je tista ljubezen, ki je prav tesno spojena z živalskim trebuhom. Svoboda, kakor jo razlagajo doktorji strasti in kakor jo znajo uživati sužnji mesa, uganja sila čudne šale: Namesto da bi razldepala, vklepa. A človek tega ne opazi. Pride pa usode polni dan, ko nenadoma zavonja smrad svojega lastnega duševnega trupla in bi se ga rad znebil, a ne gre, ves trhlen pade v jarek in iz jarka še niže in niže. In s prav spodobno besedo bi se to imenovalo: Itinerarium ad diabolum ali vozni red za v pekel. BRATOVSKA LJUBEZEN (AMOR FRA-TERNO). Oče leži zleknjen na postelji in ne črhne besedice iz čisto enostavnega razloga, ker jc mrtev. Dva brata brskata po predalu: »Pa vendar mora biti tukaj.« Z rokami, ki so podobne krempljem, mečeta iz predala po sobi robce, srajce, spodnje hlače, ovratnike in kravate, in ena izmed štirih rok končno zagrabi ovitek. Sumljivo se oba brata nadzirata drug drugega in hlastno zreta na najdbo. Oni, ki je našel, kar sta oba iskala, raztrga ovitek, razgrne list in čita s tresočim glasom, drugi mu hlastno sledi z izbuljenimi očmi; ne da bi se zavedal, jc že zagrabil brata za roko, mrtvec je zapustil prvemu vse premoženje, drugemu pa samo dolžni delež. Prvi se sili, da bi skrival lastno veselje, drugi ne more brzdati svoje jeze. Hipoma ga jeza premaga, z mačjo kretnjo iztrga bratu oporoko, da bi jo uničil, in sc zapodi vanj: tepeta se, spoprijemljeta se, se bijeta, sc zaletavata ob mrtveca; se pretepata na mrtvecu samem in končno padeta skupno z mrličem na tla. In nekdo, ki ga nihče ne vidi, pa je vedno poleg, je vesel, da mu jc denar še vedno tako pokoren. JEGULJA (ANGUILLA) je sinonim za purgarja vselej, kadar ima tale vzorni gospod smolo in pade v kremplje pravice, ki ga vedno pričakuje z na pol razprtimi rokami. ŽIVAL (ANIMALE). Človek je ves srečen mislil, da je v devetih nebesih, ko so mu zoologi devetnajstega stoletja dokazali, da je tudi on žival. Že Dante je imenoval nekega moža: »O, ljubka ti žival, in dobrohotna«. Človek današnjega veka pa je postal ves nesrečen in zločest, zato je razumel svojo zvezo z živalstvom dobesedno in mesto žival je hotel postati živina in iz živine zverina. Nadejamo pa se lahko, da pride polagoma prav do rastlinstva, kjer bo po vsej j pravici zavzel mesto poleg strupene trobe-like, kristavca in Adamove glave. jih nc jedo, tako da za svoje pokolje nimajo niti ene opravičbe in ta je: apetit. Pustimo dialektikom lahko delo, da izvajajo posledic«* ARGUS (ARGO) jc imel sto oči in verjetno ie, da ni mogel spati, ker ni mogel zapreti vseh hkrati in da ni mogel živeti v miru, ker jc moral gledati toliko grdobijc okrog sebe. 2e precej časa pa jc, odkar so se modri ljudje, ki imajo samo dvoje oči, ra še te so nekoliko zameglenc, navadili, imeti eno oko vedno zaprto tudi po dnevi. Zadnje čase se razširja celo moda, mer žati na obe, to pa zato, da imajo tudi tatovi in slikarji kaj od tega. PODTAKNJENI SPISI (APOCRIFI). Podtaknjeni, torej nepristni so za mo» derne brezverske kritike vsi oni spisi, hebrejski ali grški, sveti ali posvetni, zgodovinski ali poetični, s pomočjo katerih jc mogoče dokazati resnično bivanje Kristusovo, poslanstvo apostolov, moč mučenikov, ■ čudeži svet* nikov, tradicija Cerkve in primat Rima. ARITMETIKA (ARITMETICA). Aritmetika ni nikako mnenje, pravi tisti, ki hoče zmešati račune tako, da njegovi dolgovi paradirajo kot terjatve. Kaj jc torej aritmetika? To je absolutna gotovost, da si dvo in dve ne moreta kaj, da nc bi dali štiri. Razen te ni nobene druge gotovosti, pravi knjigovodja, in dokler mi gospodje nc dokažejo z enostavno regeldetrijo dogmo o sveti Trojici in s pravili o množenju čudež o pomnoženju kruha in rib in z algebraičnimi enačbami bi-f vanje božje in s kubiranjem lesa resnico o križanju, odklanjam kategorično vsako krščanstvo in mislim, da lahko oklofutam, kadarkoli hočem, svojo mater ter brcnem po stopnicah vsakega berača, ki bi trkal na moja vrata. HARLEKIN (ARLECCHINO). Četudi se na zunjij vidi, vendar nosimo vsi, kar nas jc, pisano obleko Harlckinovo. Naše misli, naše strasti in naše sanje so pisane krpe, slabo sešite druga z drugo, ki z leti poblede, dokler cela obleka ne postane umazanosiva, se razccfra in odpade. Tedaj pa ostane samo šc ona druga obleka iz kože in kosti, ki lepega dne otrpne v smrtni grozi. In šele tedaj bi smel gospod svetnik Bo-gobojko Luciferinič, najhujši sovražnik vsakega protislovja, upravičeno vzklikniti: Evo vam človeka, ki mi je podoben: človek iz cela. DIŠAVA (AROMA). Najljubkejša dišava ne dehti nc iz cvetlic ne iz esenc nc iz kozmetičnih preparatov, šc manj pa, kakor bi utegnil morda misliti kak tercialec, iz svetniških relikvij, najpopolnejša dišava puhti iz telesa in duše modernega purgarja, ki je brez dvoma tista »sol zemlje«, o kateri tako nerodno govori »lako zvani« Evangelij. ZARDETI (ARROSSIRE). Nekoč (za časa sramežljivosti) so zarde vale zlasti ženske; in to je bilo zaročencem in možem všeč, ker so si domišljali (o tepci!), da tiči v tej rdečici jamstvo za zvestobo njih zaročenk in žena. Če bi bilo danes sploh mogoče, da kafer? zardi, bi zardela zato, ker jc zardela. Pa fudi ta rdečica ni več mogoča, kajti moški obrazi so iz pristnega brona, na žen-, skih obrazih pa se nc prikaže druga rdečica kot tista, ki jo pušča rdeča šminka. © Osebna vest. G. Artur Mrevlje, kazenski zagovornik in notarski kandidat je izstopil iz notarske pisarne Carli in vstopil v notarsko pisarno K. Bratkoviča. , , © Neumljivo. Iz narodno-zavednih trgovskih krogov se nam poroča, da je pričela tukajšnja »Pe-tovijac, usnjarska industrija d. vpre-žen«, ni dosti delj za rabo kot dve leti. Ve-lika ponev pa vzdrži pet in še več let. Moderen kovček je jako slabe kvalitete v primeri z onimi prejšnjih let. Gladstone je imel kovček, s katerim je prepotoval več kot 50.000 milj, a je še vedno v dobrem stanju ter ga imajo njegovi nasledniki zelo v časti. Sedanji kovček pa že po par letih postane nelep in obrabljen. Rami toaletni predmeti vzdrže zelo različno. Krtačica za zobe, katero rabimo dvakrat dnevno, je navadno obrabljena že v enem mesecu, a dobra ščetka za lase je pa dostikrat še po desetletni uporabi v dobrem stanju. Glavniku prisoja pisec kratko dobo. Ko se mu odlomi prvi zob, navadno že frči v kot. Ker je govor ravno o krtačah za lase, pripomnimo, da je lord Leveson, ki je umrl leta 1854., imel ščetko 60 let, a je še danes po 128 letih poirabna, kar znači, da so nekdaj izdelovali reči iz vse boljšega blaga kot pa dandanes. Gumb za ovratnik bi moral pravzaprav >preživeti< vsakega lastnika, toda ta mali .predmet navadno odskoči v kak kot, se za kotali pod pohištvo, ali kam drugam in ni ga več, četudi preiščeš vse kote. Neki Anglež pa se ponaša, da ima eden in isti ovratnl gumib od leta 1873., torej že 54 let in da je dal en šiling zanj! Žepno uro, ako je prvovrstna in ako lastnik pazi na njo, je mogoče zelo dolgo imeti. Gori omenjeni ravnatelj pravi, da ima v posesti zlato uro, katera je stara že 107 let in še vedno natančno kaže. Po bitki pri Edgehill-u je zmanjkalo enega številne družine gradu Verney. Pozneje so nnšli zgorelo okostje in na zogljeneli roki družinski pretan. Ta pretan imajo potomci Vemev-ev silno v časti ter ga vsakteri član natakne na roko, kadar se poroči in šele pozneje izmenja za drugega. Jekleno pero navadni ni bilo starejše kot en teden, ako je bilo v rabi seveda. Tcda moderno polnilno pero vzdrži zelo dolgo. Nekdo, ki je kupil tako pero pred 18 leti, je napisal z njim okoli sedem milijonov besed. Ker povprečni roman vsebuje približno 70.000, je potemtakem napisal sto takih knjig. Gotovo tudi svoje vrste rekord. Od dražjih stvari je avtomobil oni, kateremu je prisojena razmeroma zelo kratica doba. Malokdo ima isti motor več kot štiri leta, seveda ako ga stalno rabi. Zelo redek pa je na cesti avto, ki bi bil star deset let. Kakor povsod so pa tudi tu izjeme. V Lowestoft-u ima nekdo avtomobil, ki je bil zgrajen leta 1904., torej pred 23 leta in dasi ga vsak dan »naprcže«, je še sedaj za rabo. Še staje,jši pa je takozvani Panhard avto, kateri ie bil izdelan 1. 1901., a je še pred par dnevi napravil pot iz Londona v Brighton, to je nad 50 milj. ★ General Hoff mamn, znan iz svetovne vojne zlasti po miru v Bresta Litovskem, ki je 8. julija t L umrL ParU, kakor se je videl z Lindberghovega aeroplana. Triumfalni sprejem lcUlca Lindbergha v Newyorku. Maršal Pilsudski, jpoljsiki -ministrski predsednik, ki se ima boriti z velikimi notranjepolitičnimi težavami. Neurja v Franciji. Kakor smo te dni poročali, so bila velika neurja zlasti v Franciji in na Sakson.kerr.Pri- čtijoča slika nam kaže povodenj, ki jo je povza-oM dez, v uhci de la Gore v Parizu. Gospodarstvo Bombažna industrija v Sloveniji. 14. julija 1927. Pretekli mesec smo objavili par podatkov o tekstilni industriji na splošno v celi državi kar so prinesli .po našem listu tudi drugi. Danes podajamo pregled bombažne industrije v Sloveniji z najvažnejšimi podatki: 2e pred vojno smo imeli v Sloveniji znatno bombažno industrijo, ki pa so je tako izredno razr vila šele po vojni. Ustanovljenih je bilo več novih podjetij, stara pa so se razširila. Pred vojno smo imeli v Sloveniji samo dve predilnici in dve tkalnici, po vojni pa se jo ustanovilo: 3 tkalnice, več belilnic in apretur ter tovarna bombažnih tiska-nin. Leta 1018. ob prevratu smo imeli v bombažni industriji samo 800 statev, danes jih imamo že 2160. Število statev so je torej po vojni povečalo za 152% 1, kar je izredno veliko In v kratkem se zopet ustanovi nova predilnica in tkalnica v Kočevju. Cehi se interesirajo tudi za ustanovitev na-daljnih podjetij. ■ Danes razpolaga tekstilna industrija v Sloveniji (2 predilnici) s 57.182 vreteni ter (5 tkalnic) z 2166 statvami, kar pomeni, da imamo v Sloveniji 51% celokupnega števila vreten v celi državi ter 33% vseh statev v državi. Pri tem je treba šo upoštevati, da delajo tovarne večinoma radi prezaposlenosti v dveh šihtah in moramo prav za prav računati s 114.000 vreteni. Obe predilnici kakor tudi tkalnice so prav močna podjetja in razmeroma prav velika; saj pride poprečno na 1 predilnico v Avstriji 12.100 vreten, v Italiji 9400, v Češkoslovaški pa 40.000 vreten. Statistika bombažno industrije v Sloveniji bi dala sledečo sliko: 57.182 vreten, 2166 statev; poraba sirovega bombaža 22.500 bal letno, produkcija prediva 3,650.000 kg, tkanin 23,000.000 m; motorična sila 6110 k. s., zaposlenih je 3470 delavcev. Podjetja to stroke so: 1. Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner d. d. Podjctjo ima predilnico v Litiji ter tkalnico v Št. Pavlu pri Preboldu. Predilnica je bila ustanovljena leta 18S6. tkalnica pa leta 1831., oziroma leta 1870. Podjetje je postalo d. d. leta 1923. do leta 1923. so bile tvornice last VVcreinigte oster-reiohischo Textilindustrie A. G.< Podjetje ima: 36.880 vreten, 480 statev, porabi letno 14.000 bal bombaža ter producira 2,400.000 kg prediva, 5 milijonov metrov tkanin, motorna sila: vodna 80, parna 1500.k. s, delavcev ima 1250. Podjetje dela ; skoro izključno za domači trg. itet 2. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič £d. Glanimann & And. Gassner. V Tržiču se je razvila jako lepa industrija, največje industrijsko podjetje pa je omenjeno, ki je bilo ustanovljeno leta 1885. Soustanovitelj te tvrdke g. And. Gassner je bil znana in zaslužna gospodarska osebnost v Sloveniji. Predilnica podjetja ima 22.302 vreteni, tkalnica pa je največja v Sloveniji, saj ima 614 statev. Poraba bombaža na leto znaša 8—P000 bal. Producira: prediva 1,250.000 kg, tkanin a,100.000 m. Podjetje tudi izvaža na Balkan in Orient. Podjetje zaposlujo 1000 delavcev ln je zanje napravilo več socialnih naprav. Motorna sila 3500 HP, katero daje večinoma lastna električna centrala. 3. Jugoslovanska češka tvornica bombažnih fiskanin, d. d. v Kranju je bila ustanovljena leta 1924. in se Izredno hitro in ugodno razvija. Tvornica ima 487 statev ter porabi za izdelavo circa 7 milijonov tkanin okoli 700.000 kg prediva. Poleg tkalnice ima tudi tiskamo za bombaževo blago s 3 tiskarskimi stroji (z vsemi zraven spadajočimi stroji tecr barvarno in znaša produkcija letno 10 milijonov metrov. Delavcev je zaposlenih okoli 650 ter ima okoli 600 k. s. 4. Mariborska mehanična tkalnica in apretu-ra Doctor iu drug. Ustanovljena leta 1922.; izdeluje pisano blago. Ima pa 430 statev in letno producira 3.5—4 milijone metrov. Delavcev ima zaposlenih 360 do 400. Šitevilo k. s. je 300 elektromotor. 5. Slihtovna in mehanična tkalnica E. Zelcn-ka & Coinp. datira iz leta 1922. V tovarni ima 125 statev, ki izdelujejo letno 1,100.000 m tkanin, za kar porabi 100.000 kg preje. Zaposlenih je okoli 100 delavcev in stroji delajo z motorno silo 80 k. s. 6. Mariborska tekstilna tvornica d. z o. z., Maribor ima poleg tkalnice v Varaždinu v Mariboru belilnico in apreturo. Beli in apretira letno 3,400.000 m in še 160.000 kg prediva. Zaposlenih ima 95 delavcev, motorna sila je 150 k. s. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1922., namerava v najkrajšem času pridružiti svojemu mariborskemu obratu barvarno. Kakor je videti, se je bombažna iu sploh tekstilna industrija začela ugodno razvijati po vojni. Leta 1924. je bilo v bombažni industriji zaposlenih le 2600 oseb, danes jih je 3500, torej za 35% več. Večino delavstva v tekstilnih tvornicah tvorijo ženske. Kakor smo že v začetku Članka omenili, je zaposlenost bombažne industrije prav dobra. Edino nestalne cene bombaža ovirajo še hitrejši razvoj kakor tudi inozemska konkurenca Češkoslovaške, Avstrije in Italije. Konkurz je razglašen o imovini Ivana Gucka, trgovca v Laškem. Roki: 28. jul., 31. avg. in 7. september. Konvencijo glede valorizacij. Centrala industrijskih korporacij je vložila v ministrstvu trgovine in industrije predstavko, kateri pripada za-ključevanjo konvencij gledo valorizacije z drugimi državljani, kajti delnice in obligacije mnogih podjetij kotirajo tudi na inozemskih borzah. Ob priliki valorizacije v naši državi ni treba plačati taks in davka, pač pa v drugi državi, kjer se trguje z delnicami teli podjetij. Avstrija in Češkoslovaška sta sklenili recipročno pogodbo glede tega. Volna. Na naših tržiščih so cene neoprani volni (80% bele in črne) 18—22 Din za kg in kažejo čvrsto tendenco. Vendar pa je v kratkem pričakovati velikih sprememb, ker se bodo cene znižale. Poštnočekovni promet junija. 1927. Računov je bilo koncem meseca 14.223 (14.133), od tega v Ljubljani 4.593 (4.573); stanje vlog jo bilo 348.5 milij. Din (329), od tega v Ljubljani 62.2 (67.7) milijona Din. Promet je znašal 3.710.5 milij-, od tega brez gotovine 47%. DENAR. 14- jul. Na današnjem borznem sestanku se je Berlin ponovno učvrstil. Zaključen je bil po 13 515 napram 13.51 včeraj, dečim je v Curihu notiral ne-izpremenjeno. Tudi lira je narastla. Medtem ko je bila včeraj zaključena po 308.25, je bila danes po 309.25. Povpraševanje in ponudbe so se gibalo med 308 50—310. V Curihu lira neizpremenjena. Nar. banka jc dajala Prago, Curih in Newyork. Ljubljana. (V oklepajih zaklj.) Devize: Berlin 13.50—13.53, Pešta 9.93 bi., Curih 10.935 do 10.965 10.95), Dunaj 7.9975-8.0275 (8.0125), London 275.90-276.70 (276.30), Newyork 56.70 do 56.90 (56.80), Praga 168.20-169 (168.60), Trst 308.25-310.25 (309.25). Zagreb. Amsterdam 22.798—22.858, Italija 308-310, London 275.90—276.70, Ne\vyork 56.70 do 56.90, Pariz 222.25-224.25, Praga 168.20-169, Dunaj 7.9975-8.0275, Curih 10.935-10.965. Curih. Belgrad 9.1325, Pešta 90 50, Berlin 123.32, Italija 28.25, London 25.225, Newyork 519.75, Pariz 20.34, Praga 15.39, Dunai 73.15 bi., Bukarešt 3.19, Sofija 3.76, Varšava 58, Amsterdam 208.20, Madrid 88.90. Trst. Belgrad 32, London 89, Pariz 71, Newyork 18, Curih 351, Albanija 355, Dunaj 254. Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodanj 189.75, Milan 38.715, Ne\vyork 709.80, Pariz 27.79, Varšava 79.30. — Valuto: dolarji 707, lira 38.58, dinar 12.60, čsl. krona 21.025. Praga. Devize: Lira 193, Zagreb 59.35, Pariz 122.50, London 164. Newyork 3380. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% invest. posoj. 84.25den., Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 150—150, zaklj. 150, Merkantilna 98 bi., PraŠlediona 850 den.. Kreditni zavod 160 den.. Stavbna 55 den., šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 84—84.75, agrari 49—50, vojna odškodnina 343—343.50 avg. 3-15.50 do 346.25, Hrv. esk. zaklj. 94, Hipobanka 57 zaklj., Jugobanka 91—'92, Praštediona 850 den., Ljublj. kreditna 150—155, Slavonija 16—19, Trbovlje 460 do 475, Vevče 135-140. Dunaj. Don-savska-jadr. 77.55, Zivno 92.50, Kranjska industrijska 58.50, Trbovlje 43.50, Hrv. esk. 11.10, Jugobanka 12.45, Avstrijske tvornice za dušik 33.25, Mundus 173. Blago. Ljubljana. Les: tramiči (filerji) po noti kupca, popolnoma suhi, fko vag. nald. post. 260—260, zaklj. 2 vag. po 260; bukova drva, suha, fko vag. Postojna 22—22, zaklj. 3 vag. po 22. Tendenca za les je čvrsta. — Deželni pridelki: Ponudba je bila: Pšenica bačka, nova 76kg, brez dopl. si. posi., 325—327.50, bačka pšenica nova, 76 kg, brez doplačila, sul. tar., za jul., avg., po izbiri kupca, plačilo 30 dni 327.50—330, bačka pšenica, stara 75/76 slov. post., ml. tar., prompt 30 dni 335 do 337.50, koruza bačka, si. post., 30 dni 225—227.50, koruza ban. slov post., 30 dni 222.50—225, ničla-rica bačka iz staro pšenice, fko Ljubljana, plačilo po prejemu, odjem celega vagona brez užitnine 505. Zaključka ni bilo, tendenca je čvrsta, kajti dovozi v Bački so slabi, producenti pridržujejo blago ker pričakujejo povišanje cen ln so ponudbe le iz druge roke; na drugi strani pa konzum čaka na nižje cene. Cerkveni vestmi!* Duhovne vaje za gospodinje v župsiščih bodo tudi letos pri čč. uršulinkah v Ljubljani od 2. do 6. avgusta t. 1 Prinesite s seboj: molitvenik, rožni-venec, dobro voljo, oskrbnino (okolo 120 Din za vse tri dni). Pridite točno 2. avgusta ob 6. uri zvečer. Priglašajte se tako;, ker je še malo časa, samo na naslov: čč. predstojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani. Agitirajte za obilno udeležbo! JVoše difaštvo Velika manifestacija za katoliški živelj bo splitski kongres »Dačke Lige«, ki se vrši dne 22. do 24. t. m. Skupaj s Hrvati in Srbi bomo, prepojeni z vzvišeno idejo katolicizma, manifestirali za nauk našega velikega Učenika. Dvignili bomo naš prapor prave, žive vere ter prerodili naša srca z novim, svežim duhom. — Videli bomo naše sinje morje, lepe dalmatinske kraje, prijazne obraze naših bratov ... Dne 20. t. m. popoldne se odpeljemo, zvečer pa se v Zagrebu pridružimo Zagrebčanom in se odpeljemo proti Splitu ob 22.30. Hrana za srednješolce 10 Din dnevno, za akademike 18 Din dnevno; v tej vsoti pa je všteto tudi stanovanje. Tovariši! Udeležite sc tega veličastnega kongresa. Vabljeni ste! Pridite na delol — Viljem Seibitz. Orel Selca nad Školjo Loko. V nedeljo, dne 17. julija t. 1. bo tukaj velika orlovska prireditev, katero priredi Krekovo orlovsko okrožje (Škofja Loka), Ob pol 10 bo sprevod, ob 10 pa v farni cerkvi služba božja, pri kateri igra godba gasilnega društva iz Škofje Loke, nato mladinski tabor pred Krekovim domom. Ob 3 popoldne javna telovadba; nato vrtna veselica na Frtici. Ker že reč let ni bilo pri nas večje prireditve, jc zanimanje za to prireditev veliko. Vabimo vas, pridite! Nc bo vam žal. Zagreb — LJubljana. Prihodnjo nedeljo se vrši na igrišču ASK Primorjc Iahkoatlctski dvo-mateh med reprezentancama zagrebškega in ljubljanskega podsaveza. Ta dvomateh je že drugi to vrste, lani sc je vršil v Zagrebu in jc Ljubljana podlegla v razmerju 60 : 82. Po dogovoru med obema podsavezoma se bodo ta tekmovanja vršila skozi dobo devetih let in bo na koncu prejel pod-savez, ki bo odnesel večje število zmag, dragocen pokal. Tekmovanja se vršijo izmenoma enkrat v Zagrebu, drugič v Ljubljani že dolgo vrsto let naj-močnejša centra lahke atletike v naši državi, jc smatrati te prireditve kot najmočnejša naša do. mača lahkoatlctska tekmovanja. Obojestranska dobra forma atletov nam jamči, da bo borba ostra in izredno napeta, tako da bodo prišli pri nas že številni ljubitelji tega lepega športa gotovo na svoj račun. Prva profesion. garnitura dunajskega WAC-a (Wicncr Atletiksport-Club) v Ljubljani. Ljubljanski športni publiki so obeta za soboto in nedeljo izvanredui užitek. SK Iliriji se jo posrečilo z velikimi žrtvami pridobiti prvo profesijonalno garnituro slovitega dunajskega \VAC-a, ki je najstarejši dunajski klub V moštvu igra nič manje kakor šest avstrijskih internacionalccv. med njimi posebno popularni Pepi Schneider, Huber in nam že poznani Diirrschmied. Med zadnjimi vspehi tega moštva jo zmaga proti dunajskemu Rapidu v prvenstvu z 4 :1 jasen dokaz za izvanredno žilavost in kvaliteto. —« WAC je tudi edino moštvo, ki je premagalo slo-vilega BAC-a v zadnjem dunajskem prvenstvu. Ilirija nastopi v soboto ob 18. uri s posebno ojačenim moštvom, v nedeljo pa igra proti WAC-u reprezen« tanca LNP-a poskusno tekmo za prihodnjo pokalno tekmovanje JNS-a. PLAVALNA TEKMA NA LJUBLJANICI, v S. K. Ilirija Ljubljana priredi v nedeljo, dno 17. t. m. ob 14. uri veliko propagandno med-klubsko tekmo v plavanju, umetnih skokih iri watcr-polu. Tekma sc vrši na prostoru Ljubljanske- športnega kluba, Velika čolnarska ulica 4 sleaccim programom: 1. 4 X 50 m štafeta prosto seniorji; 2 50 m prosto juniorji izpod 18 let; 3. 1C0 prsno seniorji; 4. 100 m prosto seniorji; 5. 200 m prsno dame; 6. 100 m hrbtno seniorji; 7. 400 m prosto seniorji; 8. 100 ra prsno juniorji; 9. 50 m prosto dame; 10. 50 m prosto seniorji; 11. skoki seniorjj; 12. water-polo. Tekmuje se na progi dolžine 100 m s trdim startom; daljše proge sc plavajo z obrati. Skoki se izvajajo iz višine 3 m in sicer: a) naprej na glavo z zaletom, b) salto naprej brez zaleta, c) skok naprej na glavo s prigibom z zaletom, č) povratni skok s prigibora (delfin), d) salto nazaj in 4 poljubni skoki. Pravo udeležbe imajo vsi verificirani in ne-vcrificirani plavači, brez ozira na to, ali so člani kakega kluba ali ne. Prijave obenem s prijavnino 5 Din za osebo in točko je poslati do 16. t. m. opoldne na naslov 5. K. Ilirija, Ljubljana, Kavarna Evropa. Naknadne prijave se sprejemajo pol ure pred početkom tekme na startu, SVETOVNA KOLESARSKA PRVENSTVA. Nemški državni kancelar dr. M a r x jo prevzel pokroviteljstvo svetovnih kolesarskih prvenstev, ponujeno uiu od zvezo nemških kolesarjev. Ta prvenstva se izvojujejo letos prvič po vojni v Nemčiji, v dneh 17. do 22. julija. Kancelar bo pri odločitvah sam navzoč in bo zmagovalce pozdravil. Od znanih nemških profesionalov beremo imena Osz-mella, Lorenz, Savvall, Moller, Lewano\v, Ruti; od zmožna kavcije ali jamstva za vodstvo podružnice. — Ponudbe z navedbo pripore čil je oddati takoj na naslov L delavsko konsumno društvo Ljubljana, Kongresni trg 2. Nikolaj Ljoskov: Začaran! romar. 16 — No, i,daj pa premisli, kako deluje njegov drob. No, kaj pa hoče njegov drob? Vidim samo, da se ravno drži, usta ima širokoodprta in zajema zrak s polno sapo. Nato mi reče moj znanec: —Prav to je slabo. Hrbet je širok, udarec nanj pada s polno močjo, ker je dosti prostora za korobač. Razen tega Bakšej udriha prehudo, kmalu se bo upehal. Diha pa z odprtimi usti in mu bo zrak poparil ves drob. — Kaj, — ga vprašam, — potem takem je Čepkun več vreden? — Seveda, — mi odgovori, — na vsak način jo več vreden. Poglej, kako je suh. Sama kost in koža ga je. Hrbet ima izbočen kakor lopata. Noben udarec ga ne zadene s polno močjo, oplazi ga samo tu in tam. Poglej tudi, kako smotreno ščegeta Bakšeja. Ne hiti nikamor, vse je preračunal. Ne potegne korobača takoj nazaj, temveč pusti, da koža pod vsakim udarcem oteče. Zato ima Bakšej ves hrbet zabrekel. Postal jo sinjkast kakor kotel, krvi pa ni videti. Maroge mu cvetejo in vsa bolečina mu zastaja v životu. Zato prasketa koža na Čepkunovem suhem hrblu kakor pri pečenem prašičku, poči, krvavi. Kri mu bo vzela vso bolečino in bo tudi Bakšeja posekal. Ali zdaj razumeš? — Zdaj razumem, — mu odgovorim in res namah sem izpregledal to azijatsko modrost. Hudo me je zanimalo, kako bi najboljše postopal, če bi me zadela slična prilika? —Najboljše je, — me je poučeval moj znanec, — če zna človek držati mero. Le pazi, kako si zna pomagati ta prokleti Čepkun, ki vedno s svojim gobcem kima. Poglej ga: udari, sprejme takoj udarec in si I zatisne vselej oči. To je lažje, kakor buljiti. Bakšej pa le bulji oči. Potem Čepkun stiska zobe in si ustnice grize. To je tudi lažje. Če ima usla zaprta, mu ne pride noter zrak in se zato drob ne vname preveč. Dobro sem si zapomnil vse te njegove zanimive nauke, sam pa sem pozorno ogledoval Čepkuna in Bakšeja. Takoj mi je postalo nedvomno, da se mora Bakšej kmalu zvrniti, zakaj oči so mu bile že čisto zasteklenele, usta so se mu bila zverižila, tako da so se mu videle vse čeljusti. In res, videli smo, da je Bakšej Čepkuna še kakih dvajsetkrat oplazil, a udarci so bili vedno slabejši. Nato pa se je nenadoma bumf! zvrnil nazaj in izpustil Čepkunovo levico. Desnico je še vedno gibal, ko da hoče udariti, a bil je že brez zavesti, omedlel je. — No, — je rekel tedaj moj znanec, — konec je: zdaj je šlo mojih dvajset kopejk. — Vsi tatari so namah začeli govoriti, čestitali so Čepkunu in kričali: — Aj, baška Čepkun Jemgurčejev, aj, pametni baška,1 posekal je Bakšeja na tla. Le zajaši — zdaj jc kobila tvoja. Tudi khan Džangar je vstal na preprogi, stopical sem in tja, cmokal z ustnicami in govoril: — Kobilica je tvoja, Čepkun, tvoja. Zajaši jo, poženi, počivaj na njej. Čepkun se je dvignil. Kri mu je curljala po hrbtu, a on se ni zmenil za njo, kazal je, da ga nič ne boli. Vrgel je kobilici čez hrbet svojo haljo in bešmet, zlektiil se je po trebuhu po konjskem hrbtu in tako odjahal. Meni je postalo zopet hudo pri srcu. — No, sem si mislil. — zdaj je tudi to končano. Zopet bom moral misliti, kaj naj zdaj počnem. Strašno nerad sem namreč mislil na to. A moj znanec je bil tako prijazen, da mi je rekel: — Počakaj, ostani, tu se bo na vsak način še nekaj zgodilo. 1 Baška — glava. Tatari govorilo cokvaricuo ruščino. Jaz rečem: — Kaj pa se naj bi zgodilo? Vse je končano. — Ne, — pravi, — ni končano. Le poglej, kako si khan Džangar prižiga pipo. Vidiš, kako jo vleče. To pomeni, da ima še eno za bregom. Ta pa bo pristna azijatska. — No, — sem pomislil, — če bo še kaj sličnega, potem se ne bom dal odriniti! Samo da bi kdo holel zame založiti! Šesto poglavje. No, in kaj mislite? Vse se je natančno tako zgodilo, kakor sem hotel. Khan Džangar je še vlekel pipo, a proti njemu prileti po ledini še en mlad ta-tarček. Ta pa že ni jahal kobilice, slične oni, za katero se je bil pobotal Čepkun z Bakšejem. Imel je lemnoriavega žrebca, takšnega, da ga ne morem niti popisali. Mogoče ste nekoč videli, kako teče po poljski meji skozi visoko žilo ptiček strgar? pri nas, v Orlovski guberniji se mu pravi rdrgač«.1 Peroti ima odprte, a zadek se mu nc šopiri po zraku, kakor je to pri drugih pticah, temveč visi navzdol in tudi noge mu visijo navzdol, kakor da bi mu sploh ne bile potrebne. Zdi se nekako tako, kakor da bi se vozil po zraku. Tudi ta novi konj je bil podoben strgarju. Zdelo se ie, da ga neka tuja moč nosi. Resnično ne bom lagal, temveč povedal golo resnico, če bom rekel, da niti letel ni: puščal je samo za seboj vedno več ceste. Nikoli v življenju nisem videl slične lahkote. Nisem vedel, kako bi precenil tega konjička in kateri zakladi bi mu bili enaki. Nisem si mogel misliti, kakšen kraljevič bi ga bil vreden. Seveda nikakor nisem mogel pričakovati, da bo postal ta konj moi, — Kako pa je postal vaš? so prestregli pripove-dovavcu besedo začudeni poslušavci. 1 Kosec ali slrgar. ^ O o .n t. N >- rt » o a m n <5 w > co «i -z m ta p -, 3 a-11 % Z S ™ tix> .2, -)> .2 o , ,55 I ^ 6t O .o O d « o a s a 2 iS B ? Ift M O U , N « J2 N . « -t g I a "3 «> — en •m ^ « « .3 -5 - m S 5 o § a '?3 -J (N » P 3 4) £ -J N —"5 f" ° Q "iŠ I .i S ' .2 . > -3 g -ts -K N a „ <" to -a £ o > o- I . < ? n O 2 m>J3 = S Ssg S 3 " M - M » ~ o 3 a ® -f 3 S s - oj a 55 « d ? a»a š 1-5 . « o i-i <5 sa s =UI=I|| amaterov Engel, Steffes; od cestnih dirkačev brata Rudolf in Bruno VVolke, Geyer, Manthey itd. Danska pošlje Hansena, Jeusona, Andersena; Belgija Linarta, Degravea, Vernjaudela, Debaetsa; Ogrska Huszku, Ilolzla, morebiti tudi Vida in Bouska; Anglija Theakera, Pryora, Baileya. Itd. Izredno močno moštvo bo poslala Italija v boj za cestno prvenstvo, in bo Italijane kaj težko premagati; za profesionalno cestno prvenstvo se bodo borili binda, Girar-dengo. Belloni in Piemontesi, in ve vsak, ki bere našo športno rubriko, kaj ta imena pomenijo. Cestna prvenstva se bodo izvojevala na Ntirn-burg-Ringu v goratem svetu Eifele. Dolgo časa je bilo treba, da so prepričali zastopnike Mednarodne kolesarske zveze o porabnosti te proge za svetovna cestna prvenstva. Sedaj je vse v redu in beremo, da se bo vršilo dirkanje tam 22. t. m. Progo, ki je dolga 22.1 km, je treba osemkrat prevoziti, skupno torej 176.8 km. Za tekmo je priglasil vsak narod 6 tekmecev; 4 startajo, 2 sta namestnika. Na željo UCI-e (Union Cycliste Internationale) bodo vozili amateri in profesionali hkrati; start bo torej zelo številen in bo nastala dirka, ki bo odločila svetovno prvenstvo, brez ozira na amaterstvo in profesio-nalstvo. Start bo zjutraj ob 10. uri. Amateri dobijo deset dragocenih častnih daril, ki jih da vodstvo Ntirnburgringa, prvi profesional dobi 1250 franc. zlatih frankov, drugi 750, tretji 375; zmagovalec obenem zlato UCI-kolajno in prvenstveni triko. — Proga je v primeri z dosedanjimi svetovnimi prvenstvi kratka, a gre zelo gor in dol in ima veliko ovinkov, je zato izborna preizkusna proga. Prvo svetovno prvenstvo se je vojevalo 1. 1893 v Chicago, šlo ie na 100 km. Zmagal je Meintjes iz Južne Afrike v 2 urah in 46 minutah, za tedanje razmere izreden čas. Leta 1894 je zmagal Norvežan Henie za tandemom, ne motornim, dočim je vozil Meintjes še za navadnimi kolesarji, ki so se morali stalno menjati. Ze leta 1895 so pa vozili na kolnskem dirkališču ob priliki prvih profesionalnih Bvetovnih prvenstev na dolgo razdaljo za štirisedež-niki in petsedežniki. Ta sistem ie vladal do leta 1898. Enkrat je sedel na takem petsedežniku tudi znani slavni holandski rokoborec Dirk van der Bergh. Leta 1899 so se pojavili prvi dvo- in tro-sedežniki, ki jih je gonila motorna sila ali elektrika Kmalu so pa trosedežniki izginili, in tudi z elektriko obratovani stroji se niso obnesli. Do leta 1902 so delali pot motorni dvosedežniki, nato je pa začel voziti enosedežnik in vozi do danes. Z vpeljavo motorjev so se razmere v toliko spremenile, da amaterji niso zmogli velikih stroškov za take aparate in je zato svetovno amatersko prvenstvo dobil tisti, ki je bil najbogatejši ali pa, ki so mu drugi denarno pomagali. S tem noče nihče v negativnem smislu kritizirati zmožnosti sedemkratnega amat. svet prvaka Mereditha, ker se je Meredith odlikoval tudi na drugih poljih kolesarstva; a to je vzrok, zakaj je UCI opustila amaterska prvenstva na 100 km. Da pa ametere odškoduje, je po sedmih Meredithovili zmagah prenesla UČI prvenstveno tekmo z dirkališča na cesto. To so sklenili leta 1920, in se je vršila prva cestna dirka že leta 1921; zmagal je Šved Gunnar Shold. Leta 1922 je zmagal Anglež Marsh, leta 1923 Italijan Ferrario, leta 1924 Francoz Ledueq, 1. 1925 Belgijec Hoeve-naers. 1. 1926 Francoz Daven. Zaključki so rekli, da je tako prav. Dočim je zmagal Meredith sedemkrat po vrsti, ni zmagal po cesti še noben kolesar dvakrat zapored. To najbolje kaže športno višino zmage v cestnem prvenstvu v nasprotju s prejšnjimi dirkališčnimi zmagami na 100 km, odvisnimi od denarne moči. — Da si na Niirnburg-Ringu zavarovan pred nevarnostmi ceste, Je le prednost te ceste; zlasti še, ker se je pripetilo v zadnjem času več nezgod cestnih dirkačeh po nepovabljenih spremljevalcih v avtomobilih, in ker je avtomobilne karavane, ki sledijo dirkačem in ki poteku in odločitvi prvenstev niso ravno zmeraj dobre, mogoče imeti dobro v evidenci. Stvari, kaserifo se tatovi ne dotaknejo. Pred nekaj dnevi so v Liverpoolu zasačili žepnega tatu, ki je ukradel nekemu zdravniku večjo kovinasto dozo. Ko so jo odprli, so našli v njej zdravniške škarje in nože. Ko je žepar to videl, se je stresel po vsem životu, ter rekel, da bi gotovo tega ne bil storil, ako bi vedel, da so v dozi noži. Med tatovi je namreč razširjeno mnenje, da nož prinese nesrečo, kar je v tem slučaju tudi v resnici bilo, za žeparja seveda. Zločinci, dasi navadno brezverci, so polni praznoverja. Prosluli romunski bandit Miku-lisu, ki strahuje pokrajino, je pred kratkim ustavil avtomobil, v katerem se je vozil visok državni uradnik v spremstvu štirih oseb. Prisilil jih je, da so izstopili, nakar jim je pobral dobesedno vse, da celo obleko. Toda bandit je damama, ki sta bili v družbi, vrnil zakonska prstana, češ, da bi mu to znalo biti v nesrečo. Sploh je mnenje med tatovi, da grbec prinese srečo. Igralci kart in drugih iger pravijo, da imajo srečo, ako se pred igro dotaknejo grbastega človeka. Grbastemu človeku se torej ni bati, da bi ga okradli žepni ali drugi tatovi. Ravno tako varen pred tatovi je oni, ki ima pokvarjeno nogo, namreč tako zvani »Klumpfussc. Tudi onega, ki škili, se žepni tat ne dotakne. Na londonski podzemski železnici so opazovali žepnega tatu, ki je okradel preprosto oblečenega človeka. Vsled gnječe ga detektiv ni mogel tako hitro prijeti kot bi to bilo treba, tako da tat ni imel več denarnice pri sebi, ko so ga preiskali. Pri zasliševanju je priznal, da je denarnico vrgel proč, in sicer radi tega, ker je bil v nji pokvečen novec. To je tudi velika praznovernost tatov. Pravijo, da pokvarjen denar prinese devet mesecev nesreče seboj. Malokateri vlomilec »dela« 13. dan meseca in ulična številka 13 je navadno varna pred njimi, kakor tudi hotelska soba iste številke. Dan Kelly je bil najpredrznejši ameri-kanski vlomilec in kljub temu, da ga je policija treh držav zasledovala, se jS zdelo, da ga sploh ne bodo nikdar prijeli. Pa sta on in njegov tovariš Duffy napravila .načrt, da oropata neko banko v majhnem mestu blizu Louisville. Po temeljitem preudarku in pripravah je Kellv uvidel, da je edini dan v mesecu, ki bi bil uspešen za rop, trinaistega junija. Duffy se je pa temu odločno uprl, češ, da bo to dovedlo v nesrečo, a Kelly pa je radi njegove praznovernosti zasmehoval. Ker ta ni odnehal, sta res z lahkoto vlomila v banko ter jo oropala in odnesla dober plen. Med >de-lom« pa je nastala nevihta in v svitu bliska ju je bilo mogoče na begu videti. Policist je streljal ter zadel Kellyja tako, da je na mestu umrl. Duffvju se je pa posrečilo s plenom priti do pripravljenega avtomobila ter izciniti. Zjutraj pa so ga našli poleg razbitega avtomobila mrtvega, kaki dve milji od onega mesta. Strela je namreč udarila v drevo kraj ceste ter ga razklala. Drevo je padlo na cesto in Duffy je zavozil z vso silo vanj. Tatovi vseh vrst imajo trdno vero v čarovnije. Ko je v Londonu neki detektiv prijel žepnega tatu. je našel pri njem navaden črni rečni kamen. Na vprašanje, čemu mu je to, je odvrnil, da je črn kamen srečonosen. Ko so nekega drugega tatu prijeli, je vzkliknil: »Prav se mi godi, zakaj pa nisem oslovske noge vzel s seboj!« Na vprašanje preiskovalnih organov ie povedal, da je na vseh svojih pohodih nosil seboj podkovano kopito oslovske noge in da je imel s to vedno srečo, namreč, da ga niso zasačili. Najbolj se pa zločinec boji črne mačke. Te vrste praznoverja je že prastaro in še dandanes velja povsod. Ako vlomilec vidi na pragu hiše, v katero namerava vlomiti, črnega mačka, se bo gotovo obrnil ter drugje poskusil svojo »srečo«. Angleški gramofonski družbi je končno uspelo, da je ujela na ploščo petje slavcev. Miss Harrison js s pomočjo cella izvabila iz njih glasove, četudi v ujetništvu. laspre«! sodišča Ni dobro zmerjati župana in odbornikov. Vestni in stasiti občinski sluga Peter je prinesel Janezu uradno vlogo, katere prejem bi bil moral Janez podpisati. Janezu pa vloga najbrž ni bila všeč in nikakor ni hotel podpisati sprejemnice. Sluga mu je sicer objasnil, kako in kaj, toda Janeza je to tako razljutilo, da je nahrulil slugo, župana in občinski odbor z dokaj čednimi besedami: »Ti, župan in občinski odborniki ste sleparji!« Seveda ni ostalo samo pri besedah, moral jc Janez pred sodnike in po § 104. s. k, z. je bil obsojen na 300 Din globe. Tudi prijaznost. Martin ima piko na Jožefa. Zadnjič ga je podil iz gostilne, češ, če ne greš, boš tepen. Jože je šel, toda ne domov, pač pa k znancem, boječ se, da ga ne napadejo. Pa so bila vrata slučajno odprta in tudi Jože je prišel v stanovanje, z lepimi besedami izvabil Martina na dvorišče, češ, nič ne maraj, saj sva prijatelja. Martin se je dal izpeljati in komaj je bil na dvorišču, ga je Jože česnil s palico po glavi, da se je zgrudil na tla, potem je pa vanj še psa naščuval, ki mu je raztrgal obleko. Za svoej dejanje se je moral zagovarjati pred sodiščem. Dobil je teden dni zapora in pa za poškodovano obleko bo moral plačati 100 Din. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'50 Olrt ali vsaka besedo 30 par. Na|man|Sl oglas 3 aH S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo vlie, Za odgovor »namko! Na vprašanja brez znamke ne odgovarfomo! IMAM HČERKO staro 15 let, katero bi dala učiti Šivati tako, da bi imela hrano in stanovanje pri šivilji. Zato bi pomagala pri gospodinjstvu. - Naslov v upravi lista pod številko 5450. GOSPODINJA išče mesta, najraje na deželi v župnišču; vajena jc vsakega gospodinjstva in hmelja. — Naslov v upravi lista pod št. 5464. Gospodična ki govori perfektno nemško in sloven., se sprejme k 2 otrokoma. Naslov pove uprava pod 5498. 13—14 letno deklico iščem za fino družino pri Mariboru (kot lastno). — Pisma pod »Posredovanje plačam« na upravo Slovenca pod št. 5491. ki je dovršil dvorazredno meščansko šolo oziroma gimnazijo z dobrim uspehom, sprejmem v manu-fakturno trgovino. Sinovi trgovcev imajo prednost. Ponudbe na naslov: Alojz Kostanjeve«;, manufakturna zaloga, Ptuj. Vremensko poraši!® MeteoroloSki zavod v Ljubljani, dne 14. julija 1927. Višina barometra 308*8 m Opazovanja Boro-meter Toploto T C1 Kel. vloga ' % Veter In brzina v m Obloč-noat 3-10 Vrsta padavin sf § fl kral r os ob opazovanlu v mm lic It, 7 761-3 18-9 86 mirno 0 29-0 16-S LJubljana (dvorec) 14 760-0 28-0 62 S 2 7 21 762-3 20-6 81 E 2 7 Maribor 76!-4 22-0 66 mirno 0 dež 1 28 15 Zagreb 761-2 23-0 84 ESE 4 1 29 19 Belgrad 8 760-4 23-0 77 SW 4 1 28 18 Sarajevo Skoplfe 760-1 26-0 43 NW 1 2 37 21 Dubrovnik ■ 759-8 25-0 64 mirno 0 27 16 Split 759-8 25-0 73 SSE 1 0 33 22 Praga 7 761-8 18-0 mirno 10 dež 17 26 18 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) Barometer je reduciran na morsko gladino. — padavinsko vreme. Barometer v mejah od 75oprinaša navadno lepo. nizki (pod 755 mm) na vnem spremenljivo vreme. do 765 mm naznanja v gla Dunajska vremenska napoved za petek: Lokalne nevihte. se sprejme takoj pri IVANU JEZERNIK, črkoslikarju, Stob, Domžale. za mehki les, samo za takoj, se sprejmejo, 10 do 15 mož. Matija Obran, Maribor, Loška ulica 15. Kupim dobro ohranjen elektromotor 4 KS za vrtilni tok, 220— 380. Ponudbe na upravo lista pod številko 5449. Vsakovrstno M® Mmte po najvišjih cenah 1'arne, juvettr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 Več tisoč kg letošnje pšenične slame prodam. Štrubeij, Novi Vodmat 14. Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov hrastovih odpadkov za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju. 4005 Rž, proso, ajdo in ječmen kupite najceneje prt A. ¥«JLK, LJUBLJANA veletrgovina ilta In moke. Volna - bombaž za strojno pletenie in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - židovska 4. OZNANILO! Naznanjava, da sva t o či 1 n i c o v svoji hiši, Smetanova ulica 54 v Mariboru, spremenila v gostilno DRAVOGRAD in sva pripravljena cenj. gostom postreči z naravnimi vini, s toplo in mrzlo kuhinjo. Obilnega obiska prosiva Josip in Marija Nekrep. NajboljSl švicarski sir v škatljah je M 0M0 Zahtevajte ga povsod. Zastopstvo: Fr. Srdar & Co., Zagreb, Gjure Deieliča prilai 79. Tovarniški prostori v sredini Ljubljane, svetli, razsežni, ter prirejeni za električni pogon, se oddajo celotno ali delno s 1. avgustom v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Industrija«. UbavITRV^ Pri sledečih žandarmerijskih četah se bo vršila na dan 16. avgusta 1927 ob 11 ustmena licitacija za nabavo bukovih drv in sicer v: Kranju za 24 m* Kočevju ...... . za 17 m* Novem mestu ...,./ za 24 ms Mariboru ....... za 24 m* Celju.........za 24 m8 Ptuju.........za 24 ms Murski Soboti......za 54 m" Pogoji se morejo vpogledati vsak dan med uradnimi urami v pisarnah navedenih čet ter isto-tako v pisarni štaba podpisanega polka. Kavcije je položiti 5 odst. od celokupne vrednosti nabave (tuji državljani 10 odst.). E. Br. 7700. Iz pisarne Komande 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani, dne 13. julija 1927. oddam z novembrom v novi hiši. Tri sobe, pri-tikline in kopalnica. Naslov pri upravi lista pod št. 5486. Zračna soba blizu parka z elektr. razsvetljavo se takoj odda solidni gospodični. Naslov se izve pri podružnici »Slovenčeve« uprave v Mariboru. na zelo prometnem kraju tik drž. cestc, 10 minut oddaljena od kolodvora. Trgovci, kateri želijo podružnico, imajo prednost. Naslov pove uprava pod št. 5489. ZAHVALA. Vsem onim, ki so nam ob bridki izgubi naše nepozabne stali tako tolažilno ob strani, nam lajšali neizmerno bol za časa bolezni in smrti, jo obsuli s cvetjem, bodi izrečena naša iskrena zahvala. Nadalje smo dolžni posebej iskreno zahvalo fig. zdravnikom, čast. sestram, čč. duhovščini, Marijini družbi, Zg. Šišenskim gospodičnam za tako lepo ureditev pogreba, za vso naklonjenost in za spremstvo na njeni- zadnji poti. Vsem skupaj ponovno naša iskrena zahvala. Maša zadušnica bo v pondeljek ob 7 v Kosezah. Zg Šiška, dne 15, julija 1927. ŽALUJOČA RODBINA PIRŠ. natočninoi Cenj. čitateijem se priporočajo nasiednje ivrdke: IvanKrižnar krovec Ljubljana, Hrenova ul. 9 IVAN JAV0RNIK mesar Ljubljana, Domobranska c. 7 stolnica poleg Zmajskega mostu Blaž ieisCar pleskar Mu&lfana, Ereg Deželna lekarna pri .Mor. Pomagal' Mr. ph. M.Leusiek Ljubljana. Resliev? cesta 1 SC. Pečenko trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin Liubliana. Sv. Petra cesta 32 PR1ST0U & BRiCELj črkoslikaria, Ljubljana Resljeva cesta 2 Telef. 2908 Ustan. 190 i tapetnik Ljubljana. Krekov trg 7 KOilflClČ & JAPELJ trgovina s spet. kolonij, in materij, blagom UU.UflNK, Kongresni trg 19 Stonfto liezeBe splošno kletarstvo Ljubljana Bohoričeva ulica št. 3 PODUK KROJENJA ZA KROJAČE mojstre, pomefnike, šivilje, dame, ki se želijo izobraziti za samoupora-bo, Dame, ki ne morejo v tečaje, poduk v poljubnih dnevnih urah. Vstop do avgusta vsak čas z znižanim honorarjem. — Krojačem, šiviljam se brezplačno preskrbe mesta. Zas. krojni tečaji, Stari trg 19. Krojni poduk s pošto. Prvovrstno delo Zmerne cene, To je naše ges K. T. D. Milita in Mitnica nosM Knilg vlliftllani, Kaoilarieva ul.e/li ■■ v > j, ? m opsi »5 II | V globoki žalosti naznanjamo, da je naša ljubljena, dobra mama, stara mama, sestra, tašča in teta, gospa Antonija Pichier zasebnica v četrtek, dne 14. julija 1927 po kratki in mučni bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage nam pokojnice bo v soboto, dne 16. julija 1927 ob 4 popoldne iz hiie žalosti, Ulica na grad 2, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. julija 1927. Žalujoče rodbine: PICHLER, ZIDANŠEK, REICHMANN, FRIEDL. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Z* Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karol Ced. Izdajatelj: dr. fr. Koiovec. Urednik: Franc Teraetflav,