Kotiček gospoda doropoljskega
Dragi g. Doropoljski!
V 10. številki .Zvončka« sem bral v koti-čku, da ima mali Ignacij Štarnik iz Dolinčice, pošla Šmihel pri Pliberku na Koroškem, svo-jega očeta že 7 let v Ameriki in da ne dobi od njega glasu. — Ker vem, da berejo samo pridni otroci .Zvonček" in Vam samo taki pišejo, in pa ker imam jaz tudi samo take slovenske otroke rad, zato Vas prosim, da sporočite Ignaciju, naj mi pošlje naslov svo-jega oteta, in jaz bom pisal zanj v Ameriko. To prav rad storim vsem drugim otrokom, ki imajo očete v Ameriki — samo, ako so pridni. Naj mi torej ti otroci pišejo brez skrbi, naj mi pofljejo naslove svojih očetov ali drugih sorodnikov v Ameriki, in jaz jitn prav rad pre-skrbim naslove od njih. Recite, g. Doropoljski, naj se samo dobri in pridni učenci obračajo do mene, ker hudobnih ne maram, lenih pa tudi ne. Take ves svet prezira. — Pozdravljam Vas in vse svoje male prijatelje, ki jim hočem napraviti veselje za Božič! — Naslov: J. Krek, Geneve (Genf, Schweiz), Plain palais, Case post. 11.262.
Odgovor in sporoEilo:
Pre^ivsem izrekam dragemu rojaku v Že-nevi v Švici v svojetn ter v imenu vseh ko-tičkarjev iskreno zahvalo za njegove pozdrave in za uslužno naklonjenost do naše mladine, ki jo izpričuje gorenje pismo! Nss vse srčno veseli, da pozvanja naš .Zvonček" cel6 v daljni Švici in da poslušajo njegov glas naši mili rojaki! Kotičkarii moji, vi pa vidite, kako se vaši plemeniti bratje v tujini zanimajo za vas, kako mislijo na vas, kako vam žele naprav-ljati veselje in kako se njihova srca v skrbeh in ljubezni nagibljejo k vam! Z delom, do-broto in krepostjo se morate izkazovati vredne take rodoljubne naklonjcnosti! Obenem vas pozivljam, da iščite zavetja in izpolnitve svojim željam na zgoraj priobčenern naslovu! — Lju-betnu rojaku, prijatelju našega lista in mojih kotičkarjev, pošiljam v imenu vseh presrčne jugoslovanske pozdrave! —
Cenjeni gospod Doropoljski!
Prvič Vam pišem pisemce, ker bi se rada seznanila z Vami. Hodim v 2. razred metliške šole. Jako rada čitam .Zvonček". Posebno mi ugajajo pesemce. V prostih urah pa se učim igranja na klavir in kvačkam vzorčnico. Dru-gič Vam pišem več. Sične pozdrave od
Pikice Predaličeve, Metlika, Bela Krajina. Odgovor:
Ljuba Pikica!
Odkod pa Tvoje ime — Pikica? Gotovo si bila svoj čas tako majhna kakor pikica na i, da Te je mamica iskala po posteljici, češ, kam se je skrilo to drobno dete? Ali pa si — hm! — rada pikala kake sladke in dobre reči? Eno ali drugo — nekaj bo že! Danes si gotovo že velika, a v spomin na brezskrbna predšolska leta Ti pa naj le vedno ostane Tvoje drobčkano ime — Pikica! — Veseli me, da Ti je »Zvonček" všeč, posebno pa T» pesemce v njem ugajajo. Povem Ti. da imam za dobrega in blagega človeka tistega, ki pe-semce rad prebira in se jih morda tudi na pamet uči. V hudnbno srce ne gre lepa pe-sem. In ker se učiš igranja na klavir, pa boš zraven še pesemce pela. Tako boš sama s se-boj imela vedno dovolj lepe zabave — če z drugim ne, pa z ročnim delom — da Ti ne bo treba tožiti o dolgem času, kakor je to časih slišati od lenobnih otrok. Le čvrsto se drži svojih obilih opravkov v šoli in na Ijubem domu in ostani vrla sJovenska Pikica!
Velecenjeni gospod Doropoljski!
Letos sem tudi jaz naročila ,Zvonček*. Jako mi ugaja, posebno pa pesem BDva juna-čka'. Hodim v VI. raz. Imam tri sestre: Olgo, Solzo in Svetko. Zložila sem dve pesemci, ki ju prilagam.
Petelinček.
Petelinček — pevček
skočil je na hlevček,
s hlevčka pa na jaslice —
Minka, le oglasi se!
Pesemce   moje. Pesetnce moje, ah, kam ste zletele? — Li v gajec zeleni ? Na gore li bele?
V zelenem bi gaju ujele vas ptičke, naslajale z vami si drobne jezičke . . .
A v gajec, na gore zletele ve niste, pojoč poletele v dušice ste čiste.
Saj z mrzlih snežnikov bi žalostno zrle, utihnile večno — zaspale, zamrle . . . Srčno Vas pozdravlja Vam hvaležna
Dora  Štranjeva, Sv. Ivan pri Trstu. Odgovor:
Ljuba Dora!
Priobčujem poslani pesemci. Ko dorasteš in vzameš zopet ta Iist v roke, tedaj spoznaš, da ni vse tako, kakor bi moralo biti, a da se Tvoje besede, lepo postavljene druga poleg druge, vendar prijetno bero. To sicer ni vse, a je vsaj nekaj!
*
Spoštovani gospod Doropoljski!
Danes sem se Vam namenila pisati, go-spod! Rojena sem v Trstu in obiskujem IV. razred C. M. šole na Aquedottu. V šoli se učimo mnogo koristnega, a najbolj ml ugaja naš lepi slovenski jezik.
Sprejmite mnogo pozdravov!
Milena M i k o t o v a. Odgovor:
Ljuba Milena!
Tako mora govoriti vsako zavedno slo-vensko dekle: najlepši mi je naŠ slovenski jezik! — Koliko so ga zatiraii, a zatrli ga niso! Da so si ga tržaški Slovenci ohranili, zato je za njihovo deco .Družba sv. Cirila in Metoda" ustanovila v Trstu slovenske šole, ki za njih vzdrževanje s prostovoljnimi prispevki skrbi ves slovenski narod. Tržaški Slovenci se vedno odločno zavedajo svoje slovenske na-rodnosti — in tržaška slovenska mladina nav-dušeno poudarja, da ostone zvesta svoji lepi tnaterinščini. Ta zavednost naj služi za zgled in v posnetnanje vsem Slovencem in Sloven-kam!
Ljubi gospod Doropoljski! Do letošnjega leta še ni na Prihovsko pošto menda nikoli prihajal ^Zvonček" — ra-zen šolskega. Letos pa ima tukaj že pet na-ročnikov (s šolskim 6). Najprej je prišlo meni na misel, da bi si ga naročil. Povedal sem to svojemu prijatelju Francu Raku, in takoj je bil pri volji, da si ga tudi on naroči. Pozneje, ko
sva ga midva dobila že par številk, pa sem pregovoril še tri, da so si ga naročili, in vsem jako ugaja. Za prihodnje leto pa jih pridobim še več, nekaj jih je že reklo, da si ga gotovo naroče. Zdaj se kmalu začne šola, in morala bo tudi moja sestra med deklicami v šoli pri-dobivati naročnike »Zvončku*. Naj bi vsak tako storil ter prigovarjal svojitn prijateljem in znancera, naj si naroče ^Zvonček", gotovo bi ne bilo zaraan. Pa bi rekel kdo: ,E, kaj bi se toliko pehal, saj nimam nič zato." Pri-mojzelen! Ali ne vidiš in ne čitaš v BZvon-čku* črno na belem : čim več naročnikov, tem več gmotne podpore, tem lepši bi bil B2von-ček". Pa praviš, da bi nič ne imel zato! Imel bi tudi zavest, da si koristil plemeniti stvari. fn ,Zvonček" tudi zasluži to. Bral sem že veliko knjig (nad 400) in raznih listov in reči moratn, da je ^Zvonček" eden izmed najlep-ših v slovenski književnosti. Zdaj bi ne mo-gel več biti brez njega. — Radoveden sem, koliko naročnikov ima sedaj. Ko sem še hodil v šolo, sem se najbolj veselil ur prirodopisa, zemljepisa, spisja, risanja in petja. Še zdaj imam te predmete najrajši. — Ali Vam smem še pisati?
Srčne pozdrave od
Janeza Leskovarja na Prihovi pri Konjicah Odgovor:                             (Štajersko).
Ljubi Janez!
Malokatero pismo tni je napravilo toliko veselja, kakor Tvoje. Hvala Ti v imenu naše-ga ljubega ^Zvončka*, da se s toliko vnerao, tako prepričevalno in s takim uspehpm trudiš zanj! Veseli me še posebno, da Te list sam s svojo vsebino in po svoji obliki navdušuje do takega dela. To je delo iz prepričanja, zato je tako zavestno in vzpodbudno. Le po-misli:Sedaj ima .Zvonček" 1300 naročnikov. Ako bi mu vsak dosedanjih naročnikov pri-dobil toliko novih, kolikor si mu jih Ti — preračunaj, kako ponosno bi bilo potem naše Stevilo! Zato pa velja moj klic vsem prijate-Ijem BZvončka": Posnemajte vrlega sloven-skega fanta — Janeza Leskovarja! — Na zadnje Tvoje   vprašanje pa odgovarjam:   Da!
Vsem kotičkarjem sporočam, da se pri-hodnje leto zopet srečamo na tem prostoru. Vabim na sodelovanje vse dosedanje kotič-karje, a kličem k dopisovanju nove sotrudni-ke! Na veselo snidenje!
287